Uredba o sevalnih dejavnostih

Na podlagi petega in šestega odstavka 9. člena, osmega odstavka 11. člena, tretjega odstavka 13. člena, drugega odstavka 55. člena, drugega odstavka 111. člena in drugega odstavka 118. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o sevalnih dejavnostih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba prenaša določbe Direktive Sveta 2013/59/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1) in ureja:

-        vire ionizirajočega sevanja (v nadaljnjem besedilu: viri sevanja), za katere ni treba priglasiti namere o njihovi uporabi, ter s temi viri sevanja povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke specifične aktivnosti, za katere niso presežene ravni izvzetja, in način ravnanja z viri sevanja, ki so izvzeti iz nadzora po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost,

-        sevalne dejavnosti, ki jih ni treba priglasiti,

-        merila za razvrščanje posameznih del v okviru izvajanja sevalnih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo odprti viri sevanja,

-        merila za določitev visokoaktivnih in nevarnih virov sevanja,

-        ravni opustitve in merila za pogojno opustitev nadzora, na podlagi katerih se lahko opusti nadzor nad radioaktivnimi snovmi,

-        sevalne dejavnosti, za izvajanje katerih je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti,

-        vrste virov sevanja, ki jih je treba pred uporabo le vpisati v register virov sevanja,

-        vrste virov sevanja, za katere je treba pred uporabo pridobiti dovoljenje za uporabo,

-        merila za razvrščanje objektov med sevalne objekte in manj pomembne sevalne objekte,

-        radioaktivne snovi, za katere veljajo ukrepi fizičnega varovanja, in

-        merila za časovno veljavnost dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, uporabo vira sevanja in obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta.

(2) Posamezne vrednosti specifičnih aktivnosti za izvzetje ali opustitev nadzora umetnih in naravnih radionuklidov, vrednosti za visokoaktivne vire, vrednosti za nevarne vire ter količine jedrskih snovi za prevažanje so določene v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.

2. člen

(izrazi)

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.      hitrost doze je časovni odvod ustrezne doze (absorbirane, ekvivalentne, efektivne, predvidene ekvivalentne, predvidene efektivne) ali njenih ekvivalentov (okoliški, smerni, osebni) in pomeni spremembo doze v enoti časa. Enota je Gy/s ali Sv/s;

2.      pristojni organ je upravni organ, ki izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, kot določa zakon, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;

3.      radiotoksičnost je toksičnost zaradi ionizirajočega sevanja radionuklida in njegovih potomcev, ki se je vgradil v človekovo telo. Radiotoksičnost je povezana tako z radioaktivnimi lastnostmi radionuklida kot tudi s fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi elementa ter njegovim metabolizmom v telesu ali organu, v katerega se vgradi;

4.      specifična aktivnost je aktivnost snovi, deljena z maso snovi. Enota je Bq/kg;

5.      nevarni vir sevanja je vir sevanja, določen v tabeli 5 iz priloge te uredbe. Nevarni vir sevanja lahko povzroči trajne poškodbe ljudem, ki bi ravnali z njim ter ob tem ne bi upoštevali ukrepov varnosti in varovanja. Za določitev kategorije nevarnega vira sevanja se uporablja trenutna aktivnost;

6.      zmerne količine materiala so količine materiala, ki so manjše od treh ton letno za posamezni objekt.

II. PRIGLASITEV NAMERE O IZVAJANJU SEVALNE DEJAVNOSTI, POGOJI ZA IZVZETJE IN OPUSTITEV NADZORA

3. člen

(splošna merila za izvzetje ali opustitev nadzora)

Sevalne dejavnosti ali opustitve nadzora nad materiali iz dejavnosti, ki je pod nadzorom, ni treba priglasiti ali zanjo pridobiti dovoljenja, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      tveganje za posameznike zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem je tako majhno, da ni potrebe po nadzoru po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, in je

2.      dejavnost prepoznana kot upravičena in je

3.      dejavnost sama po sebi varna.

4. člen

(izvzete naprave)

Šteje se, da so merila za izvzetje iz prejšnjega člena vselej izpolnjena in priglasitev namere ni potrebna, če sevalna dejavnost vključuje:

1.      napravo, ki vsebuje zaprti vir sevanja in je tipsko odobrena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, pod pogojem, da pri normalnem obratovanju hitrost doze ne presega 1 µSv/h na razdalji 10 cm od katere koli dostopne površine naprave in je pristojni organ v postopku tipske odobritve določil ravnanje po prenehanju njene uporabe;

2.      električno napravo:

-  ki je katodna cev, namenjena prikazovanju slik, ali druga električna naprava, ki deluje pri napetosti največ 30 kV, ali je tipsko odobrena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, in

-  pri kateri pri normalnem obratovanju hitrost doze 10 cm od katere koli dostopne površine naprave ne presega 1 µSv/h.

5. člen

(merila za izvzetje radioaktivnih snovi)

Šteje se, da so merila za izvzetje iz 3. člena te uredbe vselej izpolnjena in priglasitev namere ni potrebna, če sevalna dejavnost vključuje:

-        radioaktivne snovi, katerih celotna aktivnost posameznega umetnega radionuklida v snovi ne presega ravni izvzetja, določene v tretjem stolpcu tabele 3 iz priloge te uredbe, ali

-        radioaktivne snovi, v katerih specifična aktivnost posameznega umetnega radionuklida v snovi ne presega specifične aktivnosti, določene v tabeli 1 iz priloge te uredbe, za naravne radionuklide pa tiste, ki je določena v tabeli 2 iz priloge te uredbe.

6. člen

(izvzetje radioaktivnih snovi glede na njihove količine)

(1) Za dejavnosti, ki vključujejo majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke specifične aktivnosti, primerljive z vrednostmi za izvzetje iz tabel 1, 2 ali 3 iz priloge te uredbe, se šteje, da izpolnjujejo merilo iz 3. točke 3. člena te uredbe.

(2) V dejavnostih, ki vključujejo radioaktivne snovi specifičnih aktivnosti, manjših od vrednosti za izvzetje iz tabele 1 ali tabele 3 iz priloge te uredbe, se šteje, da izpolnjujejo merilo iz 1. točke 3. člena te uredbe. To velja tudi za vrednosti iz tabele 2 iz priloge te uredbe, razen v primeru predelave ostankov v gradbene materiale ali posebnih izpostavljenosti, kot je na primer pitna voda.

(3) V primeru zmernih količin materiala se za namen izvzetja za vrednosti specifičnih aktivnosti namesto vrednosti iz tabele 1 iz priloge te uredbe uporabljajo vrednosti za specifično aktivnost iz drugega stolpca tabele 3 iz priloge te uredbe.

(4) Vrednosti iz tretjega stolpca tabele 3 iz priloge te uredbe veljajo za celoten inventar radioaktivnih snovi, ki jih v katerem koli trenutku poseduje oseba ali podjetje. Pristojni organ lahko te vrednosti uporablja tudi za manjše enote ali pakete, na primer za izvzetje prevoza ali skladiščenja izvzetih predmetov splošne rabe, če so izpolnjena splošna merila za izvzetje iz 3. člena te uredbe.

7. člen

(posebni primeri izvzetja radioaktivnih snovi)

(1) Za radionuklide, ki jih tabeli 1 in 3 iz priloge te uredbe ne vsebujeta, ravni izvzetja za aktivnosti in specifične aktivnosti določi pristojni organ tako, da za njihove ravni izvzetja prevzame ravni izvzetja tistih radionuklidov iz tabel 1 in 3 iz priloge te uredbe, ki so po radiotoksičnosti najbolj podobni tem radionuklidom.

(2) Kadar izvajanje sevalne dejavnosti vključuje materiale z različnimi umetnimi radionuklidi, je pogoj za izvzetje izpolnjen, če za radionuklide v radioaktivni snovi velja vsaj eden od naslednjih pogojev:

ali

pri čemer je:

-        A_(i) aktivnost posameznega radionuklida,

-        IVA_(i) raven izvzetja za aktivnost posameznega radionuklida,

-        KA_(i) specifična aktivnost radionuklida in

-        IVKA_(i) raven izvzetja za specifično aktivnost posameznega radionuklida.

(3) Kadar ni možno drugače, se pogoj iz prejšnjega odstavka preveri na podlagi najboljših ocen sestave zmesi radionuklidov.

(4) Vrednosti v tabeli 2 iz priloge te uredbe veljajo posamezno za vsak radionuklid predhodnik.

8. člen

(prepoved uporabe ravni izvzetja)

Vrednosti v tabeli 2 iz priloge te uredbe se ne smejo uporabljati za izvzetje ostankov iz industrij, ki obdelujejo materiale, ki vključujejo naravne radionuklide, in če se ti ostanki vključujejo v gradbene materiale.

9. člen

(izvzetje ali opustitev nadzora na podlagi ocene varstva pred sevanji)

(1) Če so aktivnosti ali specifične aktivnosti radioaktivnih snovi iz tabel 1, 2 ali 3 iz priloge te uredbe presežene, radioaktivnih snovi ali opustitve nadzora ni treba priglasiti, če iz ocene varstva pred sevanji izhaja, da zaradi izvajanja sevalne dejavnosti ali opustitve nadzora:

-        nobenega delavca zaradi tega ni treba obravnavati kot izpostavljenega;

-        pri uporabi umetnih radionuklidov efektivna doza, ki naj bi jo predvidoma prejel posameznik iz prebivalstva zaradi izvzete dejavnosti, ne bo večja od reda velikosti 10 μSv na leto in

-        zaradi naravnih radionuklidov, ki nastajajo zaradi izvzete dejavnosti, in ob upoštevanju prevladujočega sevanja iz okolja iz naravnih virov sevanja dodatna doza za posameznika iz prebivalstva ne bo večja od 1 mSv na leto. Pri oceni doz za posameznike iz prebivalstva se upoštevajo tako poti izpostavljenosti prek atmosferskih ali tekočinskih izpustov kot tudi poti, ki izhajajo iz odlaganja ali predelave trdnih ostankov.

(2) Z radioaktivnimi snovmi, ki so bile izvzete iz nadzora po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, na podlagi določil prejšnjega odstavka, je treba po prenehanju uporabe ravnati tako, kot je predvideno v oceni varstva pred sevanji.

10. člen

(razredi dela)

(1) Za namen priglasitve namere in izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti z uporabo odprtega vira sevanja se dela v okviru izvajanja teh sevalnih dejavnosti razvrstijo v tri razrede glede na:

-        aktivnost radionuklida, ki se uporablja, in

-        način opravljanja dela z odprtim virom sevanja.

(2) Posamezno delo v okviru izvajanja sevalnih dejavnosti z uporabo odprtega vira sevanja se razvrsti v posamezni razred iz prejšnjega odstavka na podlagi vrednosti za aktivnost odprtega vira sevanja iz naslednje tabele:

*aktivnost iz tretjega stolpca tabele 3 iz priloge te uredbe

(3) Vrednosti za aktivnost odprtega vira sevanja iz tabele za razvrščanje dela v okviru izvajanja sevalnih dejavnosti z uporabo odprtega vira sevanja iz prejšnjega odstavka je treba glede na način opravljanja dela z odprtim virom sevanja pomnožiti z naslednjimi faktorji:

-        100-krat za shranjevanje,

-        10-krat za zelo enostavno delo s tekočinami,

-        1-krat za običajno delo s kemikalijami,

-        0,1-krat za kompleksno delo s tekočinami in delo s snovmi, pri katerem partikulati lahko pridejo v zrak in je predpisana uporaba zaščitnih sredstev.

11. člen

(brezpogojna opustitev nadzora)

(1) Nadzor nad radioaktivno snovjo, ki izvira iz dejavnosti, ki je pod nadzorom po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, preneha brez odločitve pristojnega organa, če specifična aktivnost trdnega materiala, namenjenega za ponovno uporabo, predelavo, običajno odlaganje ali sežiganje, ne presega vrednosti iz drugega stolpca tabel 1 ali 2 iz priloge te uredbe.

(2) Za radioaktivno snov, ki vsebuje več radionuklidov, preneha nadzor nad radioaktivno snovjo brez odločitve pristojnega upravnega organa, če je izpolnjen naslednji pogoj:

pri čemer je KA_i specifična aktivnost in OVKA_i raven specifične aktivnosti posameznega radionuklida, ki ga radioaktivna snov vsebuje, pod katero se opusti nadzor.

(3) Za radionuklide, ki jih tabeli 1 in 2 iz priloge te uredbe ne vsebujeta, ravni opustitve nadzora na zahtevo imetnika dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti določi pristojni organ tako, da za njihove ravni opustitve prevzame ravni opustitve tistih radionuklidov iz tabele 1 ali 2 iz priloge te uredbe, ki so po radiotoksičnosti najbolj podobni tem radionuklidom.

12. člen

(pogojna opustitev nadzora)

(1) Pristojni upravni organ lahko v postopku pogojne opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo za posebne materiale ali materiale, ki izvirajo iz posebnih vrst dejavnosti ali specifičnih poti izpostavljenosti, določi vrednosti, ki so višje od tistih, določenih v tabeli 1 in tabeli 2 iz priloge te uredbe, če so izpolnjena splošna merila za izvzetje in opustitev nadzora iz 3. člena te uredbe in ob upoštevanju smernic Evropske unije, vključno, kjer je to primerno, z dodatnimi zahtevami glede aktivnosti kontaminacije površin ali zahtevami glede meritev materiala, predvidenega za opustitev nadzora.

(2) Če se že pred začetkom uporabe vira sevanja predvideva opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi po njihovi uporabi, se zahtevo za opustitev nadzora lahko vloži skupaj z vlogo za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

13. člen

(posebni primer opustitve)

(1) Če gre za opustitev nadzora nad materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, nastale med izvajanjem dovoljenih sevalnih dejavnosti, v katerih so se naravni radionuklidi predelovali zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti, je treba pri odločanju ne glede na določbe 11. in 12. člena te uredbe upoštevati merila za izvzetje iz druge alineje prvega odstavka 9. člena te uredbe za umetne radionuklide.

(2) Če gre za uporabo zaprtih virov sevanja, se lahko opusti nadzor nad njimi, če je aktivnost zaprtega vira sevanja nižja kot aktivnost iz tretjega stolpca tabele 3 iz priloge te uredbe.

14. člen

(evidence o opustitvi)

(1) O opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi mora uporabnik vira sevanja voditi evidenco, ki vsebuje najmanj podatke o dnevu opustitve nadzora, količini radioaktivnih snovi in načinu ravnanja po opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi.

(2) Pred opustitvijo nadzora nad radioaktivnimi snovmi mora uporabnik o nameravani opustitvi nadzora obvestiti pristojni upravni organ in dostaviti dokazila, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji za opustitev nadzora.

III. SEVALNE DEJAVNOSTI ALI VIRI SEVANJ, ZA KATERE JE TREBA PRIDOBITI DOVOLJENJE, IN VIRI SEVANJA, KI JIH JE PRED UPORABO TREBA VPISATI V REGISTER VIROV SEVANJA

15. člen

(dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti)

(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti je treba pridobiti za naslednje dejavnosti:

1.      upravljanje in razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;

2.      namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju predmetov splošne rabe ali zdravil ter uvoz ali izvoz takega predmeta ali zdravila;

3.      namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam za namen medicinskega zdravljenja ali raziskav;

4.      namerno dajanje radioaktivnih snovi živalim za namen veterinarskega pregleda, zdravljenja ali raziskav, če to vpliva na izpostavljenost;

5.      uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev, razen elektronskih mikroskopov;

6.      odlaganje, predelavo ali ponovno uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi in izvirajo iz uporabe virov sevanja ali izvajanja sevalnih dejavnosti po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, za njih pa se organ, pristojen za jedrsko varnost ni odločil, da se jih ne obravnava več po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;

7.      dejavnost prevažanja jedrskih snovi;

8.      dejavnost prevažanja radioaktivnih snovi;

9.      opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja;

10.   vzdrževanje, proizvodnjo, servisiranje, umerjanje ali druga podobna dela, ki se jih izvaja na virih sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih točk tega odstavka.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, ni potrebno pridobiti dovoljenja za:

1.      dejavnost, pri kateri se uporabljajo samo radioaktivne snovi in naprave, opredeljene v 4., 5., 6., 7. in 9. členu te uredbe;

2.      prevažanje radioaktivnih snovi, katerih aktivnost ne presega aktivnosti za kategorijo 2 iz tabele 5 iz priloge te uredbe;

3.      prevažanje jedrskih snovi, katerih količina ne presega vrednosti, določene v tabeli 6 iz priloge te uredbe;

4.      uporabo ionizacijskih javljalnikov požara, ki izpolnjujejo pogoje za uporabo ionizacijskih javljalnikov požara iz predpisa, ki ureja uporabo virov sevanja in izvajanje sevalne dejavnosti;

5.      delo v nadzorovanem območju, ki ga izvaja zunanji izvajalec, za katerega je odgovoren imetnik dovoljenja in ima v oceni varstva pred sevanji opredeljeno delo v nadzorovanem območju, ki ga izvaja zunanji izvajalec.

(3) Če imetnik dovoljenja v oceni varstva pred sevanji nima opredeljenega dela, ki ga bo izvajal zunanji izvajalec, mora izvajalec del v nadzorovanem območju ne glede na določbe 5. točke prejšnjega odstavka pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, če iz ocene varstva pred sevanji izhaja, da bi posamezni delavci lahko prejeli efektivno dozo nad mejno dozo za posameznika iz prebivalstva.

16. člen

(dovoljenje za uporabo vira sevanja in vpis vira sevanja v register virov sevanja)

(1) Dovoljenje za uporabo vira sevanja je treba pridobiti za:

1.      visokoaktivni vir sevanja, katerega aktivnost je določena v tabeli 4 iz priloge te uredbe;

2.      rentgensko napravo, če je njena najvišja napetost večja od 160 kV in iz ocene varstva pred sevanji izhaja, da tveganje sevalne dejavnosti s tako napravo ni majhno;

3.      odprti vir sevanja, katerega aktivnost presega raven izvzetja iz tretjega stolpca tabele 3 iz priloge te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je treba za vire sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterini, pridobiti dovoljenje za uporabo vira sevanja, razen za kalibracijske vire, katerih aktivnost ne presega vrednosti, določenih v tabeli 4 iz priloge te uredbe.

(3) Vir sevanja, ki ga je pred uporabo treba le vpisati v register virov sevanja, je vir sevanja, ki ne dosega meril iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Na podlagi prejete vloge za vpis vira sevanja v register virov sevanja pristojni upravni organ imetniku vira sevanja izda izpisek iz registra virov sevanja.

(5) Ob spremembah na viru sevanja je treba pred njegovo ponovno uporabo znova pridobiti dovoljenje za uporabo vira sevanja ali vpisati spremembe na viru sevanja v register virov sevanja, če:

1.      gre za poseg ali spremembo na viru sevanja, ki lahko vpliva na pogoje varstva pred ionizirajočimi sevanji;

2.      se vir sevanja, ki se uporablja kot nepremični vir, premesti v drug prostor istega objekta ali v drug objekt ali

3.      je bila na rentgenski napravi zamenjana rentgenska cev, razen za rentgenske naprave, za katere je proizvajalec v tehnični dokumentaciji predvidel rutinsko menjavanje rentgenske cevi, ki jo izvede uporabnik te naprave.

IV. MERILA ZA RAZVRŠČANJE OBJEKTOV

17. člen

(vrste objektov)

(1) Objekt se razvrsti med sevalne objekte, če se v njem:

1.      proizvajajo ali obdelujejo radioaktivne snovi, pri čemer je možno, da bi to povzročilo čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva;

2.      uporabljajo viri sevanja za obsevanje predmetov ali živil z visokimi hitrostmi doz, ki bi pod nekaterimi nenadzorovanimi pogoji lahko povzročile deterministične učinke na ljudeh;

3.      uporablja pospeševalnik, ki pospešuje delce na energijo, višjo od 25 MeV.

(2) Objekt se razvrsti med manj pomembne sevalne objekte, če se v njem uporablja:

1.      radioterapevtska naprava, kot je pospeševalnik delcev, naprava z zaprtimi viri sevanja ali rentgenska naprava, če deluje pri napetostih, večjih od 150 kV;

2.      odprti vir sevanja pri delih z odprtimi viri sevanja, ki so razvrščeni v I. ali II. razred v skladu z določbami 10. člena te uredbe;

3.      pospeševalnik, ki pospešuje delce na energijo največ 25 MeV;

4.      en ali več zaprtih virov sevanja, ki na razdalji enega metra brez zaščite povzročajo hitrost doze, večjo od 1 Sv/h.

V. UKREPI FIZIČNEGA VAROVANJA

18. člen

(fizično varovanje radioaktivnih snovi)

(1) Ukrepe fizičnega varovanja po predpisih, ki urejajo fizično varovanje, je treba izvajati za nevarne vire sevanja kategorije 1, določene v tabeli 5 iz priloge te uredbe.

(2) Ukrepe fizičnega varovanja po predpisih, ki urejajo fizično varovanje, je treba izvajati tudi, če se v objektu nahajajo nevarni viri sevanja z različnimi radionuklidi, katerih vsota kvocientov med aktivnostjo posameznega radionuklida in vrednostmi, določenimi v tabeli 5 priloge te uredbe, je večja od 1.

VI. MERILA ZA DOBO VELJAVNOSTI DOVOLJENJ

19. člen

(trajanje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti)

(1) Pri odločitvi o trajanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti se upoštevajo predvsem podatki iz ocene varstva pred sevanji.

(2) Ob prvi izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti se to dovoljenje izda največ za pet let.

20. člen

(trajanje veljavnosti dovoljenja za uporabo vira sevanja)

(1) Pri odločitvi o obdobju veljavnosti dovoljenja za uporabo vira sevanja se upoštevajo predvsem podatki iz ocene varstva pred sevanji, priporočena življenjska doba vira sevanja, ki jo določi proizvajalec vira sevanja, aktivnost vira sevanja, če gre za visokoaktivni vir sevanja oziroma nevarni vir sevanja, in podatki iz programa radioloških posegov, če gre za izpostavljenost v zdravstvu.

(2) Pri odločitvi o obdobju obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta se upoštevajo predvsem podatki iz varnostnega poročila.

(3) Vloga za podaljšanje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja za uporabo vira sevanja se lahko vloži pri pristojnem upravnem organu, a praviloma ne prej kot dva meseca pred iztekom veljavnosti dovoljenja.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 48/04 in 9/06) ter 44. člen Pravilnika o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 3/17).

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-53/2016

Ljubljana, dne 16. februarja 2017

EVA 2016-2550-0032

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r.

Predsednik

Priloga: Vrednosti specifičnih aktivnosti