Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o vodovarstvenem
območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca obsega:
-
Uredbo o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju
Slovenj Gradca (Uradni list RS, št. 56/15 z dne 29. 7. 2015),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa
vodonosnikov na območju Slovenj Gradca (Uradni list RS, št. 21/18 z dne 30. 3.
2018).
UREDBA
o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov
na območju Slovenj Gradca
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodna
telesa vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se
uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in je na območju občin Črne na
Koroškem, Dravograda, Mislinje, Ribnice na Pohorju, Vuzenice in Mestne občine
Slovenj Gradec, ter vodovarstveni režim.
(2) Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj
vodovarstvenega območja.
2. člen
(1) Vodovarstveno območje sestavljajo notranja območja z
območji zajetij, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je
sestavni del te uredbe.
(2) Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in
zajetih izvirov, ki so navedeni na seznamu v prilogi 4, ki je sestavni del te
uredbe. Na karti iz prejšnjega odstavka so območja črpalnih vrtin prikazana z
znakom, ki je krog modre barve, in območja zajetih izvirov prikazana z znakom,
ki je pravokotnik modre barve.
(3) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja
z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim
vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim
režimom.
(4) Notranja območja iz prejšnjega odstavka in območja
zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so
označena na naslednji način:
-
območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,
-
najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
-
ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
-
širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.
3. člen
(1) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu:
parcela), ki so na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je
sestavni del te uredbe.
(2) Seznam parcel iz
prejšnjega odstavka je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz decembra
2017, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Vodovarstveno območje, notranje območje in območje
zajetja ter njihove geografske meje so določeni na digitalnem podatkovnem sloju
za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu in na prikazani
karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo). Podatki o vodovarstvenem območju, notranjem območju in
območju zajetja ter njihovih geografskih mejah so del vodnega katastra ter
vključujejo zlasti:
-
identifikacijsko številko vodovarstvenega območja, notranjega območja
oziroma območja zajetja,
-
šifro notranjega območja, oznako in ime notranjega območja,
-
velikost površine vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma
območja zajetja,
-
datum določitve vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma
območja zajetja in
-
opombe.
(4) Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s
parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj
vodovarstvenega območja, se na novonastalih parcelah določi vodovarstveni
režim, ki je strožji.
(5) (črtan)
II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE
4. člen
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba
podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, za javno oskrbo s
pitno vodo.
(2) Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba
podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, tudi za lastno
oskrbo s pitno vodo, če gre za oskrbo s pitno vodo obstoječih stanovanjskih ali
nestanovanjskih stavb, ki nimajo možnosti priključitve na sistem javne oskrbe s
pitno vodo, in se lahko podeli vodna pravica za rabo vode, če to ne vpliva na
količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno
vodo.
(3) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko
podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih teles, ki se varujejo s to uredbo,
če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se uporablja ali je namenjena
za javno oskrbo s pitno vodo.
III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO
5. člen
(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, določena
v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradnja),
razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je
zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje
dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode, ali na delovanje sistema oskrbe s pitno
vodo, kot so: odlaganje odpadkov, skladiščenje nevarnih snovi, uporaba
fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), uporaba gnojil,
soljenje utrjenih površin zunaj urejenega območja odvajanja padavinske odpadne
vode, vzdrževanje vozil, parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za
dejavnosti za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
6. člen
(1) Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in
izvedba gradbenih del, ki sta v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je
sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je
v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če v
postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila
izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da
tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje na notranjih vodovarstvenih območjih
ni sprejemljivo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih
območjih dovoljena gradnja vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje
ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost in se izda vodno
soglasje, če se zaradi rekonstrukcije ne spremenita velikost in namembnost
objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za
onesnaženje vodnega telesa in če so za gradnjo zagotovljeni zaščitni ukrepi, s
katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih
voda.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena so na notranjih
območjih zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega
prometa dovoljeni gradnja in investicijska vzdrževalna dela na letališki
infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega
prometa ter redna vzdrževalna dela na sistemih in napravah navigacijskih služb
zračnega prometa v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki
urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela v javno korist na
elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo
vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so
zagotovljeni zaščitni ukrepi s katerimi se preprečijo negativni vplivi na
stanje površinskih in podzemnih voda.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih
območjih dovoljena odstranitev objektov.
7. člen
(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v
preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v
preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je
treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v
preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so
načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za
onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje
sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa
je izdano vodno soglasje.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek za gradnjo, ki je v
preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp« in je na
območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim
prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja preveri
sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter
vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku
izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem
načrtu.
8. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na
najožjih vodovarstvenih območjih dovoljene gradnje nestanovanjskih stavb in se
izda vodno soglasje, če gre za izvajanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti v
kmetijstvu v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih
naslednikov, in če:
1.
gre za gradnje novih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih
stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso
izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2.
so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni
vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
3.
so upoštevani zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda
v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
4.
se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti
Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju
ter Vuzenica,
5.
gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja
vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
6.
se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,
7.
gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:
-
rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med
nezahtevne in enostavne objekte),
-
rejo živali,
-
spravilo pridelka,
-
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije in
-
izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjene zahteve in
pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji.
(2) Za gradnjo stavbe za rejo živali na najožjih
vodovarstvenih območjih je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati
še naslednje zahteve:
1.
gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za
rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost, in če je iz izsledkov
analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi
gradnje sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki
so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri
čemer se njihov obseg s tem ne poveča,
2.
na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna
obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s
predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov,
3.
skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz
predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov,
4.
izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno
skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki
ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
5.
pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi
oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih
kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva.
9. člen
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih
območjih dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki niso
stavbe iz prejšnjega člena, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni
naslednji posebni pogoji:
1.
gre za z gradnje novih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih
in nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega
režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2.
gre za stanovanjske stavbe za obstoječe prebivalce ali njihove pravne
naslednike, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,
3.
gre za nestanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti, ki so se na teh
območjih opravljale pred uveljavitvijo te uredbe,
4.
se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,
5.
se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen,
odstrani,
6.
je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje
za onesnaženje zaradi gradnje nestanovanjskih stavb sprejemljivo in so
zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na
stanje površinskih in podzemnih voda,
7.
se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti
Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju
ter Vuzenica, in
8.
so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda
v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.
10. člen
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih
območjih gradnja lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in mostov
dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe stavbe na teh
območjih oziroma za stavbe, katerih gradnja je dovoljena s to uredbo, in se
zanje izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se
preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
11. člen
Na ožjih vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
naslednje posebne pogoje:
1.
gre za gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, kadar
rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in njihova
prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali
pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2.
so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda
v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
3.
gre za bivanje in opravljanje dejavnosti prebivalcev ali njihovih
pravnih naslednikov, ki so na teh območjih bivali ali opravljali dejavnosti
pred uveljavitvijo te uredbe, in
4.
se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti
Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju
ter Vuzenica.
12. člen
Na širših vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
naslednje posebne pogoje:
1.
so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda
v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
2.
gre za bivanje ali opravljanje dejavnosti prebivalcev ali njihovih
pravnih naslednikov, ki so na teh območjih bivali ali opravljali dejavnosti
pred uveljavitvijo te uredbe, in
3.
se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti
Mestne občine Slovenj Gradec in občine Črna na Koroškem.
13. člen
Vodno soglasje za gradnjo gozdnih cest na notranjih območjih
in grajenih gozdnih vlak na najožjih vodovarstvenih območjih se izda, če je za
izvedbo te gradnje pridobljeno pozitivno mnenje izvajalca obvezne občinske
gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
IV. PREPOVEDI, OMEJITVE IN ZAŠČITNI UKREPI V ZVEZI Z
RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI
14. člen
(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih
prepovedano:
1.
gnojiti brez gnojilnega načrta;
2.
shranjevati organska gnojila, razen odlaganja uležanega hlevskega gnoja
v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov, pri čemer se uležani hlevski gnoj ne sme odložiti na
razdalji, ki je krajša od 100 m od območja zajetja;
3.
shranjevati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki
ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
4.
uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki
ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
5.
shranjevati kompost in pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda,
določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih
odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6.
uporabljati kompost in pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda,
določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih
odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
7.
gnojiti z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih
naprav ali drugih čistilnih naprav;
8.
vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo,
določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem
odpadkov.
(2) Gnojilni načrt iz 1. točke prejšnjega odstavka mora
biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled
pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in
količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno
kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu
s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih
straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt
se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako
rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
15. člen
(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena
je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano
tudi:
-
gnojiti z gnojnico in gnojevko in
-
preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje,
deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v
kolobar.
(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih
vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na
posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih
območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih
vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo, če so pri izdelavi gnojilnega načrta
in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
1.
za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju
pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
2.
največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme
presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega
talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus
in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za
strokovno utemeljeno gnojenje iz tretjega odstavka prejšnjega člena;
3.
za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg
N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi
gnojili prepovedan;
4.
za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati
50 kg N/ha za vsako košnjo; za trajne nasade enkratni vnos dušika z
dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
5.
za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju
ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic
ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti
kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom,
ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
16. člen
Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so
ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali
v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
-
napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti
urejena tako, da se korita lahko premeščajo po pašni površini in se s tem
zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
-
pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči
zaradi gaženja, pri čemer se pašne steze ne štejejo za uničenje pašnih površin.
17. člen
Kmetijska zemljišča se lahko z mineralnimi gnojili, ki
vsebujejo dušik, na ožjih in širših vodovarstvenih območjih gnojijo tako, da
enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60
kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.
18. člen
(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje
škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana raba FFS, ki
vsebujejo aktivne snovi s seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem
besedilu: seznam).
(2) Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za
kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in
ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za
naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki
Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v
podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju
aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov
monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga
zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja
voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Agencija
Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam je objavljen na spletni strani ministrstva,
pristojnega za okolje.
(4) Če seznam ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega
člena, se do njegove objave uporablja zadnji objavljen seznam.
19. člen
(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih se škodljivi
organizmi lahko zatirajo s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in
katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod
naslednjimi pogoji:
1.
uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom
varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
2.
prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in FFS, ki jih je
dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo
kmetijskih pridelkov,
3.
med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko
je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po
učinkovitosti primerljivih FFS, in
4.
uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in vzniku
kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in
vzniku plevela.
(2) Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka je uporaba
FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v
skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na
kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih
rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikov
plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za
uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma po presajanju in hkrati iz ocene
tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja,
da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.
20. člen
Na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih
območjih se lahko škodljivi organizmi zatirajo z uporabo FFS v skladu s
predpisi, ki urejajo FFS.
21. člen
Na notranjih območjih je v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno
z objekti prometne infrastrukture, prepovedano:
1.
gnojiti s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah;
2.
uporabljati ali shranjevati vsebino greznic in blato komunalnih ali
skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;
3.
gnojiti z gnojnico in gnojevko ter uporabljati ali shranjevati blato, ki
nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode,
gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega shranjevanja;
4.
shranjevati organska gnojila, določena v skladu s predpisom, ki ureja
varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
5.
shranjevati kompost ali pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda,
določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov
in uporabo komposta ali digestata;
6.
uporabljati kompost ali pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda,
določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih
odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
7.
vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo,
določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem
odpadkov, če gre za vnos v gozdu in če gre za vnos na najožjih vodovarstvenih
območjih.
22. člen
(1) Na notranjih območjih je dovoljeno pogozdovanje in
obnova gozda s saditvijo oziroma setvijo. Pred začetkom del na najožjih
vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske
gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(2) Na notranjih območjih se lahko izvajajo dela v
gozdovih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo gozdov.
(3) Pred sečnjo in spravilom lesa z mehanizacijo iz
gozda na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne
občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
23. člen
Zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporaba
FFS je na notranjih vodovarstvenih območjih prepovedana v gozdu in na stavbnih
zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture.
V. DRUGE ZAHTEVE IN OMEJITVE
24. člen
(1) Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali
priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč
prepovedana, razen če gre za izvajanje obvezne gospodarske javne službe
vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali za izvajanje ukrepov varstva pred
škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali za posebno
rabo vode, če je za to rabo podeljena vodna pravica.
(2) Na notranjih območjih je poseganje na območjih
zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov prepovedano, razen če gre za izvajanje
ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo
vode.
25. člen
(1) Promet vozil, ki prevažajo gorivo in druge nevarne
snovi po cestah čez notranja območja, je prepovedan, razen če gre za oskrbo
objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo.
(2) Skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v
objektih na notranjih območjih je prepovedano, razen če gre za oskrbo objektov,
katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz
predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih
prostorih.
(3) Na notranjih območjih je parkiranje vozil zunaj
urejenih parkirnih površin prepovedano, razen če gre za parkiranje lastnikov
kmetijskih ali gozdnih zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja
kmetijskih ali gozdarskih del.
(4) Na notranjih območjih je vožnja s štirikolesniki,
motornimi kolesi, kolesi ali motornimi sanmi zunaj gozdnih, javnih cest in poti
prepovedana, razen če gre za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
26. člen
(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih
vodovarstvenih območjih morajo izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne
službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda
dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in
kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov
za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje
meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne občinske
gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali nosilec državnega
monitoringa stanja voda, izvede pa jo z njune strani pooblaščeni izvajalec.
VI. NADZOR
27. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo
inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem
te uredbe v zvezi z:
-
ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji,
pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,
-
prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa
opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
-
prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter s prepovedmi in
omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni
inšpektorji, – prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni
inšpektorji.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
(1) Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek
kaznuje pravna oseba, če:
1.
uporablja vodo v nasprotju s 4. členom te uredbe;
2.
gradi ali opravlja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi 5. člena te
uredbe;
3.
gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5.,
6., 7., 8., 9., 10. in 13. člena te uredbe;
4.
ravna v nasprotju z 11. in 12. členom te uredbe;
5.
gnoji brez ali v nasprotju z gnojilnim načrtom iz 1. točke 14. člena te
uredbe;
6.
shranjuje ali uporablja kompost ali pregnito blato 1. in 2. kakovostnega
razreda v nasprotju s 14. členom te uredbe;
7.
shranjuje ali uporablja blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 14.
členom te uredbe;
8.
gnoji z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav
ali drugih čistilnih naprav v nasprotju s 14. členom te uredbe;
9.
vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v
nasprotju s 14. členom te uredbe;
10.
gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, gnoji z uležanim
hlevskim gnojem, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali namaka v
nasprotju s 15. členom te uredbe;
11.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 15. člena te uredbe;
12.
ravna v nasprotju s 16. členom te uredbe;
13.
gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 17.
členom te uredbe;
14.
uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena te uredbe;
15.
zatira škodljive organizme s FFS v nasprotju s 19. in 20. členom te
uredbe;
16.
gnoji s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v
nasprotju z 21. členom te uredbe;
17.
gnoji z gnojnico in gnojevko ter uporablja ali shranjuje blato, ki
nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode,
gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja v nasprotju z 21.
členom te uredbe;
18.
shranjuje organska gnojila, uporablja ali shranjuje kompost ali pregnito
blato 1. ali 2. kakovostnega razreda v nasprotju z 21. členom te uredbe;
19.
uporablja ali shranjuje vsebino greznic in blato komunalnih ali skupnih
čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav v nasprotju z 21. členom te
uredbe;
20.
vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v
nasprotju z 21. členom te uredbe;
21.
ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 22. člena te
uredbe;
22.
zatira škodljive organizme v nasprotju s 23. členom te uredbe;
23.
ravna v nasprotju s 24. členom te uredbe;
24.
ravna v nasprotju s 25. členom te uredbe;
25.
ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin
in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov
oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 26. člena te
uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek
iz prvega odstavka tega člena posameznik.
Priloga
1: Prikaz vodovarstvenega območja
Priloga
2: Seznam zemljiških parcel
Priloga
3: Pogoji za gradnjo in izvajanje gradbenih del
Priloga
4: Seznam zajetij
Uredba o vodovarstvenem območju za vodna
telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca (Uradni list RS, št. 56/15) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Gnojilni načrti, pripravljeni pred uveljavitvijo te uredbe,
se lahko uporabljajo kot gnojilni načrti iz drugega odstavka 14. člena te
uredbe do konca obdobja, za katero so bili pripravljeni.
30. člen
Seznam iz 18. člena te uredbe se za rastno sezono kmetijskih
rastlin za leti 2015 in 2016 objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega
za okolje, najpozneje en mesec po uveljavitvi te uredbe.
31. člen
(1) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe
za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju, določenem s to uredbo, mora
pripraviti načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v
skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje v
enem letu po uveljavitvi te uredbe.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti
območja zajetij in notranja območja označena najpozneje v dveh letih po
uveljavitvi te uredbe.
32. člen
Mestna občina Slovenj Gradec in izvajalec obvezne občinske gospodarske
javne službe za oskrbo s pitno vodo morata zagotoviti namestitev ograj okoli
zajetij v skladu s predpisom, ki določa kriterije za določitev vodovarstvenega
območja, v enem letu od uveljavitve te uredbe.
33. člen
Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo svoja
ravnanja na kmetijskih zemljiščih uskladiti z določbami 15., 16., 18. in 19.
člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2018.
34. člen
(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo
vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih
predpisih.
(2) Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih
zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2015, uvedeni pred
uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
35. člen
Določbe te uredbe se ne uporabljajo v primerih gradnje, za
katere je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
-
izdano pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
-
izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali
stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali
-
izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.
36. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o vodovarstvenem
območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca (Uradni list RS,
št. 21/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.