Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z vključenim
popravkom
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni
list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada
Republike Slovenije
UREDBO
o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2017
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali v
letu 2017 (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ) iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom
Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim
sklepom Komisije št. C(2016)1833 z dne 23. marca 2016 o odobritvi
spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega
sklepa C(2015)849 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je
dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ter na spletni strani Programa razvoja podeželja
(http://www.program-podezelja.si).
(2) S to uredbo se za namen ukrepa DŽ določajo pristojni
organi, namen podpore, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, pogoji za
izplačilo sredstev in finančne določbe za izvajanje:
-
Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni
razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem
skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o
splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem
skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12.
2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2135 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št.
1303/2013 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države
članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno
stabilnostjo (UL L št. 338 z dne 13. 12. 2016, str. 34), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005
(UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič popravljene s
popravkom (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 1),
(v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne
kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št.
165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št.
485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene
z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o
odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe
(EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil
za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in
živalmi, ter od prvega pododstavka 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi
plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu:
Uredba 1306/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem
podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne
20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo
Komisije (EU) 2016/1616 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju od Uredbe
(EU) 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede morebitne revizije ukrepov
prostovoljne vezane podpore v sektorju mleka in mlečnih izdelkov za leto
zahtevka 2017 (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 19), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 1307/2013/EU);
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede
integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev
ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna
plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z
dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo
Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe
Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega
sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se
uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno
skladnost (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 41), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 640/2014/EU);
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori
za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str.
1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne
4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede
predhodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013 (UL L
št. 211 z dne 8. 8. 2015, str 7);
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o
določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič
spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra
2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov
razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov
tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne
16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o
pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v
zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj
podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str.
69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1394 z dne
16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o
pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v
zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj
podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016,
str. 50).
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
2.
plemenska svinja v laktaciji je svinja od prasitve do odstavitve;
3.
plemenska mladica je samica prašiča, težja od 50 kg, ki še ni prasila;
4.
sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
5.
tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti
oziroma do telesne mase 30 kg;
6.
pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od
desetega tedna starosti do zakola oziroma spolne zrelosti;
7.
gospodarstvo je lokacija, kjer se redijo živali, v skladu s predpisi, ki
urejajo identifikacijo in registracijo prašičev, goveda in drobnice. Na
kmetijskem gospodarstvu je lahko eno ali več gospodarstev;
8.
G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu s predpisi, ki
urejajo identifikacijo in registracijo prašičev, goveda in drobnice. Če je na
kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, ima vsako izmed njih svojo številko
G-MID;
9.
če se za izvajanje te uredbe uporabljajo predpisi, v katerih je
uporabljen izraz dobro počutje živali, se šteje, da ima ta izraz enak pomen kot
izraz dobrobit živali;
10.
neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano
uporabljajo za hojo in ležanje;
11.
izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na
prostem. Izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje
ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje;
12.
zaprto gnezdo je prostor za sesne pujske v prasitvenem boksu z dodatnim
virom ogrevanja in pokrovom, ki ima rob ali zavesice, da se zadrži toplota v
gnezdu;
13.
največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne
kategorije, pri katerem je na gospodarstvu zahteva iz druge alineje 1. točke,
3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe
izpolnjena;
14.
koprološka analiza je parazitološka preiskava iztrebkov (blata) živali,
s katero se ugotavlja prisotnost jajčec notranjih zajedavcev oziroma njihovih
invazijskih ličink;
15.
krave molznice so krave, ki se v obdobju paše iz prve alineje drugega
odstavka 21. člena te uredbe molzejo;
16.
drobnica pomeni ovce in koze v skladu s predpisom, ki ureja
identifikacijo in registracijo drobnice.
3. člen
(pristojni organi in Odbor za spremljanje)
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 iz drugega odstavka
65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka
65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge
in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena
Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je
organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4) Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe
1303/2013/EU je Odbor za spremljanje PRP 2014–2020.
4. člen
(operacije)
Ukrep DŽ se izvaja v okviru treh operacij, in sicer za:
1.
prašiče (v nadaljnjem besedilu: DŽ – prašiči),
2.
govedo (v nadaljnjem besedilu: DŽ – govedo) in
3.
drobnico (v nadaljnjem besedilu: DŽ – drobnica).
II. VSEBINA UKREPA
1. Splošno
5. člen
(namen ukrepa)
Namen ukrepa DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k
izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja,
navedene v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter običajno rejsko prakso,
opredeljeno za te zahteve v točki 8.2.12.3.1.10. PRP 2014–2020.
6. člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec do plačil iz ukrepa DŽ (v nadaljnjem
besedilu: upravičenec) je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:
-
je aktivni kmet,
-
se vključi v eno ali več operacij ukrepa DŽ in
-
izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(2) Za aktivnega kmeta iz prve alineje prejšnjega
odstavka se šteje nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko
dejavnost iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, pri čemer se za
določitev aktivnega kmeta uporabljajo tudi naslednje določbe:
1.
nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je za preteklo leto prejel več kot
5.000 eurov neposrednih plačil in ki v skladu s prvim pododstavkom drugega
odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU upravlja letališča, železniške storitve,
vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska
igrišča, ni upravičen do plačila za ukrep DŽ, razen če dokaže, da:
-
izpolnjuje pogoj iz točke (a) tretjega pododstavka drugega odstavka 9.
člena Uredbe 1307/2013/EU,
-
njegov letni prihodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja najmanj
tretjino njegovih skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem
obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo, ali
-
je v Poslovnem registru Agencije Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) kot njegova glavna
dejavnost opredeljena ena izmed dejavnosti iz priloge 1, ki je sestavni del te
uredbe;
2.
kot dokazilo se upošteva:
-
za prvo alinejo prejšnje točke: izkaz poslovnega izida iz letnega
poročila oziroma iz revidiranega letnega poročila, izdani računi in druge
knjigovodske listine za ugotavljanje prihodka iz nekmetijske dejavnosti v
zadnjem obračunskem letu,
-
za drugo alinejo prejšnje točke: izkaz poslovnega izida iz letnega
poročila oziroma iz revidiranega letnega poročila, izdani računi in druge
knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in prihodka iz
kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu,
-
za tretjo alinejo prejšnje točke: izjava nosilca, da je ena izmed
dejavnosti iz priloge 1 te uredbe vpisana kot glavna dejavnost v Poslovnem
registru AJPES;
3.
prihodki iz kmetijskih dejavnosti, iz nekmetijskih dejavnosti in skupni
prihodki iz 1. točke tega odstavka se določijo v skladu z 11. členom Uredbe
639/2014/EU. Znesek neposrednih plačil za preteklo leto iz napovednega stavka
1. točke tega odstavka in znesek neposrednih plačil iz prve alineje
1. točke tega odstavka se določita v skladu z 12. členom Uredbe
639/2014/EU;
4.
za letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske
storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča iz 1. točke tega odstavka
se v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti,
uporabljajo naslednje klasifikacije:
-
letališča: 51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorni zračni promet,
52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu,
-
železniške storitve: 49.100 Železniški potniški promet, 49.200
Železniški tovorni promet,
-
vodni objekti: 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode,
-
nepremičninske storitve: 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami,
-
športna in rekreacijska igrišča, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo
v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne
dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov,
taborov.
7. člen
(vlaganje zahtevka)
(1) Ukrep DŽ je enoletni ukrep. Za ukrep DŽ se zahtevki
vložijo ločeno za posamezno operacijo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo
ukrepov kmetijske politike za leto 2017. Zahtevki so sestavni del zbirne vloge
iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017.
(2) Zahtevek za DŽ – govedo in zahtevek za DŽ – drobnica
se vlagata za kmetijsko gospodarstvo. Zahtevek za DŽ – prašiči pa se v primeru,
da je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, vloži za vsako posamezno
gospodarstvo, za katero se uveljavlja DŽ – prašiči.
8. člen
(usposabljanje)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 6. člena te
uredbe, njegov namestnik ali član kmetije oziroma oseba, ki je zaposlena na
kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do 15. decembra 2017 opraviti
usposabljanje s področja ukrepa DŽ v obsegu najmanj štirih pedagoških ur, ki ga
izvede izvajalec usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa
znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Agencija za namen upravnega pregleda izpolnjevanja
zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom,
določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto
2017, 15. januarja 2018 iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za
potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za
zadevno kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih
ur usposabljanja.
9. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila
podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega
izplačila sredstev.
(2) Pri preverjanju izvajanja ukrepa DŽ mora upravičenec
omogočiti dostop do dokumentacije, povezane s tem ukrepom, in pregled izvajanja
tega ukrepa na kraju samem agenciji, ministrstvu in drugim nadzornim organom.
(3) Upravičenec mora v skladu z drugim odstavkom 13.
člena Uredbe 808/2014/EU izpolnjevati zahteve glede informiranja in obveščanja
javnosti o aktivnostih in viru sofinanciranja, ki so opredeljene tudi v
navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo
podporo iz PRP 2014–2020, objavljenih na spletni strani Programa razvoja
podeželja.
2. DŽ – prašiči
10. člen
(vstopni pogoji)
(1) Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem
uveljavlja DŽ – prašiči, najpozneje en dan pred začetkom trajanja obveznosti iz
11. člena te uredbe izdelan in v Centralni register prašičev (v nadaljnjem
besedilu: CRPš) vnesen program dobrobiti živali (v nadaljnjem besedilu: program
DŽ) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP
2014–2020.
(2) Na dan izdelave programa DŽ mora upravičenec na
posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja DŽ – prašiči, rediti:
-
10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja
zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice,
plemenske svinje ali tekače;
-
50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se
nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen;
-
50 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te
uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena
upravičencu ni treba v celoti izdelati novega programa DŽ, če ima izdelan
oziroma posodobljen program DŽ na podlagi predpisa, ki ureja ukrep DŽ iz PRP
2014–2020 za leto 2016. V tem primeru mora imeti upravičenec opravljen pregled
gospodarstva ali izdelano posodobitev programa DŽ, in sicer:
-
če v letu 2017 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2016 na gospodarstvu
ni sprememb, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v
skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP
2014–2020, opravljen pregled gospodarstva in so v CRPš za leto 2017 vneseni
enaki podatki kot za leto 2016;
-
če so v letu 2017 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2016 na
gospodarstvu nastale spremembe, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena
izpolnjen, če je v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in
svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljena posodobitev programa DŽ in so podatki
iz posodobljenega programa DŽ vneseni v CRPš.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti
pregled gospodarstva in vnos podatkov v CRPš ter posodobitev programa DŽ in
vnos podatkov v CRPš iz prejšnjega odstavka opravljeni najpozneje do
26. februarja 2017.
11. člen
(trajanje obveznosti)
Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz DŽ – prašiči od
1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
12. člen
(nabor možnih zahtev)
(1) Za pridobitev plačil za DŽ – prašiči mora
upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja DŽ – prašiči,
izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
1.
za plemenske svinje in plemenske mladice:
-
zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,
-
zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih
glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
-
zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem
vlaknine;
2.
za plemenske svinje:
-
zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov,
-
zahtevo za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo
anestezije oziroma analgezije;
3.
za tekače: zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v
skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito
rejnih živali;
4.
za pitance:
-
zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih
boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
-
zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Upravičenec mora na celotnem gospodarstvu
izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne
kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša.
13. člen
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)
(1) Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega
odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti
plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljena možnost stalnega ali
izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2
na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno
dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se
njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri
izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz
priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer
skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora
biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz
katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče
spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
(3) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino
na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje
in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina
na žival glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih
živali, kar pomeni:
-
površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 1,98
m2 na plemensko mladico in 2,73 m2 na plemensko svinjo;
-
površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,80 m2
na plemensko mladico in 2,48 m2 na plemensko svinjo;
-
površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,62 m2
na plemensko mladico in 2,23 m2 na plemensko svinjo;
-
najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,05 m2
na plemensko mladico in 1,43 m2 na plemensko svinjo, največ 15 % te
površine je lahko drenažnih odprtin.
(4) Pri zahtevi za dodatno ponudbo voluminozne krme ali
krme z visokim deležem vlaknine je treba pri krmljenju plemenskih svinj in
plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka
sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter
omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje
napadalnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe
po hranilih:
-
dodajati voluminozno krmo ali
-
uporabljati krmno mešanico, ki vsebuje najmanj 8 % vlaknine v suhi
snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.
(5) Kot voluminozna krma iz prejšnjega odstavka se
štejejo: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna
mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C
priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o
katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1).
Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli
različnih izvedb.
(6) Upravičenec, ki izpolnjuje zahtevo iz četrtega odstavka
tega člena, mora imeti izdelano recepturo za krmni obrok, ki je del programa
DŽ.
(7) Pri zahtevi za zagotavljanje toplotnega ugodja
plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno
zaprto gnezdo za sesne pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2,
višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste
sevalo ali različne oblike talnega ogrevanja. Zagotovljeno mora biti
uravnavanje temperature.
(8) Pri zahtevi za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega
spola z uporabo anestezije oziroma analgezije morajo biti na gospodarstvu vsi
sesni pujski moškega spola do vključno sedmega dne starosti kirurško kastrirani
z uporabo anestezije oziroma analgezije. Poseg se vpiše v dnevnik veterinarskih
posegov.
(9) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino
na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti
v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na
površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za
vsakega tekača oziroma pitanca:
-
do vključno 10 kg: 0,17 m2;
-
nad 10 do vključno 20 kg: 0,22 m2;
-
nad 20 do vključno 30 kg: 0,33 m2;
-
nad 30 do vključno 50 kg: 0,44 m2;
-
nad 50 do vključno 85 kg: 0,61 m2;
-
nad 85 do vključno 110 kg: 0,72 m2;
-
nad 110 kg: 1,10 m2.
(10) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti
prašičem pitancem zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do
izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca,
dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem
dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v
njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali
urnik izpustov iz priloge 2 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina
živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v
izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih
se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere
živali so v izpustu istočasno.
14. člen
(sporočanje staleža)
Upravičenec mora med trajanjem obveznosti iz 11. člena te
uredbe v CRPš sporočati podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem
gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to
gospodarstvo uveljavlja DŽ – prašiči ali ne. Podatke o staležu prašičev na prvi
dan v mesecu sporoča najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec v
skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.
15. člen
(plačilo)
(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med
trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v
nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere upravičenec
uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se
izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v
CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med
številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom
prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število
prašičev na podlagi ugotovljenega števila prašičev, pri čemer se upošteva 18.
člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 19. člen te uredbe glede
zmanjšanja plačil in izključitev.
(3) Upravičenec je do plačila upravičen, če povprečno
število prašičev iz prvega ali drugega odstavka tega člena na posameznem
gospodarstvu ni nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 10.
člena te uredbe.
(4) Če upravičenec uveljavlja zahteve iz druge alineje
1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te
uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne
kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega
člena, ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za
posamezno zahtevo opredeljeno v programu DŽ in vneseno v CRPš. Tudi število
prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega
dovoljenega števila živali.
(5) Če se med trajanjem obveznosti iz 11. člena te
uredbe na gospodarstvu poveča število prašičev zaradi razširitve oziroma
dograditve hlevskih zmogljivosti in se s tem preseže največje dovoljeno število
živali na gospodarstvu, mora upravičenec na agencijo poslati pisno izjavo
izvajalca svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja
iz PRP 2014–2020, ki potrjuje, da je z razširitvijo zmogljivosti zagotovljeno
izpolnjevanje zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4.
točke prvega odstavka 12. člena te uredbe tudi za povečano število prašičev na
gospodarstvu. Izjavo mora upravičenec poslati na agencijo po povečanju staleža
in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz prejšnjega člena.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri
povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka za izračun povprečnega
števila prašičev upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno
število živali, določeno v programu DŽ. Iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o
staležu prašičev do datuma, ko je bila agencija v skladu s prejšnjim odstavkom
obveščena o povečanju števila prašičev. Po tem datumu se za vsak presečni datum
iz prejšnjega člena, ko je prijavljeno število prašičev večje od največjega
dovoljenega števila živali, določenega v programu DŽ, upošteva največje
dovoljeno število živali iz programa DŽ, če pa je prijavljeno število prašičev
manjše od največjega dovoljenega števila živali iz programa DŽ, se upošteva
prijavljeno število prašičev.
(7) Za preračun števila prašičev v GVŽ se v skladu s
prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
-
plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5;
-
drugi prašiči: 0,3.
(8) Skupna višina plačila za DŽ – prašiči je vsota
zneskov za posamezne zahteve iz 16. člena te uredbe, za katere je upravičenec
vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 13. člena te uredbe.
(9) Upravičenec mora sporočati stalež prašičev v skladu
s prejšnjim členom tudi po nastanku višje sile ali izjemnih okoliščin iz 33.
člena te uredbe.
(10) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin,
katerih posledica je zmanjšanje staleža prašičev, se za obračun plačila
upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem
staležu prašičev iz prejšnjega člena za celotno trajanje obveznosti, čeprav je
povprečno število prašičev nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem
odstavku 10. člena te uredbe.
(11) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki
vplivajo na izpolnitev posamezne zahteve za DŽ – prašiči, ne vplivajo pa na
stalež prašičev, se plačilo obračuna le za obdobje, ko je bila posamezna zahteva
ustrezno izpolnjena v skladu z 12. in 13. členom te uredbe. Za izračun
plačila se uporabi naslednja formula:
(12) Okrajšavi iz prejšnjega odstavka pomenita
naslednje:
-
GVŽP: povprečno število prašičev, izraženo v GVŽ,
-
VS: višjo silo ali izjemne okoliščine.
(13) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki
vplivajo na stalež in izpolnitev posamezne zahteve za DŽ – prašiči, se za
obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o
sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena za obdobje do nastanka dogodka
višje sile ali izjemnih okoliščin ter za obdobje po prenehanju višje sile ali
izjemnih okoliščin. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
(14) Okrajšave iz prejšnjega odstavka pomenijo
naslednje:
-
GVŽP1: povprečno število prašičev do nastanka višje sile ali
izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ,
-
GVŽP2: povprečno število prašičev po prenehanju višje sile
ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ,
-
VS: višjo silo ali izjemne okoliščine.
16. člen
(višina plačila za posamezno zahtevo)
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za DŽ – prašiči
letno znaša:
1.
za plemenske svinje in mladice:
-
zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eura/GVŽ,
-
zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih
boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali:
129,62 eura/GVŽ,
-
zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem
vlaknine: 48,30 eura/GVŽ;
2.
za plemenske svinje:
-
zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov: 25,64
eura/GVŽ,
-
zahteva za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo
anestezije oziroma analgezije: 17,10 eura/GVŽ;
3.
za tekače: zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v
skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito
rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ;
4.
za pitance:
-
zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih
boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali:
36,70 eura/GVŽ,
-
zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eura/GVŽ.
17. člen
(pregled na kraju samem)
(1) Pri pregledu na kraju samem, ki se opravi v skladu s
postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike
za leto 2017, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za DŽ – prašiči in stalež
prašičev. Za ta namen mu mora upravičenec na preverjanem gospodarstvu
zagotoviti vso dokumentacijo za to gospodarstvo.
(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri
število prašičev po posameznih kategorijah iz 12. člena te uredbe. Na
gospodarstvu, za katero upravičenec uveljavlja DŽ – prašiči, kontrolor preveri,
ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je upravičenec prijavil v CRPš,
ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list
ipd.) in Register prašičev na gospodarstvu.
(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve
in druge alineje 1. točke, 3. točke ter prve in druge alineje 4. točke prvega
odstavka 12. člena te uredbe kontrolor upošteva število živali, ki glede na
normative iz 13. člena te uredbe ustreza ugotovljeni površini boksa oziroma
izpusta.
18. člen
(preveritev sporočanja staleža)
(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz
prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev
posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega
v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev
posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za
izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in
prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je
upravičenec prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev
upošteva ugotovljeno število prašičev.
(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz
prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev
posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila, prijavljenega v CRPš na
presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne
kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje
posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke
prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na
zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva prijavljeno
število prašičev v CRPš.
(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz
prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev
posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v
CRPš na presečni datum, in da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije
presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz
druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12.
člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se zahtevek za to
zahtevo zavrne.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in
registra prašičev na gospodarstvu pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega,
drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi obstoj prašičev na posamezni
presečni datum, vendar jim ne more določiti kategorije, se ti prašiči ne
upoštevajo pri izračunu povprečnega števila prašičev iz 15. člena te uredbe.
(5) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso
opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 19. členom te uredbe.
19. člen
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
(1) Zmanjšanje plačil in izključitve za DŽ – prašiči se
izvede v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za
leto 2017, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu z določbami
tega člena.
(2) Če je prijavljeno število prašičev v CRPš večje od
števila prašičev na gospodarstvu, ugotovljenega s pregledom iz 17. člena te
uredbe, ter pod pogojem, da ni preseženo največje dovoljeno število živali iz
tretjega odstavka prejšnjega člena, se za zmanjšanje plačil in izključitve
smiselno uporablja 31. člen Uredbe 640/2014/EU. Če pa je z upravnim pregledom
ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število živali
iz tretjega odstavka prejšnjega člena na kateri koli presečni datum iz 14.
člena te uredbe preseženo, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(3) Če upravičenec na enega ali več presečnih datumov ne
prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu s 14. členom te uredbe, se mu za
izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 15. člena te uredbe
upoštevajo le prijavljeni podatki o številu prašičev. Če upravičenec na en
presečni datum ne prijavi staleža, se mu plačilo za celotni ukrep zniža za 15
%. Če staleža ne prijavi na dva presečna datuma, se mu plačilo za celoten ukrep
zniža za 30 %. Če staleža ne prijavi več kakor dvakrat, se plačilo za celotno
operacijo zavrne.
(4) Če upravičenec za zahteve iz tretjega, četrtega,
sedmega, osmega in devetega odstavka 13. člena te uredbe na enem od
gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz predpisa, ki ureja
navzkrižno skladnost za zahtevo iz tretjega, četrtega, sedmega, osmega in
devetega odstavka 13. člena te uredbe, se mu zahtevek za to zahtevo zavrne na
vseh gospodarstvih, na katerih jo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih
uveljavlja, pa se uporabita zmanjšanje in izključitev plačil zaradi
neizpolnjevanja zahtev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(5) Zmanjšanje plačil in izključitve zaradi kršitev
pogojev za posamezne zahteve iz 13. člena te uredbe ter zmanjšanje plačil in
izključitve zaradi kršitev obveznosti iz 8. in 9. člena te uredbe so
opredeljeni v Katalogu zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 3, ki je
sestavni del te uredbe.
3. DŽ – govedo
20. člen
(vstopni pogoj)
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za DŽ –
govedo rediti najmanj takšno število goveda kot ustreza 2 GVŽ goveda, za
katero bo izvajal pašo iz prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(2) Za preračun števila goveda v GVŽ se v skladu s
prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
-
govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4;
-
govedo od šestega meseca do dveh let: 0,6;
-
govedo, starejše od dveh let: 1,0.
21. člen
(zahteva in pogoji za izpolnjevanje zahteve)
(1) Za pridobitev plačil za DŽ – govedo mora upravičenec
izvajati pašo goveda. Paša goveda se lahko izvaja na kmetijskih površinah
kmetijskega gospodarstva nosilca, na kmetijskem gospodarstvu – planina (v
nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskem gospodarstvu – skupni pašnik
(v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik).
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka morajo
biti za govedo, za katero upravičenec uveljavlja DŽ – govedo, izpolnjeni
naslednji pogoji:
-
govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem
besedilu: obdobje paše) v času od 1. aprila 2017 do 15. novembra
2017;
-
govedo lahko prenočuje v hlevu;
-
krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času med obema molžama;
-
zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne
koprološke analize;
-
voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del
te uredbe.
(3) Začetka obdobja paše ni mogoče uveljavljati pred
datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe.
(4) Koprološka analiza iz četrte alineje drugega
odstavka tega člena in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke
analize morata biti opravljena pred začetkom paše v letu vlaganja zahtevka. Za
koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 govedi,
ločeno za govedo, starejše od 6 mesecev, in ločeno za teleta. Tretiranje živali
proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov
koprološke analize in strokovne presoje veterinarja, kar mora biti razvidno iz
dnevnika veterinarskih posegov. Krave, katerih mleko se uporablja za prehrano
ljudi, se lahko tretira v času presušitve. Upravičenec mora imeti dokazila o
opravljenih koproloških analizah.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum
začetka paše, ki se ga pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje
pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali, šteje datum
začetka paše, zapisan v dnevniku paše iz priloge 4 te uredbe.
(6) Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena
se obdobje paše za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali
poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več
kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in
razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(7) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne
zagotovi celotnega obdobja paše iz prve alineje drugega odstavka tega člena,
mora v primeru:
-
višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim
odstavkom 33. člena te uredbe;
-
prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno
govedo, daljše kot deset dni, v sedmih dneh po tem obdobju izvesti umik
zahtevka v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za
leto 2017;
-
pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje
ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše v Centralni register govedi
(v nadaljnjem besedilu: CRG) sporočiti premik, ki se v skladu s predpisom, ki
ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, šteje kot pisni umik
zahtevka za posamezno žival.
(8) Če v obdobju paše poteka paša na KMG – planina ali
KMG – skupni pašnik ali gre žival na sejem oziroma razstavo ali se živali
premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se
premik živali sporoči v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in
registracijo govedi, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše.
(9) Upravičenec mora najpozneje en dan pred vnosom
zahtevka iz prvega odstavka 7. člena te uredbe urediti stanje v CRG.
(10) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
-
paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. junija na
grafični enoti rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu:
GERK) ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih
habitatov, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;
-
paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena med 15. junijem in
15. septembrom na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega
območja traviščnih habitatov metuljev iz priloge 5 te uredbe;
-
je paša iz prvega odstavka tega člena prepovedana na GERK-u ali delu
GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer je paša prepovedana, iz
priloge 5 te uredbe.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za DŽ –
govedo dovoljena na celotnem GERK-u, če je del tega GERK-a znotraj enega izmed
ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka manjši od 10 arov.
22. člen
(plačilo)
(1) Plačilo se dodeli za naslednje kategorije goveda:
-
govedo, mlajše od šestih mesecev,
-
govedo od šestega meseca do dveh let,
-
govedo, starejše od dveh let.
(2) Za določitev kategorij goveda iz prejšnjega odstavka
agencija prevzame starost posamezne živali, ki jih je upravičenec navedel na
zahtevku za DŽ – govedo, iz CRG v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov
kmetijske politike za leto 2017.
(3) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
23. člen
(višina plačila)
Višina plačila za izvajanje zahteve za DŽ – govedo letno
znaša 53,40 eura/GVŽ.
24. člen
(grafične evidence)
(1) Za namen izvajanja DŽ – govedo iz te uredbe se v
digitalni grafični obliki uporabljajo:
1.
evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, kjer
za ukrep DŽ paša ni dovoljena do 30. junija, iz priloge 5 te uredbe;
2.
evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, kjer
za ukrep DŽ paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom, iz
priloge 5 te uredbe;
3.
evidenca ekološko pomembnih območij, kjer je za ukrep DŽ paša
prepovedana, iz priloge 5 te uredbe.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka izdela in
ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je
mogoč na spletni strani ministrstva.
25. člen
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
Zmanjšanje plačil in izključitve za DŽ – govedo se izvedejo v
skladu z 31. členom Uredbe 640/2014/EU, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo
ukrepov kmetijske politike za leto 2017, predpisom, ki ureja navzkrižno
skladnost, in v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 3
te uredbe.
4. DŽ – drobnica
26. člen
(vstopni pogoj)
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za DŽ –
drobnica rediti najmanj takšno število drobnice, za katero bo izvajal pašo iz
prvega odstavka 27. člena te uredbe, kot ustreza 2 GVŽ drobnice.
(2) Za preračun števila drobnice v GVŽ se v skladu s
prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
-
ovni, starejši od enega leta, in ovce, ki so starejše od enega leta
oziroma so že jagnjile: 0,15,
-
kozli, starejši od enega leta, in koze, ki so starejše od enega leta
oziroma so že jarile: 0,15.
27. člen
(zahteva in pogoji za izpolnjevanje zahteve)
(1) Za pridobitev plačil za DŽ – drobnica mora
upravičenec izvajati pašo drobnice. Paša drobnice se lahko izvaja na kmetijskih
površinah kmetijskega gospodarstva nosilca, na KMG – planina ali KMG – skupni
pašnik.
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka morajo
biti za drobnico, za katero upravičenec uveljavlja DŽ – drobnica, izpolnjeni
naslednji pogoji:
-
drobnica se mora pasti neprekinjeno najmanj 210 dni (v nadaljnjem
besedilu: obdobje paše) v času od 15. marca 2017 do 30. novembra
2017;
-
zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne
koprološke analize;
-
voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz priloge 4 te uredbe;
-
ažurno je treba voditi register drobnice na gospodarstvu v skladu s
predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
(3) Začetka obdobja paše ni mogoče uveljavljati pred
datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe.
(4) Za živali, za katere upravičenec uveljavlja zahtevek
za DŽ – drobnica, mora biti znan podatek o mesecu in letu rojstva. Za živali,
ki so prišle na kmetijsko gospodarstvo z drugega kmetijskega gospodarstva, mora
upravičenec, ki je prejemnik (kupec) živali, od oddajatelja (prodajalca) živali
v pisni obliki pridobiti podatek o mesecu in letu njihovega rojstva.
(5) Koprološka analiza iz druge alineje drugega odstavka
tega člena in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata
biti opravljena pred začetkom paše v letu vlaganja zahtevka. Za koprološko
analizo se vzame najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali.
Tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih
rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja, kar mora biti
razvidno iz dnevnika veterinarskih posegov. Upravičenec mora imeti dokazila o
opravljenih koproloških analizah.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum
začetka paše, ki se ga pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje
pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali, šteje datum
začetka paše iz dnevnika paše iz priloge 4 te uredbe.
(7) Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena
se obdobje paše za posamezne živali lahko prekine zaradi bolezni ali poškodbe
in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset
dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za
prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(8) Če upravičenec za vse živali ali določeno število
živali, za katere uveljavlja zahtevek za DŽ drobnica, ne zagotovi celotnega
obdobja paše iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
-
višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim
odstavkom 33. člena te uredbe;
-
prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več
živali, daljše kot deset dni, po tem obdobju v sedmih dneh izvesti umik
zahtevka za te živali v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske
politike za leto 2017;
-
v primeru pogina živali ali če določeno število živali zapusti kmetijsko
gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše,
izvesti umik zahtevka v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske
politike za leto 2017.
(9) Če v obdobju paše poteka paša na KMG – planina ali
KMG – skupni pašnik ali gre žival na sejem oziroma razstavo ali se živali
premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se
premik živali sporoči v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in
registracijo drobnice, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše.
(10) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
-
paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. junija na
GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih
habitatov iz priloge 5 te uredbe;
-
paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena med 15. junijem in
15. septembrom na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega
območja traviščnih habitatov metuljev iz priloge 5 te uredbe;
-
je paša iz prvega odstavka tega člena prepovedana na GERK-u ali delu
GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer je paša prepovedana, iz
priloge 5 te uredbe.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za DŽ –
drobnica dovoljena na celotnem GERK-u, če je del tega GERK-a znotraj enega
izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka manjši od 10 arov.
28. člen
(plačilo)
(1) Plačilo se dodeli za:
-
ovne, starejše od enega leta, in ovce, ki so starejše od enega leta
oziroma so že jagnjile,
-
kozle, starejše od enega leta, in koze, ki so starejše od enega leta
oziroma so že jarile.
(2) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
29. člen
(višina plačila)
Višina plačila za izvajanje zahteve za DŽ – drobnica letno
znaša 27,60 eura/GVŽ.
30. člen
(upravni pregled)
(1) Pri upravnem pregledu se skupno število drobnice,
navedeno na zahtevku, preveri glede na podatek o staležu drobnice na kmetijskem
gospodarstvu, ki ga ima upravičenec vpisanega v Centralnem registru drobnice (v
nadaljnjem besedilu: CRD), v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in
registracijo drobnice.
(2) Če je skupno število drobnice na zahtevku večje od
števila živali, prijavljenega v CRD iz prejšnjega odstavka, mora biti na
zahtevku navedeno tudi število drobnice, ki je na kmetijsko gospodarstvo prišlo
od vključno 2. februarja 2017 do datuma vnosa zahtevka, ter številke
spremnih listov za to drobnico.
(3) Če je skupno število drobnice na zahtevku večje od
vsote števila živali prijavljenega v CRD in števila živali s spremnim listom,
predstavlja vsota števila živali prijavljenih v CRD in števila živali s spremnim
listom največje dovoljeno prijavljeno število drobnice.
31. člen
(grafične evidence)
Za namen izvajanja DŽ – drobnica iz te uredbe se v digitalni
grafični obliki uporabljajo grafične evidence iz 24. člena te uredbe.
32. člen
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
Zmanjšanje plačil in izključitve za DŽ – drobnica se izvedejo
v skladu z 31. členom Uredbe 640/2014/EU, v skladu s predpisom, ki ureja
izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, predpisom, ki ureja navzkrižno
skladnost, in v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 3
te uredbe.
III. VIŠJA SILA
33. člen
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin,
določenih v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe, upravičenec ne more
izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 12., 21. in 27.
člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega
dela plačila iz 16., 23. in 29. člena te uredbe v skladu z drugim in četrtim
pododstavkom prvega odstavka 4. člena Uredbe 640/2014/EU, če v skladu s
predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, v 15 delovnih dneh
od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno
sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske
politike za leto 2017, in priloži ustrezna dokazila.
(2) Če med trajanjem obveznosti za DŽ – prašiči višja
sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim
odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora v 15 delovnih dneh od
njihovega prenehanja agenciji pisno sporočiti datum prenehanja višje sile ali
izjemnih okoliščin. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora
upravičenec ponovno izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal na zahtevku
za DŽ – prašiči iz 7. člena te uredbe.
IV. FINANČNE DOLOČBE
34. člen
(razpoložljiva sredstva)
(1) Za ukrep DŽ v letu 2017 je namenjenih do
7.000.000,00 eurov.
(2) Plačila iz ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po 1.
marcu 2018.
(3) Sredstva za izvajanje ukrepa DŽ se zagotovijo v letu
2018 iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
(4) Če v letu 2017 vsota odobrenih zahtevkov za ukrep DŽ
preseže višino sredstev iz prvega odstavka tega člena, se plačilo iz 16., 23.
in 29. člena te uredbe znotraj posamezne zahteve za leto 2017 sorazmerno zniža.
V. KONČNA DOLOČBA
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00715-40/2016
Ljubljana, dne 22. decembra 2016
EVA 2016-2330-0084
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
Priloga 1: Seznam
kmetijskih dejavnosti iz 6. člena te uredbe
Priloga 2: Dnevnik
in urnik izpustov
Priloga 3: Katalog
zmanjšanj plačil in izključitev
Priloga 4: Dnevnik
paše za leto 2017
Priloga 5: Ekološko
pomembna območja
Priloga 6: Višja
sila ali izjemne okoliščine pri ukrepu DŽ
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis