Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z vključenim
popravkom
Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o Vladi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno
besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) ter za
izvrševanje drugega odstavka 10. in drugega odstavka 77. člena Zakona o
letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in
46/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o sistemih brezpilotnih zrakoplovov
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa splošne tehnične in operativne
pogoje za varno uporabo brezpilotnih zrakoplovov, sistema brezpilotnih
zrakoplovov in letalskih modelov ter pogoje, ki veljajo za osebe, ki sodelujejo
pri upravljanju teh zrakoplovov in sistemov.
(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za sisteme
brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov, ki
se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe
ne uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov, namenjenih opravljanju
vojaške, carinske, policijske, iskalne, reševalne in gasilske dejavnosti,
dejavnosti obalnih služb ali podobnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
državne aktivnosti).
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se leti s sistemi
brezpilotnih zrakoplovov za izvajanje državnih aktivnosti izvajajo skladno s
postopki in predpisi, ki veljajo za splošni zračni promet (v nadaljnjem
besedilu: GAT) znotraj zračnega prostora Republike Slovenije, predpisanimi v
10. do 12. členu te uredbe, razen če z drugimi predpisi ni določeno
drugače.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena morajo
upravljavci sistema brezpilotnega zrakoplova, ki izvajajo gasilske dejavnosti,
imeti dokaz o usposobljenosti za upravljanje sistema iz druge alineje tretjega
odstavka 20. člena te uredbe.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se omogoči
prosta uporaba brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso
500 gramov ali manj, če se z njimi ne izvajajo letalske dejavnosti.
(7) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za sisteme
brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporabljajo v zaprtem nejavnem prostoru.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
Agencija je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije.
2.
Brezpilotni zrakoplov je zrakoplov, namenjen izvajanju letov brez pilota
ali drugih oseb na krovu, ki je daljinsko krmiljen ali programiran ali
avtonomen.
3.
Globalni navigacijski satelitski sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS) je
globalni navigacijski sistem, s katerim sprejemnik določa svoj geografski
položaj z uporabo podatkov iz satelitov.
4.
Izvajanje letalskih dejavnosti je uporaba sistema brezpilotnega
zrakoplova, za plačilo ali brez njega, kadar gre za potrebe opravljanja nalog
iz zraka (npr. snemanje iz zraka, oglaševanje iz zraka, nadzor iz zraka,
protipožarna zaščita, proženje plazov, letenje v znanstveno-raziskovalne
namene, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja,
letenje za potrebe posebnih dogodkov).
5.
Letalski model je brezpilotni zrakoplov, namenjen izključno rekreaciji
in športu.
6.
Letenje v vidnem polju (VLOS) je izvajanje letov s sistemom
brezpilotnega zrakoplova, pri čemer ima upravljavec sistema brezpilotnega
zrakoplova neprekinjen vizualni stik z brezpilotnim zrakoplovom brez uporabe
optičnih ali elektronskih pripomočkov. Kontaktne leče ali korekcijska očala se
po tej uredbi ne štejejo kot optični pripomočki.
7.
Operater sistema brezpilotnega zrakoplova (v nadaljnjem besedilu:
operater) je fizična ali pravna oseba, ki izvaja letalske dejavnosti s sistemom
brezpilotnega zrakoplova.
8.
Področje letenja je zračni prostor, v katerem se izvaja let
brezpilotnega zrakoplova.
9.
Pomožni objekti so objekti, ki niso namenjeni stanovanjski rabi
(npr. staje, deponije, hangarji, skladišča).
10.
Pridruženi opazovalec je oseba, ki pomaga upravljavcu pri izvajanju
letov s sistemom brezpilotnega zrakoplova, kadar upravljavec upravlja
brezpilotni zrakoplov z uporabo sistema za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV).
11.
Skupina ljudi je najmanj 12 oseb, ki se zberejo zaradi izvajanja
kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti,
izražanja mnenj ali zaradi uporabe javnih prostorov, kot so plaže, zabaviščni
parki ipd.
12.
Sistem brezpilotnega zrakoplova (UAS) je sistem za izvajanje letov z
zrakoplovom brez pilota, ki je daljinsko krmiljen ali programiran in avtonomen.
Sestavljen je iz brezpilotnega zrakoplova in drugih komponent za upravljanje
ali programiranje, nujnih za upravljanje brezpilotnega zrakoplova s strani ene
ali več oseb.
13.
Sistem za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) je sistem, ki z vgrajeno
kamero in prikazovalnikom na tleh upravljavcu omogoča prikaz pogleda iz
zrakoplova.
14.
Upravljavec sistema brezpilotnega zrakoplova (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec) je oseba, ki upravlja sistem brezpilotnega zrakoplova in se v
skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, šteje kot vodja zrakoplova.
15.
Vzletna operativna masa brezpilotnega zrakoplova je masa brezpilotnega
zrakoplova v trenutku vzleta (TOM). Pri zrakoplovu, ki je lažji od zraka, se
namesto operativne mase uporabi masa volumna zrakoplova oziroma vsota mase
izpodrinjenega zraka in mase zrakoplova v pogojih mednarodne standardne
atmosfere.
16.
Zaprt nejavni prostor je prostor, ki je fizično ločen od drugih zaprtih
prostorov in ni namenjen dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva,
vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, prometa, javnega prevoza,
trgovine, gostinstva in turizma, športa in rekreacije ter kulture
(npr. čakalnice, sejne sobe, kinodvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojno
varstveni, izobraževalni, socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine,
športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna
stranišča in drugi prostori, kjer so lahko ljudje proti svoji volji
izpostavljeni brezpilotnemu zrakoplovu).
3. člen
(klasifikacija brezpilotnih zrakoplovov, s katerimi se
izvajajo letalske dejavnosti)
Brezpilotni zrakoplovi, s katerimi se izvajajo letalske
dejavnosti, se glede na operativno maso delijo na:
-
razred 5: do vključno 5 kilogramov;
-
razred 25: nad 5 do vključno 25 kilogramov;
-
razred 150: nad 25 do 150 kilogramov.
4. člen
(klasifikacija področja letenja)
Glede na izgradnjo, naseljenost in prisotnost ljudi so
področja letenja razdeljena v naslednje razrede:
-
razred I je področje, kjer ni objektov in ljudi, razen upravljavcev
in osebja, ki je potrebno za letenje;
-
razred II je področje, kjer so pomožni objekti ali objekti, ki niso
namenjeni bivanju ljudi in kjer ni ljudi, razen upravljavcev in osebja, ki je
potrebno za letenje, in kjer je dovoljen le občasni prehod brez zadrževanja
ljudi na tem področju (npr. kolesarji, sprehajalci);
-
razred III je področje, na katerem so objekti, namenjeni za
stanovanje, za poslovanje ali rekreacijo (npr. stanovanjske zgradbe,
stanovanjske hiše, šole, pisarne, športni objekti, parki), ali na katerem so
objekti nizke gradnje, kjer so ljudje (npr. avtoceste);
-
razred IV je področje ožjih urbanih con (npr. središča mest,
naselja, kraji).
5. člen
(kategorizacija izvajanja letalskih dejavnosti)
(1) Kategorija izvajanja letalskih dejavnosti je
določena s stopnjo tveganja, ki jo letalska dejavnost predstavlja za okolico v
skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se letenje nad skupino
ljudi ali industrijskim področjem, kjer v primeru padca brezpilotnega
zrakoplova obstaja možnost vžiga ali eksplozije, ter izvajanje letalskih
dejavnosti v sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) štejeta za izvajanje
letalskih dejavnosti kategorije D.
6. člen
(letenje z letalskim modelom)
Letenje z letalskim modelom je dovoljeno na področjih letenja
razreda I in II.
7. člen
(obvezno zavarovanje)
Operater, lastnik sistema brezpilotnega zrakoplova ali
lastnik letalskega modela morajo skleniti zavarovanje za sistem brezpilotnega
zrakoplova v skladu s predpisom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
8. člen
(uporaba radiofrekvenčnega spektra)
(1) Operater in lastnik letalskega modela morata
pridobiti dovoljenje za uporabo radiofrekvenčnega spektra na podlagi zakona, ki
ureja elektronske komunikacije, in v skladu s tehničnimi omejitvami, navedenimi
v načrtu uporabe radijskih frekvenc.
(2) Upravljavci si izmenjujejo informacije o rabi
frekvenčnega spektra.
9. člen
(identifikacija brezpilotnega zrakoplova)
(1) Brezpilotni zrakoplov z operativno maso, ki presega
5 kilogramov, mora imeti pritrjeno negorljivo identifikacijsko ploščico.
(2) Brezpilotni zrakoplov z operativno maso
5 kilogramov ali manj mora imeti pritrjeno identifikacijsko nalepko.
(3) Brezpilotni zrakoplov, ki se uporablja za izvajanje
letalskih dejavnosti, označi operater, letalski model pa njegov lastnik.
(4) Negorljiva identifikacijska ploščica in nalepka
vsebujeta naslednje podatke:
-
identifikacijsko oznako;
-
navedbo operaterja oziroma lastnika letalskega modela;
-
naslov in kontaktne podatke operaterja oziroma lastnika letalskega
modela;
-
operativno maso brezpilotnega zrakoplova oziroma letalskega modela.
(5) Identifikacijsko oznako iz prve alineje prejšnjega
odstavka določita operater brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja za
izvajanje letalskih dejavnosti kategorij A, B in C, ter lastnik letalskega
modela tako, da se identifikacijska oznaka ne sme začeti z veliko črko »D«.
Identifikacijsko oznako za brezpilotni zrakoplov, namenjeno izvajanju letalskih
dejavnosti kategorije D, dodeli agencija.
(6) Negorljiva identifikacijska ploščica in nalepka sta
ustrezne velikosti, ki omogoča jasno identifikacijo in je trajno pritrjena.
(7) Operater ali lastnik letalskega modela zamenjata
negorljivo identifikacijsko ploščico ali nalepko ob spremembi podatkov iz
četrtega odstavka tega člena ali v primeru poškodbe, zaradi katere je
neprepoznavna, ali v primeru izgube.
10. člen
(veljavnost predpisov)
Letenje brezpilotnega zrakoplova se izvaja v skladu z
veljavnimi predpisi, ki urejajo pravila letenja, in z določbami te uredbe.
11. člen
(naloge upravljavca v zvezi s pravili letenja)
(1) Upravljavec zagotovi, da se let brezpilotnega
zrakoplova izvaja na način, ki ne pomeni nevarnosti za življenje, zdravje ali
premoženje ljudi zaradi udarca ali izgube nadzora nad sistemom brezpilotnega
zrakoplova ter ki ne ogroža ali moti varnosti v zračnem prometu, javnega reda
in miru.
(2) Upravljavec:
a)
zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija podnevi, ponoči pa s
predhodnim dovoljenjem agencije, če za to obstaja utemeljena operativna
potreba;
b)
pred letom preveri pravilno delovanje sistema brezpilotnega zrakoplova;
c)
pridobi vse potrebne informacije za načrtovani let ter preveri, ali
meteorološke in druge razmere v območju letenja zagotavljajo njegovo varno
izvedbo;
č) zagotovi, da je vsa oprema ali tovor na brezpilotnem zrakoplovu
pritrjen tako, da ne more odpasti;
d)
zagotovi, da se brezpilotni zrakoplov med vzletanjem ali pristajanjem
varno izogne vsem oviram v zraku in na tleh;
e)
med letom zagotovi varno razdaljo brezpilotnega zrakoplova od ljudi,
živali, objektov, vozil, plovil, drugih zrakoplovov, cest, železniških prog,
vodnih poti ali daljnovodov, ki ne sme biti manjša od 30 metrov;
f)
zagotovi, da je minimalna oddaljenost brezpilotnega zrakoplova od
skupine ljudi najmanj 150 metrov;
g)
zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija v vidnem polju
upravljavca in na oddaljenosti največ 500 metrov od upravljavca;
h)
zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija zunaj kontroliranega
zračnega prostora do višine 150 metrov, višje pa po predhodnem dovoljenju
agencije za določeno in objavljeno področje letenja;
i)
zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova ne odvija v coni letališča
(CTR) znotraj radija 5 kilometrov od referenčne točke letališča (ARP) in
da se zunaj radija 5 kilometrov odvija največ do višine 50 metrov nad
terenom, višje pa izključno s predhodnim dovoljenjem agencije za letalske
prireditve in tekmovanja;
j)
zagotovi, da se na letališčih, kjer ni zagotovljena služba zračnega
prometa, let brezpilotnega zrakoplova odvija največ do višine horizontalne,
bočne in priletno-vzletne omejitvene ravnine letališča, razen v primerih, ko so
posebej predvideni postopki za letenje brezpilotnih zrakoplovov opredeljeni v
navodilih obratovalca letališča za uporabo letališča. Letenje po tej točki je
dovoljeno po predhodnem soglasju obratovalca letališča. Na vzletišču se let
brezpilotnega zrakoplova lahko odvija ob soglasju obratovalca vzletišča znotraj
radija 500 metrov od referenčne točke vzletišča;
k)
zagotovi, da med letom iz brezpilotnega zrakoplova ne padajo predmeti,
razen letalskega modela, ki lahko v zraku izpusti drug letalski model;
l)
zagotovi, da se letenje ne izvaja na območju izvajanja državnih
aktivnosti;
m)
zagotovi, da imajo zrakoplovi s posadko vedno prednost pred
brezpilotnimi zrakoplovi. Upravljavec sistema brezpilotnega zrakoplova ali pridruženi
opazovalec, ko se izvaja letenje v sistemu za prikaz pogleda iz letala (FPV),
opazujeta drug zračni promet. V primeru konflikta mora upravljavec sistema
brezpilotnega zrakoplova nemudoma začeti manevre za zagotovitev ustreznega
horizontalnega ali vertikalnega razdvajanja.
(3) En upravljavec lahko hkrati upravlja en brezpilotni
zrakoplov.
(4) Upravljavec mora biti sposoben v vsakem trenutku
prekiniti programiran in avtonomen let ter v celoti prevzeti kontrolo
upravljanja nad brezpilotnim zrakoplovom. Upravljavec je dolžan skrbeti za
svojo izurjenost tako, da lahko ustrezno ravna v izrednih razmerah.
(5) Ne glede na točki e) in f) drugega
odstavka tega člena se lahko izvajanje letalskih dejavnosti sistema
brezpilotnih zrakoplovov oziroma letenje z letalskimi modeli izvaja tudi na
manjših razdaljah od predpisanih, če operater oziroma lastnik letalskega modela
predhodno pridobi dovoljenje agencije.
(6) Ne glede na točko g) drugega odstavka tega
člena se lahko izvajanje letalskih dejavnosti sistema brezpilotnih zrakoplovov
oziroma letenje z letalskim modelom izvaja tudi na večjih razdaljah od
predpisanih in zunaj vidnega polja upravljavca, če operater oziroma lastnik
letalskega modela predhodno pridobi dovoljenje agencije.
(7) Ne glede na točko k) drugega odstavka tega
člena se lahko izvajanje letalskih dejavnosti sistema brezpilotnih zrakoplovov
oziroma letenje z letalskim modelom z namenom odmetavanja predmetov v letu
izvaja, če operater oziroma lastnik letalskega modela predhodno pridobi
dovoljenje agencije.
12. člen
(letenje z uporabo sistema za prikaz pogleda iz zrakoplova
(FPV))
(1) Letenje v sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova
(FPV) se lahko izvaja z letalskim modelom ali pri izvajanju letalskih
dejavnosti v skladu z operativnim priročnikom iz 16. člena te uredbe, kjer
se opredelijo dodatni pogoji glede oddaljenosti in vizualnega kontakta
pridruženega opazovalca z brezpilotnim zrakoplovom.
(2) Upravljavec izvaja lete samo v spremstvu
pridruženega opazovalca.
(3) Upravljavec pridruženega opazovalca seznani s
podrobnostmi načrtovanega leta, zlasti z višino in načrtovano zračno potjo.
(4) Pridruženi opazovalec ves čas leta vzdržuje
neprekinjen vizualni stik z brezpilotnim zrakoplovom in opozarja upravljavca na
vsa odstopanja od načrtovanega leta in možne kršitve minimalne razdalje ter ga
obvešča o drugih zadevah, pomembnih za varno izvajanje leta.
(5) Pridruženi opazovalec in upravljavec morata biti med
letom na razdalji, ki omogoča nemoteno glasovno sporazumevanje brez tehničnih
pripomočkov.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena pri letenju v
sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) znotraj radija 200 metrov do
višine 50 metrov in maso brezpilotnega zrakoplova do 5 kilogramov v
območju razreda I:
-
je v primeru športnih aktivnosti (npr. tekmovanja, treningi), kadar
je na območju več upravljavcev s sistemom za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV)
hkrati, lahko pridruženi opazovalec le eden;
-
lahko upravljavec s sistemom za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) leti
tudi sam, če ima že vsaj 5 ur izkušenj z letenjem v sistemu za prikaz
pogleda iz zrakoplova (FPV) s pridruženim opazovalcem na poznanem terenu.
13. člen
(izvajanje letalskih dejavnosti)
(1) Operater pri izvajanju letalske dejavnosti
kategorije A in B pred začetkom izvajanja letalske dejavnosti agenciji predloži
izjavo iz 18. člena te uredbe. Agencija na podlagi prejete izjave izda
potrdilo, na podlagi katerega operater začne izvajati letalske dejavnosti.
(2) Operater pri izvajanju letalske dejavnosti
kategorije C pred začetkom izvajanja dejavnosti izdela operativni
priročnik in agenciji predloži izjavo iz 18. člena te uredbe. Agencija na
podlagi prejete izjave izda potrdilo, na podlagi katerega operater začne
izvajati letalske dejavnosti.
(3) Operater mora pred začetkom izvajanja letalske dejavnosti
kategorije D pridobiti dovoljenje agencije iz 19. člena te uredbe.
(4) Za izvajanje letalske dejavnosti se ne šteje, če se
dejavnost opravlja za lastne nekomercialne namene z letalskim modelom
operativne mase do 25 kilogramov po omejitvah, ki veljajo za letalske
modele.
14. člen
(način izvajanja letalskih dejavnosti)
(1) Upravljavec izvaja letalske dejavnosti v skladu z
veljavno zakonodajo in določbami letalskega priročnika ali navodili
proizvajalca za uporabo.
(2) Operater mora pri izvajanju letalskih dejavnosti za
nameravano kategorijo izvajanja letalskih dejavnosti izpolnjevati operativne in
tehnične zahteve iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Operater sistema brezpilotnega zrakoplova, ki se
uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti v kategoriji D in katerega
operativna masa je nad 25 kilogramov, ali operater sistema brezpilotnega
zrakoplova, ki se uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti in katerega
operativna masa je nad 40 kilogramov, ne glede na kategorijo, mora poleg
zahtev iz prejšnjega odstavka imeti atest v skladu s 15. členom Pravilnika
o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16).
15. člen
(naloge operaterja)
(1) Operater imenuje osebo, ki je odgovorna za
aktivnosti operaterja.
(2) Operater pred izvajanjem letalskih dejavnosti o
nameravani letalski dejavnosti obvesti agencijo.
(3) Operater vzpostavi sistem poročanja o dogodkih,
povezanih z varnostjo v zračnem prometu, v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Operater vzpostavi sistem vodenja in hrambe zapisov
o letu, ki vsebujejo vsaj naslednje podatke:
a)
datum leta;
b)
čas začetka in konca izvajanja letalskih dejavnosti ter trajanje leta;
c)
ime in priimek upravljavca, ki je opravil let;
č) lokacijo izvajanja letalskih dejavnosti;
d)
klasifikacijo področja letenja;
e)
operativno maso brezpilotnega zrakoplova;
f)
opombe o dogodkih, za katere operater oceni, da so pomembni za izvajanje
letalskih dejavnosti.
(5) Operater hrani zapise o letu najmanj dve leti od
datuma izvedbe leta.
(6) Operater pred izvajanjem letalskih dejavnosti kategorije C
ali D oceni potrebo in v nujnih primerih opravi aktivnosti, povezane z
upravljanjem tveganj.
(7) Upravljanje tveganj mora vključevati identifikacijo
nevarnosti, oceno tveganja, po potrebi pa tudi ukrepe za zmanjšanje tveganj na
sprejemljivo raven.
(8) Opravljeni postopek upravljanja tveganj operater
dokumentira na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(9) Operater hrani zapise o upravljanju tveganj najmanj
dve leti od datuma prenehanja izvajanja letalskih dejavnosti, na katere se
nanašajo.
(10) Zaradi zagotavljanja varnosti upravljavcev in
pridruženih opazovalcev morata biti na dosegu gasilni aparat in avtomobilska
prva pomoč, upravljavci in pridruženi opazovalci pa morajo nositi varnostni
telovnik žive barve ves čas delovanja ter zavarovati področje izvajanja
dejavnosti z ustreznimi napisi.
(11) Operater mora biti sposoben v vsakem trenutku
prekiniti programiran in avtonomen let ter v celoti prevzeti kontrolo
upravljanja nad brezpilotnim zrakoplovom.
16. člen
(operativni priročnik)
(1) Za izvajanje letalske dejavnosti kategorije C
in D mora operater izdelati operativni priročnik, ki vsebuje:
a)
vsebino;
b)
številko spremembe operativnega priročnika in seznam veljavnih strani;
c)
naloge osebja, vključenega v aktivnosti operaterja;
č) standardne operativne postopke;
d)
vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova;
e)
postopke v sili;
f)
postopke v primeru nesreč ali resnih incidentov;
g)
kontrolne liste za kritične faze leta;
h)
omejitve izvajanja letalskih dejavnosti;
i)
obveščanje;
j)
upravljanje tveganj;
k)
usposobljenost izvajalca;
l)
vrste in roke za hranjenje zapisov.
(2) Operater je dolžan ravnati v skladu z operativnim
priročnikom ter zagotoviti, da je operativni priročnik stalno usklajen z
veljavnimi predpisi in sprejemljivimi načini skladnosti, ki jih predpiše
agencija, ter z določbami letalskega priročnika ali navodil proizvajalca za
uporabo.
(3) Operater zagotovi, da ima osebje dostop do operativnega
priročnika.
(4) Osebje operaterja pozna tiste dele priročnika, ki se
nanašajo na njihove naloge.
17. člen
(analiza okvar in njihov vpliv)
(1) Operater opravi analizo okvar pomembnejših komponent
oziroma funkcij sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z zahtevami iz
Priloge 5 te uredbe.
(2) Operater opravi analizo okvar pomembnih komponent
oziroma funkcij sistema brezpilotnega zrakoplova, ki pokaže, ali bo posamezna
njihova okvara povzročila prenehanje delovanja.
(3) Operater s preizkušanjem preveri delovanje sistema
brezpilotnega zrakoplova v primeru posamezne okvare ter preveri, ali so
pomembni sistemi podvojeni in ali bo v primeru okvare samodejno ali po ukazu
upravljavca začel delovati nadomestni sistem ter ali obstaja način delovanja v
sili, s katerim se lahko nadomesti delovanje sistema ob okvari (npr. z
ročnim upravljanjem).
(4) Opravljena analiza okvar in njihovega vpliva ter
konfiguracija sistema brezpilotnega zrakoplova, za katero je opravljena
analiza, se dokumentira na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te
uredbe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena operaterju ni
treba s preverjanjem dokazovati delovanja sistema brezpilotnega zrakoplova v
primeru posamezne okvare pomembne komponente oziroma funkcije sistema, če ima
dokumentacijo proizvajalca, v kateri sta opredeljena okvara in njen vpliv.
(6) Operater mora ob vsaki spremembi brezpilotnega
zrakoplova, ki vpliva na delovanje pomembnih komponent oziroma funkcij sistema
brezpilotnega zrakoplova, opraviti analizo okvar in njihovega vpliva na
delovanje.
(7) Operater hrani veljavno analizo okvar sistema
brezpilotnega zrakoplova najmanj 6 mesecev po prenehanju izvajanja
letalskih dejavnosti s tem sistemom brezpilotnega zrakoplova.
18. člen
(izjava operaterja)
(1) Operater pred izvajanjem letalske dejavnosti izjavi,
da je usposobljen ter da prevzema odgovornost glede izvajanja letalskih
dejavnosti s sistemom brezpilotnih zrakoplovov, da sistem brezpilotnega
zrakoplova, s katerimi namerava izvajati letalske dejavnosti, izpolnjuje veljavne
tehnične zahteve, in da bo izvajal letalske dejavnosti v skladu z določbami te
uredbe.
(2) Izjava se predloži agenciji na obrazcu iz
Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Agencija na podlagi prejete
izjave izda za izvajanje letalske dejavnosti kategorije A, B in C potrdilo
oziroma za izvajanje letalske dejavnosti kategorije D dovoljenje, na
podlagi katerega operater lahko začne izvajati letalske dejavnosti.
(3) Operater skrbi za skladnost z veljavnimi zahtevami
in podatki, vsebovanimi v izjavi, ter agencijo obvesti o spremembah, ki se
nanašajo na dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti, ter o trajnem
prenehanju izvajanja letalske dejavnosti.
19. člen
(dovoljenje)
(1) K vlogi za dovoljenje za izvajanje letalskih
dejavnosti s sistemom brezpilotnega zrakoplova mora operater agenciji
predložiti naslednje podatke:
a)
ime in naslov vlagatelja zahteve;
b)
opis nameravanih izvajanj letalskih dejavnosti;
c)
število in vrste sistema brezpilotnih zrakoplovov, ki jih bo uporabil
pri izvajanju letalskih dejavnosti v okviru zahtevanega dovoljenja;
č) dokazila o izpolnjevanju operativnih in tehničnih zahtev za
izvajanje letalskih dejavnosti;
d)
fotografije sistema brezpilotnih zrakoplovov, ki jih bo uporabil;
e)
dokumentacijo o oceni tveganja nameravanih izvajanj letalskih dejavnosti;
f)
operativni priročnik;
g)
za pridobitev dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti
kategorije D izjavo iz 18. člena te uredbe.
(2) Agencija določi način predložitve vloge za
pridobitev dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih
zrakoplovov.
(3) Za potrebe izdaje dovoljenja lahko agencija opravi
nadzor operaterja in zahteva izvajanje demonstracijskih letov.
(4) Dovoljenja iz točke a) drugega odstavka ter
petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena te uredbe se izdajo v
primeru utemeljene operativne potrebe in za obdobje, ki ga agencija šteje kot
ustreznega, ob upoštevanju ravni ocenjenega tveganja, ki ga postopki
predstavljajo za območje, na katerem se izvajajo.
(5) Operater mora pred izvajanjem letalskih dejavnosti
izvesti oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, in sicer na obrazcu
iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Izpolnjeni obrazec iz
Priloge 6 in kopijo izpolnjenega obrazca iz Priloge 2 k tej uredbi
operater posreduje Informacijskemu pooblaščencu.
20. člen
(obvezna dokumentacija pri izvajanju letalskih dejavnosti)
(1) Upravljavec mora pri izvajanju letalskih dejavnosti
imeti pri sebi:
a)
letalski priročnik ali navodila proizvajalca za uporabo sistema
brezpilotnega zrakoplova;
b)
izvirnik ali overjeno kopijo dovoljenja za izvajanje letalskih
dejavnosti, kadar je zahtevano;
c)
zavarovalno polico, kadar je predpisano.
(2) Za kategorije izvajanja letalskih dejavnosti A
in B mora upravljavec poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka imeti še dokazilo
o poznavanju veljavnih predpisov na področju letalstva, o psihofizični
sposobnosti in usposobljenosti za upravljanje tega tipa oziroma modela sistema
brezpilotnega zrakoplova v skladu s Prilogo 4 k tej uredbi.
(3) Za kategorije izvajanja letalskih dejavnosti C
in D mora upravljavec poleg dokumentov iz prvega odstavka tega člena imeti še:
-
operativni priročnik;
-
dokaz o usposobljenosti upravljavca oziroma pridruženega opazovalca za
upravljanje sistema v skladu s Prilogo 4 k tej uredbi;
-
potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja pravil letenja, ki ga izda
agencija, pri čemer agencija imetnikom pilotskih licenc lahko prizna posamezne
vsebine;
-
dokaz o psihofizični sposobnosti za upravljanje sistema brezpilotnega
zrakoplova v skladu s Prilogo 4 k tej uredbi.
21. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja agencija.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem
petega odstavka 19. člena izvaja Informacijski pooblaščenec.
22. člen
(prekrški v zvezi z letenjem letalskih modelov)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje
posameznik, ki je lastnik letalskega modela, če izvaja lete v nasprotju s
6. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje
lastnik letalskega modela, ki je pravna oseba, če izvaja lete v nasprotju s
6. členom te uredbe.
23. člen
(prekrški v zvezi z zavarovanjem)
(1) Z globo od 100 do 600 eurov se kaznuje
posameznik, ki je operater, lastnik sistema brezpilotnega zrakoplova ali
lastnik letalskega modela, če nima sklenjenega zavarovanja v skladu s
7. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje
operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
24. člen
(prekrški v zvezi z identifikacijo)
(1) Z globo od 100 do 600 eurov se kaznuje
posameznik, ki je operater ali lastnik letalskega modela, če ne označi
brezpilotnega zrakoplova v skladu z 9. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje
operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
25. člen
(prekrški v zvezi s pravili letenja)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje
posameznik, ki je upravljavec, če v nasprotju z 11. členom te uredbe:
a)
ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova izvaja na način, ki ne
pomeni nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje ljudi zaradi udarca ali
izgube nadzora nad sistemom brezpilotnega zrakoplova, ter ne ogroža ali moti
varnosti v zračnem prometu, javnega reda in miru (prvi odstavek
11. člena);
b)
ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija podnevi, ponoči
pa s predhodnim dovoljenjem agencije, če zato obstaja utemeljena operativna
potreba (točka a) drugega odstavka 11. člena);
c)
pred letom ne preveri pravilnega delovanja sistema brezpilotnega
zrakoplova (točka b) drugega odstavka 11. člena);
č) ne pridobi vseh potrebnih informacij za načrtovani let in ne
preveri, ali meteorološke in druge razmere v območju letenja zagotavljajo
njegovo varno izvedbo (točka c) drugega odstavka 11. člena);
d)
ne zagotovi, da je vsa oprema ali tovor na brezpilotnem zrakoplovu
pritrjen tako, da ne more odpasti (točka č) drugega odstavka
11. člena);
e)
ne zagotovi, da se brezpilotni zrakoplov med vzletanjem ali pristajanjem
varno izogne vsem oviram v zraku in na tleh (točka d) drugega odstavka
11. člena);
f)
med letom ne zagotovi varne razdalje brezpilotnega zrakoplova od ljudi,
živali, objektov, vozil, plovil, drugih zrakoplovov, cest, železniških prog,
vodnih poti ali daljnovodov, ki ne sme biti manjša od 30 metrov
(točka e) drugega odstavka 11. člena);
g)
ne zagotovi, da je minimalna oddaljenost brezpilotnega zrakoplova od
skupine ljudi najmanj 150 metrov (točka f) drugega odstavka
11. člena);
h)
ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija v vidnem polju
upravljavca in na oddaljenosti največ 500 metrov od upravljavca (točka g)
drugega odstavka 11. člena);
i)
ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija zunaj
kontroliranega zračnega prostora do višine 150 metrov, višje pa po
predhodnem dovoljenju agencije za določeno in objavljeno področje letenja
(točka h) drugega odstavka 11. člena);
j)
ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova ne odvija v coni
letališča (CTR) znotraj radija 5 kilometrov od referenčne točke letališča
(ARP) in da se zunaj radija 5 kilometrov odvija največ do višine
50 metrov nad terenom, višje pa izključno s predhodnim dovoljenjem
agencije za letalske prireditve in tekmovanja (točka i) drugega odstavka
11. člena);
k)
ne zagotovi, da se na letališčih, kjer ni zagotovljena služba zračnega
prometa, let brezpilotnega zrakoplova odvija največ do višine horizontalne,
bočne in priletno-vzletne omejitvene ravnine letališča, razen v primerih, ko so
posebej predvideni postopki za letenje brezpilotnih zrakoplovov opredeljeni v
navodilih obratovalca letališča za uporabo letališča, ter po predhodnem
soglasju obratovalca letališča, ali če ne zagotovi, da se na vzletišču let
brezpilotnega zrakoplova odvija ob soglasju obratovalca vzletišča znotraj
radija 500 metrov od referenčne točke vzletišča (točka j) drugega
odstavka 11. člena);
l)
ne zagotovi, da med letom iz brezpilotnega zrakoplova ne padajo
predmeti, razen letalskega modela, ki lahko v zraku izpusti drug letalski model
(točka k) drugega odstavka 11. člena);
m)
ne zagotovi, da se letenje ne izvaja na območju izvajanja državnih
aktivnosti (točka l) drugega odstavka 11. člena);
n)
ne zagotovi, da imajo zrakoplovi s posadko vedno prednost pred
brezpilotnimi zrakoplovi, ter v primeru konflikta ne začne nemudoma z manevri
za zagotovitev ustreznega horizontalnega ali vertikalnega razdvajanja
(točka m) drugega odstavka 11. člena);
o)
hkrati upravlja več brezpilotnih zrakoplovov (tretji odstavek
11. člena).
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje
operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika
posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(prekrški v zvezi s sistemom za prikaz pogleda iz zrakoplova
(FPV))
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje
posameznik, ki je upravljavec ali pridruženi opazovalec, če sistem za prikaz
pogleda iz zrakoplova (FPV) uporablja v nasprotju z 12. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje
operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
27. člen
(prekrški v zvezi z opravljanjem letalske dejavnosti)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje
posameznik, ki je operater, če izvaja letalsko dejavnost v nasprotju s 13. ali
14. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje
upravljavec, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
28. člen
(prekrški v zvezi z nalogami operaterja)
(1) Z globo od 150 do 600 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki je operater, če v nasprotju s 15. členom te
uredbe:
-
ne imenuje osebe, ki je odgovorna za aktivnosti operaterja;
-
o nameravani letalski dejavnosti ne obvesti agencije;
-
ne vzpostavi sistema poročanja o dogodkih, povezanih z varnostjo;
-
ne vzpostavi sistema vodenja in hrambe zapisov ali
-
ne zagotavlja varnosti upravljavcev in pridruženih opazovalcev.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika
posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29. člen
(prekrški v zvezi s posredovanjem dokumentacije
Informacijskemu pooblaščencu)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, ki je operater, če v nasprotju z 19. členom te uredbe
Informacijskemu pooblaščencu ne posreduje izpolnjenih obrazcev iz petega
odstavka 19. člena.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika
posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
30. člen
(prekrški v zvezi s posedovanjem dokumentov)
(1) Z globo od 150 do 600 eurov se kaznuje posameznik,
ki je upravljavec, če pri izvajanju letalskih dejavnosti nima pri sebi
dokumentov v skladu z 20. členom te uredbe.
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje
operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
31. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati
174. člen Pravilnika o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79 in
4/83, Uradni list RS, št. 18/01 – ZLet, 72/03, 51/07 in 17/15).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati
2. točka 2. člena, tretji odstavek 3. člena in 2. točka
drugega odstavka 14. člena Pravilnika o oznaki državne pripadnosti,
registrskih in drugih oznakah na civilnih zrakoplovih (Uradni list RS,
št. 88/14, 12/15 in 90/15).
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati
7. točka drugega odstavka in 4. točka tretjega odstavka 3. člena
Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16).
32. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00710-20/2016
Ljubljana, dne 28. julija 2016
EVA 2016-2430-0045
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
Priloga 1:
Kategorije izvajanja letalskih dejavnosti
Priloga 2: Obrazec
izjave za opravljanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov
Priloga 3: Dnevnik
tveganj za izvajanje letalskih dejavnosti
Priloga 4:
Operativne zahteve za izvajanje letalskih dejavnosti
Priloga 5: Obrazec
analize okvar in njihovega vpliva (Failure Mode and Effects Analysis – FMEA)
sistema brezpilotnega zrakoplova za izvajanje letalskih dejavnosti kategorije
tveganja C in D
Priloga 6: Obrazec
ocene učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov