Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o odpadkih obsega:
-
Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 z dne 29. 5. 2015),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih (Uradni list RS,
št. 69/15 z dne 25. 9. 2015),
-
Uredbo o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 129/20 z dne
25. 9. 2020).
UREDBA
o odpadkih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta uredba z namenom varstva okolja in varovanja
človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje
ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter
zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje
učinkovitosti uporabe naravnih virov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in
razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne
22. 11. 2008, str. 3), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije
(EU) 2015/1127 z dne 10. julija 2015 o spremembi Priloge II k Direktivi
2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih
direktiv (UL L št. 184 z dne 11. 7. 2015, str. 13), (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/98/ES).
(2) Ta uredba za izvajanje Uredbe Komisije
(EU) št. 1357/2014 z dne 18. decembra 2014 o nadomestitvi
Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in
razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 365 z dne 19. 12. 2014,
str. 89; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1357/2014/EU) določa tudi kriterij za
vrednotenje pripisa nevarne lastnosti HP 9.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za vse odpadke, razen če je s
posebnim predpisom za posamezno vrsto ali tok odpadkov drugače določeno.
(2) Ta uredba se ne uporablja za:
1.
snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak, ter ogljikov dioksid,
zajet in transportiran za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjen
v skladu s predpisi, ki urejajo geološko shranjevanje ogljikovega dioksida, ter
za ogljikov dioksid, geološko shranjen za namene raziskovanja, razvijanja ali
preskušanja novih izdelkov in postopkov,
2.
tla (in situ), vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal, in objekte,
trajno povezane s tlemi,
3.
neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med
gradbenimi deli, če se ta material v prvotnem stanju in brez obdelave uporabi
za gradnjo na kraju, kjer je bil izkopan, v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in predpisom, ki ureja obremenjevanje
tal z vnašanjem odpadkov,
4.
radioaktivne odpadke,
5.
eksplozive, umaknjene iz uporabe, in
6.
fekalne snovi, ki niso živalski stranski proizvodi iz 2. točke
tretjega odstavka tega člena, slamo in druge naravne nenevarne materiale, ki
nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju, v
gozdarstvu ali za pridobivanje energije iz tako nastale biomase s postopki ali
metodami, ki ne škodujejo okolju ali ne ogrožajo človekovega zdravja.
(3) Ta uredba se ne uporablja za:
1.
odpadne vode, kolikor so urejene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi
in toplote v vode,
2.
živalske stranske proizvode, vključno s predelanimi proizvodi, kolikor
so urejeni v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske
stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi,
ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih
proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič
spremenjeni z Uredbo Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013
o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter
uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU)
št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja
Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 354 z dne
28. 12. 2013, str. 86), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
1069/2009/ES), razen za tiste, ki so določeni za sežig, odlaganje ali uporabo v
obratu za pridobivanje bioplina ali obratu za kompostiranje,
3.
trupla živali, ki so poginile drugače kakor z zakolom, vključno z
živalmi, pokončanimi zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni, ki so
odstranjena v skladu z Uredbo 1069/2009/ES, in
4.
odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in
skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, kolikor so urejeni v
predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti
izkoriščanja mineralnih surovin.
(4) Ta uredba se ne uporablja za naplavine, ki se zaradi
upravljanja voda in vodnih poti, preprečevanja poplav ali blažitve posledic
poplav in suše ali izsuševanja tal premeščajo znotraj površinskih voda, če
naplavine niso nevarni odpadek, razen če je tako določeno s predpisi, ki
urejajo vode.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov,
živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske
dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo
hrane;
2.
evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki
odpadke prevzame, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov;
3.
imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba,
ki ima odpadke v posesti;
4.
izvajalec obdelave je predelovalec ali odstranjevalec;
5.
lastnik predelane snovi ali predmeta je oseba, ki je odpadke predelala v
predelano snov ali predmet, ali oseba, ki je od izvajalca predelave odpadkov
pridobila iz odpadkov reciklirano ali drugače predelano snov ali predmet;
6.
listina iz Uredbe 1013/2006/ES je dokument iz priloge IB ali
priloge VII Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne
12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU)
št. 1234/2014 z dne 18. novembra 2014 o spremembi prilog IIIB, V in VIII k
Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov
(UL L št. 332 z dne 19. 11. 2014, str. 15), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 1013/2006/ES), in služi kot dokazilo o pošiljki odpadkov, ki
so bili poslani v obdelavo v drugo državo članico Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: EU) ali v tretjo državo ali sprejeti v Republiko Slovenijo (v
nadaljnjem besedilu: RS) v skladu z Uredbo 1013/2006/ES;
7.
ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede
na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava;
8.
naprava za obdelavo odpadkov je naprava v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
9.
nenevarni odpadek je odpadek, ki se ne uvršča med nevarne odpadke;
10.
nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz
priloge Uredbe 1357/2014/EU;
11.
obdelava odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov,
vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje;
12.
oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim
listom;
13.
odstranjevalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
kot dejavnost opravlja odstranjevanje odpadkov v skladu s to uredbo;
14.
odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna
posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Postopki odstranjevanja so
navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer pa so mogoči
tudi drugi postopki odstranjevanja;
15.
ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi
sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so
bili prvotno izdelani;
16.
posrednik je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ureja
predelavo ali odstranjevanje odpadkov v imenu tretjih oseb, četudi odpadkov
fizično nima v posesti;
17.
pošiljka odpadkov je količina odpadkov z isto številko odpadka, ki jih
na območju RS imetnik odpadkov pošilja s kraja nastanka, predhodnega
skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja
ali obdelave odpadkov v enem dnevu, pri čemer prevoz odpadkov opravi isti
prevoznik. Za pošiljko odpadkov se ne šteje pošiljka nenevarnih odpadkov, ki jo
imetnik teh odpadkov pošilja med skladišči ali napravami za obdelavo odpadkov v
RS, ki jih sam upravlja;
18.
povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča
nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja
predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti
ali sestava teh odpadkov;
19.
predelana snov ali predmet so proizvodi, materiali ali snovi za prvotni
namen ali druge namene, pridobljeni v postopku recikliranja ali drugačne
predelave odpadkov;
20.
predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se
odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v
gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer
uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki pripravljeni
za izpolnitev te določene funkcije. Postopki predelave so navedeni v prilogi 2,
ki je sestavni del te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki
predelave;
21.
predelovalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot
dejavnost opravlja predelavo odpadkov v skladu s to uredbo;
22.
predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v
zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz
do kraja njihove obdelave, pri čemer predhodno skladiščenje odpadkov ni
postopek D 15 iz priloge 1 te uredbe ali postopek R 13 iz
priloge 2 te uredbe;
23.
preprečevanje odpadkov so ukrepi, ki se sprejmejo, preden snov, material
ali proizvod postane odpadek, in s katerimi se zmanjšajo:
a)
količina odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali
podaljšanjem njihove življenjske dobe,
b)
škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje ali
c)
vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih;
24.
prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez
evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki
ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov;
25.
prevoznik je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot
dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov v skladu s to
uredbo;
26.
priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, pri
katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli
proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne
koli druge predobdelave;
27.
recikliranje odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, v katerem se
odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen
ali druge namene. Recikliranje odpadkov vključuje predelavo odpadnih organskih
snovi, ne pa energetske predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale,
ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;
28.
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvajalcu obdelave do
njihove predelave ali odstranjevanja;
29.
snovna predelava odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, razen
energetske predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale, ki se bodo
uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Med drugim
vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje;
30.
trgovec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v svojem
imenu in za svoj račun kot dejavnost opravlja nakup in naknadno prodajo
odpadkov, četudi odpadkov fizično nima v posesti;
31.
začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvirnem povzročitelju
odpadkov na kraju njihovega nastanka do njihove oddaje ali prepustitve v
zbiranje ali obdelavo, pri čemer začasno skladiščenje odpadkov ni postopek
D 15 iz priloge 1 te uredbe ali postopek R 13 iz priloge 2
te uredbe;
32.
zasipanje je vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni
odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali
za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje,
morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene
in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov;
33.
zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot
dejavnost opravlja zbiranje odpadkov v skladu s to uredbo;
34.
zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim
sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. Pri predhodnem sortiranju odpadkov se številka odpadka iz
5. člena te uredbe ne spremeni;
35.
zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim
predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave
za obdelavo odpadkov.
4. člen
(seznam odpadkov)
(1) Seznam odpadkov je določen v prilogi Odločbe
Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o
oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta
75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih
odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih
odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3; Odločba
2000/532/ES), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne
18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu
odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L
št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44; Sklep 2014/955/EU), (v
nadaljnjem besedilu: Odločba 2000/532/ES).
(2) Snov ali predmet, uvrščen na seznam odpadkov, je
odpadek le, če ustreza opredelitvi odpadka iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
(3) Z odpadkom se ravna kot z nenevarnim odpadkom, če je
odpadek na seznamu odpadkov uvrščen med nenevarne odpadke.
(4) Z odpadkom se ravna kot z nevarnim odpadkom, če je
odpadek na seznamu odpadkov uvrščen kot nevarni odpadek.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za:
1.
mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev in
2.
nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, dokler jih ne
prevzame zbiralec.
5. člen
(vrednotenje nevarnih lastnosti in dodelitev številke
odpadka)
(1) Povzročitelj odpadkov mora odpadku dodeliti številko
odpadka po postopku iz oddelka »Seznam odpadkov« iz priloge Odločbe
2000/532/ES, razen v primeru prepuščanja odpadka, ko mu jo mora po tem postopku
dodeliti zbiralec, ki odpadek prevzame. Odpadek se razvrsti kot nevarni ali
nenevarni odpadek v skladu z 2. točko oddelka »Vrednotenje in razvrščanje«
iz priloge Odločbe 2000/532/ES. Odpadek, ki se mu lahko pripiše oznaka za
nevarni in nenevarni odpadek, se šteje za nevarni odpadek, dokler niso njegove
nevarne lastnosti ovrednotene v skladu s petim odstavkom tega člena.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko dodeli številko
odpadka, ki se konča z 99, samo tistemu odpadku, ki nima nobene od nevarnih
lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU.
(3) Odpadku, ki že ima dodeljeno številko odpadka v
skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko to številko po enakem postopku, kot
je določen za dodelitev številke odpadka, spremeni samo povzročitelj odpadkov
ali zbiralec, ki mu jo je dodelil.
(4) Redčenje ali mešanje odpadkov, s čimer se zaradi
uvrstitve nevarnega odpadka med nenevarne zniža začetna koncentracija nevarnih
snovi pod mejo, pri kateri se odpadek opredeli kot nevaren, je prepovedano.
(5) Nevarne lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU se
ovrednotijo v skladu s 1. in 2. točko oddelka »Vrednotenje in razvrščanje«
iz priloge Odločbe 2000/532/ES. Pri vrednotenju nevarne lastnosti HP 9 se
uporabljajo merila, določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka ter vzorčenje
odpadka za njihovo ovrednotenje mora opraviti oseba s pridobljeno akreditacijo
za vzorčenje odpadkov po SIST EN ISO/IEC 17025.
(7) Če pristojni inšpektor dvomi o pravilnosti dodelitve
številke odpadka v skladu s tem členom, lahko odredi izvedbo vzorčenja tega
odpadka in ovrednotenja njegovih nevarnih lastnosti.
6. člen
(sprememba uvrstitve odpadka)
(1) Če povzročitelj odpadkov, zbiralec iz prvega
odstavka prejšnjega člena ali oseba iz šestega odstavka prejšnjega člena ugotovi,
da ima odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov iz prvega odstavka 4.
člena te uredbe mogoče uvrstiti samo med nenevarne odpadke, eno ali več
lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU, mora z njim ravnati kot z nevarnim
odpadkom ter o ugotovitvi nemudoma pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za
varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Če povzročitelj odpadkov, zbiralec iz prvega
odstavka prejšnjega člena ali oseba iz šestega odstavka prejšnjega člena
ugotovi, da odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov iz prvega odstavka
4. člena te uredbe mogoče uvrstiti samo med nevarne odpadke, nima nobene od
lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU, mora z njim še naprej ravnati kot z
nevarnim odpadkom ter o ugotovitvi nemudoma pisno obvestiti ministrstvo.
(3) Ministrstvo v skladu z drugim in tretjim odstavkom
7. člena Direktive 2008/98/ES o primeru iz prvega ali drugega odstavka
tega člena nemudoma uradno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu:
Komisija).
7. člen
(stranski proizvod)
(1) Snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem
procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, je ostanek
proizvodnje.
(2) Snov ali predmet iz prejšnjega odstavka ni ostanek
proizvodnje, če bi proizvajalec lahko proizvedel glavni proizvod brez
proizvodnje te snovi ali predmeta, vendar se je odločil nasprotno. Snov ali
predmet iz prejšnjega odstavka prav tako ni ostanek proizvodnje, če je
proizvajalec namerno spremenil proizvodni proces tako, da ima ta snov ali
predmet posebne tehnične lastnosti.
(3) Ostanek proizvodnje iz prvega odstavka tega člena je
odpadek, če:
1.
niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena,
2.
je s predpisi, ki urejajo proizvode ali odpadke, za ta ostanek
proizvodnje določen obvezen postopek predelave ali odstranjevanja ali pa je
njegova nadaljnja uporaba prepovedana,
3.
niso izpolnjene zahteve iz predpisov, ki urejajo proizvode, varstvo
okolja in varovanje človekovega zdravja, za mogočo uporabo tega ostanka
proizvodnje ali
4.
je vpliv tega ostanka proizvodnje na okolje večji od vpliva snovi ali
predmeta, ki se ga želi z njim nadomestiti.
(4) Ostanek proizvodnje iz prvega odstavka tega člena se
lahko šteje za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje je zagotovljena in ne zgolj
mogoča,
2.
ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli
nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov,
3.
ostanek proizvodnje se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa
in
4.
ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s
predpisi, ki urejajo proizvode, varstvo okolja in varovanje človekovega
zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in
človekovo zdravje.
(5) Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega
odstavka izpolnjen, če:
1.
za ostanek proizvodnje dolgoročno obstaja trg,
2.
je ostanek proizvodnje dejansko uporaben in se tudi uporabi v celoti ter
3.
se ostanek proizvodnje pred nadaljnjo uporabo ne skladišči dlje kot tri
leta.
(6) Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje
pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka s pogodbo z nadaljnjim uporabnikom
o prodaji tega stranskega proizvoda ali s strokovno analizo trga, iz katere je
razvidno, da ima ta stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje.
(7) Šteje se, da je pogoj iz 2. točke četrtega
odstavka tega člena izpolnjen, če so običajni industrijski postopki, ki jih je
treba izvesti za neposredno uporabo ostanka proizvodnje, sestavni del
proizvodnega procesa iz 3. točke četrtega odstavka tega člena, ne glede na
to, ali se ti postopki izvedejo v proizvodni enoti proizvajalca ali uporabnika
ostanka proizvodnje ali druge osebe, ki zanj izvede te postopke.
(8) Med običajne industrijske postopke iz prejšnjega
odstavka se štejejo spiranje, sušenje, homogenizacija, nadzor nad kakovostjo
ali drug industrijski postopek, ki je potreben zaradi spremembe velikosti ali
oblike materiala, homogenizacije ali vsebnosti vlage, ne štejejo pa se
postopki, ki se izvedejo zaradi izločitve neželenih ali nevarnih snovi od
ostanka proizvodnje.
(9) Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje pogoja
iz sedmega odstavka tega člena s tehnično dokumentacijo o proizvodnem procesu
(tehnološko shemo proizvodnega procesa), iz katere je razvidno, da so običajni
industrijski postopki iz prejšnjega odstavka sestavni del tega proizvodnega
procesa.
(10) Šteje se, da je pogoj iz 3. točke četrtega
odstavka tega člena izpolnjen, če:
1.
je iz tehničnih značilnosti proizvodnega procesa razvidno, da je ostanek
proizvodnje proizveden za nadaljnjo uporabo kot sestavni del tega proizvodnega
procesa in je tudi dejansko poslan v to nadaljnjo uporabo, ali
2.
se ostanek proizvodnje uporabi v okviru glavne dejavnosti njegovega
proizvajalca.
(11) Šteje se, da je pogoj iz 4. točke četrtega
odstavka tega člena izpolnjen, če uporaba tega ostanka proizvodnje ni
prepovedana ter so izpolnjene zahteve in predpisani pogoji za dajanje proizvoda
na trg iz:
1.
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in predpisov, ki
urejajo tehnične zahteve za proizvode in gradbene proizvode, če zahteve iz teh
predpisov za ta ostanek proizvodnje veljajo,
2.
predpisov, ki urejajo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja,
ter
3.
Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in
omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter
spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS)
št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta
76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES
(UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene
z Uredbo Komisije (EU) 2015/830 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe
(ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji,
evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L št. 132 z
dne 29. 5. 2015, str. 8), če zahteve iz nje veljajo za ta
ostanek proizvodnje.
(12) Imetnik ostanka proizvodnje mora ministrstvu ali
pristojnemu inšpektorju predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz četrtega
odstavka tega člena, če ministrstvo ali inšpektor to zahteva.
8. člen
(pogoji za prenehanje statusa odpadka)
(1) Odpadki prenehajo
biti odpadki, ko so reciklirani ali drugače predelani, in če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
1.
predelano snov ali predmet je treba uporabiti za specifične namene,
2.
za predelano snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje, razen v
primeru, ko predelovalec odpadkov predelano snov ali predmet uporabi sam,
3.
predelana snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za specifične
namene ter zadosti predpisom ali standardom, ki se uporabljajo za proizvode, in
4.
uporaba predelane snovi ali predmeta ne bo škodljivo vplivala na zdravje
ljudi in okolje.
(2) Pogoji iz
prejšnjega odstavka so izpolnjeni, ko je:
1.
zaključena priprava odpadkov za ponovno uporabo,
2.
zaključen postopek snovne predelave odpadkov na industrijski ravni, v
katerem predelana snov ali predmet nadomesti naravne vire ali druge surovine in
pomožne materiale, ki bi se sicer uporabili v tem postopku, pri čemer je
izvzeta predelava odpadnih organskih snovi v kompost ali digestat in uporaba
tega komposta ali digestata, ali
3.
zaključen kateri koli drug postopek predelave odpadkov, če so za
določene, v tem postopku pridobljene snovi ali predmete izpolnjena merila za
določitev, kdaj določene predelane snovi ali predmeti prenehajo biti odpadki (v
nadaljnjem besedilu: merila za prenehanje statusa odpadka), določena za
tovrstne materiale s posebnim predpisom.
8.a člen
(merila za prenehanje statusa odpadka)
(1) Merila za
prenehanje statusa odpadka, na podlagi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega
člena, ob upoštevanju možnih škodljivih vplivov teh snovi ali predmetov na
zdravje ljudi ali okolje, vsebujejo:
1.
dopustne vhodne odpadke za postopek recikliranja ali drugačne predelave
odpadkov,
2.
dovoljene postopke in tehnike obdelave,
3.
merila kakovosti za predelane snovi ali predmete, oblikovana na podlagi
standardov, ki se uporabljajo za proizvode,
4.
dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta,
ki bodo uporabljeni v zunanjem okolju in izpostavljeni atmosferskim vplivom in
imajo lastnost izluževanja,
5.
zahteve za sisteme upravljanja, da se dokaže skladnost z merili za
prenehanje statusa odpadka, vključno z, kadar je to potrebno, nadzorom
kakovosti in notranjim spremljanjem ter akreditacijo in zahtevami glede izjave
o skladnosti in
6.
dovoljene načine uporabe predelanih snovi ali predmetov.
(2) Vlagatelj vloge za
izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe
dokazuje obstoj trga in povpraševanja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega
člena s pogodbo, pismom o nameri, naročilom, računom ali drugim dokazilom o
uporabi predelane snovi ali predmeta, razen če namerava predelano snov ali
predmet uporabiti sam.
8.b člen
(določitev meril za prenehanje statusa odpadka v vsakem
primeru posebej)
(1) Kadar merila za
prenehanje statusa odpadka niso določena s posebnim predpisom iz 3. točke
drugega odstavka 8. člena te uredbe, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju
iz prvega odstavka 38. člena te uredbe, poleg vsebine iz 41. člena te uredbe,
za vsak primer predelave odpadkov iz 3. točke
drugega odstavka 8. člena te uredbe in za vsako predelano snov ali predmet
določi merila za prenehanje statusa odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.a
člena te uredbe, ki morajo biti izpolnjena, da predelana snov ali predmet
preneha biti odpadek.
(2) Ministrstvo v
primeru iz prejšnjega odstavka določi merila iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke
prvega odstavka 8.a člena te uredbe na podlagi mnenja z opredelitvami meril iz
1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe, ki ga izda
ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov, v skladu s predpisi o
delovnem področju ministrstev (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo, pristojno za
posamezno vrsto proizvodov), ali organizacija, ki je na podlagi predpisov, ki
urejajo proizvode, za to pristojna (v nadaljnjem besedilu: pristojna
organizacija).
(3) Ministrstvo,
pristojno za posamezno vrsto proizvodov, ali pristojna organizacija v mnenju
opredeli merila iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te
uredbe na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz
prvega odstavka 38. člena te uredbe skladno s predpisi, ki urejajo posamezno
vrsto proizvoda.
(4) Ministrstvo v
okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi nabor
onesnaževal in dopustne vsebnosti teh onesnaževal v izlužkih predelane snovi
ali predmeta iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na podlagi analize
izlužkov.
(5) Analizo izlužkov iz
prejšnjega odstavka izdela oseba z akreditacijo po SIST EN ISO/IEC 17025 na
podlagi analize izlužkov izhodiščnih parametrov ali izhodiščnih in dodatnih
izhodiščnih parametrov, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe,
ter v skladu z navodili za določitev onesnaževal, ki so sestavni del priloge 5
te uredbe, na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
iz prvega odstavka 38. člena te uredbe.
(6) Za spremljanje
izlužkov onesnaževal za čas nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali
predmeta v zunanje okolje ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega
odstavka 38. člena te uredbe določi na podlagi predloga za spremljanje
vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta obveznost
izvajanja analiz izlužkov enkrat letno. Če se v enem koledarskem letu namesti
ali vgradi več kot 5 000 ton predelane
snovi ali predmeta, je treba za vsakih nadaljnjih 5 000 ton nameščene ali
vgrajene predelane snovi ali predmeta izdelati še po eno analizo izlužka. Ne
glede na prejšnji stavek se v primeru, da se v enem koledarskem letu namesti
ali vgradi več kot 60 000 ton predelane snovi ali predmeta, izdela največ
dvanajst analiz izlužka letno, pri čemer se analize enakomerno razporedijo čez
koledarsko leto. Analiza izlužkov se izdela po začetku nameščanja ali vgradnje
predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje, pri čemer se vzorčenje izvede na
lokaciji nameščanja ali vgradnje po 48 urah po izvedenem nameščanju ali
vgradnji predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje. Če analiza izlužkov iz
prejšnjega stavka pokaže, da so v okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne
vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta presežene, mora
imetnik okoljevarstvenega dovoljenja prenehati nameščanje ali vgradnjo
predelane snovi ali predmeta, ki bo uporabljen v zunanjem okolju in
izpostavljen atmosferskim vplivom. O tem mora nemudoma obvestiti inšpekcijo,
pristojno za varstvo okolja, ter iz zunanjega okolja takoj začeti
odstranjevanje dela predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov
pokazala presežene dopustne vsebnosti onesnaževal.
(7) Predlog za
spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta v
času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje izdela oseba iz petega odstavka
tega člena na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
iz prvega odstavka 38. člena te uredbe. Če oseba iz petega odstavka tega člena
na podlagi analize izlužkov ugotovi, da nobeden od parametrov onesnaževal iz
priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na
lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo
dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe, namesto predloga za
spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta
izdela mnenje, v katerem navede, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času
vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno.
(8) Analiza izlužkov iz
petega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v
izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka tega člena
morata biti priložena vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
(9) Če bo vlagatelj
vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te
uredbe napravo za obdelavo odpadkov šele gradil in za predelano snov ali
predmet analize izlužkov in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v
izlužkih predelane snovi ali predmeta za čas njihovega nameščanja ali vgradnje
v zunanje okolje ali mnenja, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času
vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno, ob vložitvi vloge še ni
mogoče izdelati, mora analizo izlužkov iz petega odstavka tega člena in predlog
za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta
ali mnenje iz sedmega odstavka tega člena predložiti ministrstvu najpozneje
pred začetkom nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje
okolje.
(10) Če gre za primer
iz prvega odstavka tega člena, pa predelana snov ali predmet ne bosta
uporabljena v zunanjem okolju in izpostavljena atmosferskim vplivom,
ministrstvo na način, določen v drugem odstavku tega člena, določi merila iz
prvega odstavka 8.a člena te uredbe, razen meril iz 4. točke prvega odstavka
8.a člena te uredbe.
(11) Predelovalec lahko
proda ali preda predelano snov ali predmet iz 4. točke prvega odstavka 8.a
člena te uredbe, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka
tega člena, novemu lastniku le v primeru, če iz analize izlužka iz petega
odstavka tega člena in mnenja iz sedmega odstavka tega člena izhaja, da nobeden
od parametrov ne presega 30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te
uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na
katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe. Ob
prodaji ali predaji predelane snovi ali predmeta mora predelovalec novemu
lastniku predati tudi izjavo iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, skupaj
s kopijo analize izlužka in mnenja iz prejšnjega stavka.
(12) Če predelovalec
proda ali preda predelano snov ali predmet v skladu s prejšnjim odstavkom,
novemu lastniku ni treba izvajati analize izlužkov vgrajene predelane snovi ali
predmeta v skladu s šestim odstavkom tega člena.
8.c člen
(izguba statusa odpadka)
(1) Predelana snov ali
predmet izgubi status odpadka:
1.
ko je zaključen postopek snovne predelave odpadkov na industrijski ravni
iz 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe,
2.
ko so izpolnjena merila, ki jih določi ministrstvo v okoljevarstvenem
dovoljenju na podlagi posebnega predpisa iz 3. točke
drugega odstavka 8. člena te uredbe, ali
3.
ko so izpolnjena merila, ki jih določi ministrstvo v okoljevarstvenem
dovoljenju v vsakem primeru posebej na podlagi 8.b člena te uredbe.
(2) Če za predelano
snov ali predmet niso izpolnjena merila, ki jih določi ministrstvo v
okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi posebnega predpisa iz 3. točke drugega
odstavka 8. člena te uredbe ali v vsakem primeru posebej na podlagi 8.b člena
te uredbe, predelana snov ali predmet ne izgubi statusa odpadka.
(3) Predelovalec, ki:
1.
prvič uporablja predelano snov ali predmet, ki je prenehal biti odpadek in
ni bil dan na trg, ali
2.
prvič da predelano snov ali predmet na trg po tem, ko je ta prenehal
biti odpadek, zagotovi, da predelana snov ali predmet izpolnjuje zahteve iz
predpisov, ki urejajo kemikalije, in predpisov, ki urejajo proizvode.
II. SPLOŠNE ZAHTEVE
9. člen
(hierarhija ravnanja z odpadki)
(1) Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot
prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja:
1.
preprečevanje odpadkov,
2.
priprava za ponovno uporabo,
3.
recikliranje,
4.
drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in
5.
odstranjevanje.
(2) Odstopanje od prednostnega vrstnega reda iz
prejšnjega odstavka je ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in
materialov ter zmanjšanja obremenitve okolja mogoče le za posamezne tokove
odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi.
10. člen
(varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja)
(1) Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo
človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti:
1.
ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
2.
ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi
vonjavami,
3.
ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan
poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi,
ki urejajo varovanje virov pitne vode, in
4.
ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je
predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine.
(2) Načrtovanje, proizvodnja, distribucija, potrošnja in
uporaba proizvodov morajo biti taki, da pripomorejo k preprečevanju nastajanja
odpadkov ter povečanju možnosti za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje
odpadkov, ki nastanejo iz teh proizvodov.
III. PROGRAMI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI
1. Program ravnanja z odpadki
11. člen
(program ravnanja z odpadki)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
vlada) kot operativni program varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo okolja, sprejme program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi ministrstvo.
(2) V programu ravnanja z odpadki se na podlagi analize
obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki določijo ukrepi, potrebni za
izboljšave glede okoljsko primerne priprave za ponovno uporabo, recikliranja,
predelave in odstranjevanja odpadkov, za območje celotne RS.
(3) Ministrstvo pri pripravi programa ravnanja z odpadki
sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU in Komisijo, zlasti glede
vzpostavljanja mreže naprav za odstranjevanje in predelavo odpadkov.
(4) Ministrstvo oceni program ravnanja z odpadki vsaj
vsakih šest let in ga na podlagi te ocene po potrebi spremeni. Spremenjeni
program se sprejme na način iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo o sprejetju ter spremembah programa
ravnanja z odpadki poroča Komisiji v skladu s prvim odstavkom 33. člena
Direktive 2008/98/ES na način, določen v prilogah I in II Izvedbenega sklepa
Komisije z dne 6. decembra 2013 o določitvi oblike za sporočanje
informacij o sprejetju in bistvenih revizijah načrtov ravnanja z odpadki in
programov preprečevanja nastajanja odpadkov (UL L št. 329 z dne
10. 12. 2013, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Sklep
2013/727/EU).
(6) Ministrstvo lahko kot operativne programe varstva
okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pripravi posebne programe
ravnanja s posameznimi vrstami ali tokovi odpadkov, pri čemer se smiselno
uporabljajo določbe tega člena ter 12., 13. in 14. člena te uredbe.
12. člen
(priprava in vsebina programa ravnanja z odpadki)
(1) Priprava programa ravnanja z odpadki mora temeljiti
na zahtevah iz prvega odstavka 1. člena, 9. člena ter prvega odstavka
10. člena te uredbe.
(2) S programom ravnanja z odpadki je treba zagotoviti
ukrepe za:
1.
spodbujanje priprave za ponovno uporabo, predvsem s spodbujanjem
vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila, uporabe
gospodarskih instrumentov, meril za javna naročila, kvantitativnih ciljev ali
drugih ukrepov, in
2.
spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in sistemov ločenega
zbiranja, primernih za doseganje potrebnih standardov kakovosti recikliranja,
če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo.
(3) Program ravnanja z odpadki mora vsebovati najmanj:
1.
podatke o vrsti, količini in izvoru odpadkov, ki nastajajo na območju
Republike Slovenije, ter odpadkov, ki bodo verjetno poslani iz ali v RS, ter
oceno glede razvoja tokov odpadkov v prihodnosti,
2.
podatke o obstoječih sistemih za zbiranje in glavnih napravah za
odstranjevanje in predelavo odpadkov, vključno s sistemi zbiranja in napravami
za obdelavo odpadkov iz predpisov, ki urejajo odpadna olja, nevarne odpadke ali
posamezne tokove odpadkov,
3.
opis območij, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja,
in ukrepov za njihovo sanacijo,
4.
oceno potreb po novih sistemih zbiranja, zaprtju obstoječih naprav za
obdelavo odpadkov, dodatni mreži ali dopolnitvi obstoječe mreže naprav za
obdelavo odpadkov glede na zahteve iz 14. člena te uredbe in s tem
povezanih potrebnih naložb,
5.
podatke o merilih za določanje mogočih lokacij za predvidene naprave za
odstranjevanje odpadkov ali večje naprave za predelavo odpadkov in o njihovi
predvideni zmogljivosti,
6.
opis nadaljnje strategije urejanja področja ravnanja z odpadki, vključno
z načrtovanimi tehnologijami in postopki, in strategij urejanja ravnanja s
tistimi odpadki, ki jih je zaradi zahtevnosti treba posebej obravnavati,
7.
opis organiziranosti ravnanja z odpadki, vključno z opisom delitve nalog
glede na pristojnosti ter obveznosti pravnih oseb javnega in zasebnega prava,
8.
oceno uporabnosti in primernosti ekonomskih in drugih instrumentov za
urejanje ravnanja z odpadki ob upoštevanju nemotenega delovanja notranjega trga
in
9.
opis načrtovanih dejavnosti za ozaveščanje in obveščanje širše javnosti
ali posameznih skupin potrošnikov.
(4) Sestavni del programa ravnanja z odpadki morata biti
tudi načrt ravnanja z odpadno embalažo in strategija za izvajanje zmanjšanja
količine na odlagališčih odloženih biorazgradljivih odpadkov.
(5) V programu ravnanja z odpadki morajo biti načrtovani
ukrepi ovrednoteni z vidika njihovega prispevka k doseganju ciljev in izpolnjevanju
zahtev iz te uredbe.
13. člen
(cilji pri ponovni uporabi, recikliranju in predelavi)
(1) Opredelitev ukrepov v zvezi z nastajanjem odpadkov
in ravnanjem z njimi v programu ravnanja z odpadki mora izhajati iz naslednjih
ciljev:
1.
da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnih
materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev
ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz
gospodinjstev, povečata na najmanj 50 odstotkov skupne mase in
2.
da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo, recikliranje in
materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev
drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju
objektov, razen naravno prisotnega materiala, navedenega pod številko odpadka 17
05 04 s seznama odpadkov, povečajo na najmanj 70 odstotkov skupne mase.
(2) Izračun glede doseganja ciljev iz prejšnjega
odstavka ministrstvo opravi v skladu s Sklepom Komisije z dne
18. novembra 2011 o pravilih in metodah izračuna za preverjanje
izpolnjevanja ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta
in Sveta (UL L št. 310 z dne 25. 11. 2011, str. 11; v nadaljnjem
besedilu: Sklep 2011/753/EU).
(3) Za preverjanje izpolnjevanja cilja iz 1. točke
prvega odstavka tega člena ministrstvo upošteva možnost iz točke (d)
prvega odstavka 3. člena Sklepa 2011/753/EU.
(4) Za izračun glede izpolnjevanja cilja iz
2. točke prvega odstavka tega člena ministrstvo upošteva 1. in
2. točko posebnih zahtev za poročila držav članic o izvajanju iz
priloge III Sklepa 2011/753/EU.
(5) Ministrstvo enkrat letno pošlje Komisiji podatke in
metapodatke o stanju glede priprave za ponovno uporabo, recikliranja in snovne
predelave tokov odpadkov iz prvega odstavka tega člena v skladu s četrtim
odstavkom 5. člena Sklepa 2011/753/EU. V tem poročilu ministrstvo navede
zahtevane podatke za leta obdobij poročanja iz oddelka 5 priloge I
Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L št. 332 z dne
9. 12. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU)
št. 849/2010 z dne 27. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES)
št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki odpadkov (UL L
št. 253 z dne 28. 9. 2010, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2150/2002/ES).
14. člen
(mreža naprav za odstranjevanje in predelavo odpadkov)
(1) V programu ravnanja z odpadki je treba pri
oblikovanju nadaljnje strategije urejanja ravnanja z odpadki določiti ukrepe za
vzpostavitev mreže ustreznih in med seboj povezanih naprav za:
1.
odstranjevanje odpadkov in
2.
predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz gospodinjstev in pri
drugih povzročiteljih.
(2) Mreža naprav za obdelavo odpadkov iz prejšnjega
odstavka mora omogočati odstranjevanje odpadkov in predelavo mešanih komunalnih
odpadkov, ki nastajajo na območju RS, v eni od najbližjih primernih naprav, z
ustreznimi metodami in tehnologijami, tako da se zagotovi čim višja stopnja
varstva okolja in varovanja človekovega zdravja.
(3) Pri načrtovanju mreže naprav za obdelavo odpadkov iz
prvega odstavka tega člena se upoštevajo geografske okoliščine in potrebe po
napravah, specializiranih za obdelavo nekaterih vrst odpadkov, pri vzpostavitvi
celotnega sklopa naprav za dokončno predelavo odpadkov pa tudi možnosti
sodelovanja z drugimi državami članicami EU.
2. Program preprečevanja odpadkov
15. člen
(program preprečevanja odpadkov)
(1) Vlada kot operativni program varstva okolja v skladu
z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejme program preprečevanja odpadkov, ki
ga pripravi ministrstvo.
(2) Ministrstvo pripravi program iz prejšnjega odstavka
kot samostojen program ali kot poseben del programa ravnanja z odpadki iz
11. člena te uredbe. Če je program preprečevanja odpadkov vključen v
program ravnanja z odpadki, se ukrepi za preprečevanje odpadkov posebej
opredelijo.
(3) Ministrstvo pri pripravi programa preprečevanja
odpadkov sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU in Komisijo.
(4) Ministrstvo oceni program preprečevanja odpadkov
vsaj vsakih šest let in ga po potrebi spremeni. Spremenjeni program se sprejme
na način iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo o sprejetju ter spremembah in
dopolnitvah programa preprečevanja odpadkov poroča Komisiji v skladu s prvim
odstavkom 33. člena Direktive 2008/98/ES na način, določen v prilogah I in
II Sklepa 2013/727/EU.
16. člen
(priprava in vsebina programa preprečevanja odpadkov)
(1) Priprava programa preprečevanja odpadkov mora
temeljiti na zahtevah iz prvega odstavka 1. člena in 9. člena te
uredbe.
(2) Priprava programa preprečevanja odpadkov mora
izhajati iz načela, da je treba prekiniti povezanost gospodarske rasti in
vplivov na okolje.
(3) V programu preprečevanja odpadkov se:
1.
določijo cilji preprečevanja odpadkov,
2.
opišejo in ocenijo obstoječi ukrepi preprečevanja odpadkov z vidika
doseganja ciljev iz prejšnje točke,
3.
določijo in ocenijo potrebni dodatni ukrepi za doseganje ciljev iz
1. točke tega odstavka, tako da se glede na primernost izberejo ukrepi iz
priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, ali določijo drugi ukrepi,
primerni za doseganje teh ciljev,
4.
določijo ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov, predvsem s
spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila,
uporabe gospodarskih instrumentov, meril za javna naročila, kvantitativnih
ciljev ali drugih ukrepov, in
5.
določijo kvalitativna in kvantitativna referenčna merila, pa tudi cilji
in kazalniki spremljanja izvajanja ukrepov in ocenjevanja napredka pri
preprečevanju odpadkov.
IV. PRAVILA RAVNANJA Z ODPADKI
17. člen
(prepoved)
(1) Odpadke je prepovedano puščati v okolju, jih
odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati.
(2) Z odpadki je treba ravnati tako, da se omogoča
nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zahtevami iz 9. člena te uredbe in
prvega odstavka 10. člena te uredbe.
18. člen
(ločeno zbiranje)
(1) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je
treba zbirati ločeno.
(2) Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je
vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja
ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(3) Poleg odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega
člena je treba ločeno zbirati tudi druge odpadke in jih ne mešati z drugimi
odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti
odpadki, če to zahteva ravnanje v skladu s prvim ali tretjim odstavkom
22. člena te uredbe ali poenostavitev ali izboljšanje predelave in je to
tehnično ter okoljsko izvedljivo in gospodarno.
19. člen
(skladiščenje odpadkov)
(1) Pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju
in skladiščenju odpadkov morajo biti izpolnjene zahteve iz prvega odstavka
10. člena te uredbe.
(2) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec in izvajalec
obdelave morajo odpadke skladiščiti ločeno glede na njihove lastnosti ter tako
da:
1.
ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
2.
ne pride do mešanja odpadkov iz prvega odstavka 21. člena te uredbe
in
3.
so odpadki primerni za obdelavo.
(3) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec in izvajalec
obdelave morajo pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in
skladiščenju odpadkov izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje
škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi:
1.
emisij snovi in vonjav,
2.
raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra,
3.
razsutja ali razlitja odpadkov,
4.
hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in
znotraj njega,
5.
ptic, glodavcev in mrčesa ter
6.
požarov zaradi samovžiga.
(4) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec in izvajalec
obdelave morajo odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam,
če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
(5) Odpadke je dovoljeno začasno ali predhodno
skladiščiti največ 12 mesecev od njihovega nastanka ali prevzema, pri
čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki nastanejo zaradi
delovanja ali dejavnosti povzročitelja odpadkov v 12 mesecih ali jih
zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo
zmogljivost.
(6) Odpadke je dovoljeno skladiščiti pred predelavo
največ tri leta, pred odstranjevanjem pa največ 12 mesecev, pri čemer
količina skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki je enaka
letni zmogljivosti naprave za obdelavo teh odpadkov.
(7) Predhodno skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od
obdobja, določenega v petem odstavku tega člena, in skladiščenje odpadkov, ki
traja dlje od obdobja, določenega v prejšnjem odstavku, se štejeta za odlaganje
odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(8) Določbe tega člena, ki se nanašajo na začasno
skladiščenje odpadkov, se ne uporabljajo za komunalne odpadke iz gospodinjstev,
dokler jih ne prevzame zbiralec.
20. člen
(shranjevanje in označevanje odpadkov)
(1) Odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju,
zbiranju, prevažanju in skladiščenju opremljeni s podatki o nazivu in številki
odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«.
(2) Nevarni odpadki morajo biti pri začasnem
skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladiščenju shranjeni v posodah,
rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in
človekovega zdravja. Embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, mora biti
izdelana iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov.
(3) Med prevozom odpadkov, ki so nevarno blago po
predpisih, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, morajo biti ti odpadki označeni
tudi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za:
1.
mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev in
2.
nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, dokler jih ne
prevzame zbiralec.
21. člen
(prepoved mešanja nevarnih odpadkov)
(1) Nevarne odpadke je prepovedano mešati z nevarnimi odpadki,
ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, z drugimi odpadki
in snovmi ali materiali, vključno z mešanjem zaradi redčenja nevarnih snovi.
(2) Nevarne odpadke, ki so pomešani med seboj ali z
drugimi odpadki, snovmi ali materiali, je treba zaradi izpolnjevanja zahtev iz
prvega odstavka 10. člena te uredbe med seboj ločiti, kadar je to tehnično
izvedljivo in gospodarno.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te
uredbe dovoli mešanje nevarnih odpadkov z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne
fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, ali z drugimi odpadki in snovmi ali
materiali, če:
1.
so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
škodljivi vplivi ravnanja z odpadki na človekovo zdravje in okolje pa se ne
povečajo ter
2.
se za postopek mešanja uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za mešane
komunalne odpadke iz gospodinjstev.
22. člen
(predelava odpadkov)
(1) Odpadke je treba predelati. Predelava odpadkov mora
biti izvedena v skladu z zahtevami iz 9. člena te uredbe in prvega
odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Priprava za ponovno uporabo ima prednost pred
recikliranjem in drugimi postopki predelave. Recikliranje ima prednost pred
drugimi postopki predelave, razen pred pripravo za ponovno uporabo.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se
odpadki lahko odstranijo in ne predelajo, če:
1.
stanje tehnike njihove predelave ne omogoča,
2.
ni možnosti za nadaljnjo uporabo odpadkov ali njihovih sestavin,
3.
predelava bolj obremenjuje okolje ali človekovo zdravje kot njihovo
odstranjevanje glede na:
a)
emisije snovi in energije v zrak, vode ali tla,
b)
porabo naravnih virov,
c)
energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti, ali
č) vsebnost
nevarnih snovi v ostankih odpadkov po njihovi obdelavi, ali
4.
so stroški predelave nesorazmerno višji od stroškov njihovega
odstranjevanja.
(4) Določba 4. točke prejšnjega odstavka se ne
uporablja v primeru odstranjevanja z odlaganjem v skladu s predpisom, ki ureja
odlagališča odpadkov.
23. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Odpadke, ki niso predelani v skladu s prvim in
drugim odstavkom prejšnjega člena, je treba odstraniti, pri čemer imajo drugi
postopki odstranjevanja prednost pred odlaganjem.
(2) Odstranjevanje mora biti izvedeno v skladu z
zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
24. člen
(obveznost zagotavljanja obdelave odpadkov)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik
odpadkov mora zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih:
1.
obdela sam,
2.
odda zbiralcu ali
3.
odda izvajalcu obdelave.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko
izvirni povzročitelj odpadkov ali zbiralec nenevarne odpadke proda trgovcu, če
ta zanj zagotovi njihovo obdelavo tako, da jih proda izvajalcu obdelave. V
primeru iz prejšnjega stavka se šteje, da je obveznost izvirnega povzročitelja
odpadkov ali zbiralca glede zagotovitve obdelave odpadkov izpolnjena, ko je
obdelava izvedena v celoti.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega
člena lahko izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovi
njihovo obdelavo tudi tako, da jih pošlje v obdelavo v drugo državo članico EU
ali tretjo državo v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena pa mora izvirni povzročitelj odpadke obvezno oddati ali
prepustiti zbiralcu, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja
ravnanje s posamezno vrsto odpadkov.
(5) Dokazilo o tem, da je izvirni povzročitelj odpadkov
ali drug imetnik odpadkov zagotovil njihovo obdelavo, je:
1.
veljavni evidenčni list ali
2.
listina iz Uredbe 1013/2006/ES za odpadke, poslane v obdelavo v drugo
državo članico EU ali tretjo državo.
(6) Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik
odpadkov mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo predložiti
dokazilo iz prejšnjega odstavka v pisni ali elektronski obliki.
(7) Določbe petega in šestega odstavka tega člena se ne
uporabljajo v primerih, ko izvirni povzročitelj odpadke prepusti v skladu s
četrtim odstavkom tega člena.
25. člen
(evidenčni list)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik
odpadkov mora za vsako pošiljko odpadkov zagotoviti evidenčni list.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvirni
povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovi en evidenčni list za
več pošiljk odpadkov, ki jih v istem dnevu odda isti osebi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvirni
povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovi skupni evidenčni list
za več enakih ali različnih pošiljk nenevarnih odpadkov, ki jih v obdobju 30
zaporednih dni oddaja isti osebi in gre za istega prevoznika.
(4) Evidenčni list vsebuje podatke o:
1.
pošiljatelju odpadkov, ki je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec ali
izvajalec obdelave,
2.
kraju oddaje pošiljke odpadkov,
3.
prevozniku in načinu prevoza,
4.
prevzemniku odpadkov, ki je:
a)
zbiralec, če odpadke prevzema zbiralec, ali
b)
izvajalec obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec,
5.
kraju prevzema pošiljke odpadkov,
6.
datumu oddaje pošiljke odpadkov, pri čemer je datum oddaje v primeru
skupnega evidenčnega lista datum oddaje prve pošiljke odpadkov,
7.
datumu prevzema ali zavrnitve pošiljke odpadkov, pri čemer je datum
prevzema v primeru skupnega evidenčnega lista datum prevzema zadnje pošiljke
odpadkov,
8.
številki odpadka ali številkah odpadkov v primeru evidenčnega lista iz
drugega odstavka tega člena ali skupnega evidenčnega lista iz tretjega odstavka
tega člena,
9.
količini odpadkov ali količinah odpadkov, ločeno po številkah odpadkov,
v primeru evidenčnega lista iz drugega odstavka tega člena ali skupnega
evidenčnega lista iz tretjega odstavka tega člena,
10.
postopku obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec,
in
11.
osebi, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev izdelkov, če
gre za pošiljko odpadkov, za katere so za proizvajalce izdelkov s posebnim
predpisom določena pravila ravnanja z odpadki, ki izvirajo iz teh izdelkov.
(5) Kraj oddaje in kraj prevzema pošiljke odpadkov iz
prejšnjega odstavka se opredelita z naslovom pošiljatelja oziroma prevzemnika
odpadkov (ulica, hišna številka, naselje in pošta) ali šifro in imenom
katastrske občine ter parcelno številko, kadar kraja oddaje ali prevzema
pošiljke odpadkov ni mogoče opredeliti z naslovom.
(6) Pošiljka nevarnih odpadkov mora biti med prevozom
opremljena s kopijo evidenčnega lista, lahko v elektronski obliki.
(7) Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik
odpadkov mora pred začetkom prevoza nevarne odpadke opremiti s kopijo
izpolnjenega evidenčnega lista v pisni ali elektronski obliki. Če pošiljatelj
odpadkov, ki je njihov izvirni povzročitelj, ni registriran uporabnik
informacijskega sistema v skladu z 58. členom te uredbe, mora to kopijo
zagotoviti prevzemnik odpadkov, ki ga je ta pošiljatelj pooblastil v skladu s
četrtim odstavkom 26. člena te uredbe.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izvirne
povzročitelje komunalnih odpadkov, ki te odpadke prepuščajo zbiralcu.
26. člen
(izpolnjevanje in potrjevanje evidenčnega lista)
(1) Evidenčni list se izpolni z uporabo informacijskega
sistema o ravnanju z odpadki iz 56. člena te uredbe.
(2) Evidenčni list je veljaven, ko ga s svojim
elektronskim podpisom potrdita pošiljatelj odpadkov in prevzemnik odpadkov iz
četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pošiljatelj odpadkov potrdi evidenčni list ob oddaji
pošiljke odpadkov, skupni evidenčni list iz tretjega odstavka prejšnjega člena
pa ob oddaji zadnje pošiljke odpadkov. Prevzemnik odpadkov potrdi evidenčni
list najpozneje petnajsti dan po prevzemu pošiljke odpadkov, skupni evidenčni
list pa najpozneje petnajsti dan po prevzemu zadnje pošiljke odpadkov.
Prevzemnik odpadkov lahko z enim elektronskim podpisom hkrati potrdi več
evidenčnih listov.
(4) Pošiljatelj odpadkov, ki je njihov izvirni
povzročitelj, in ni registriran uporabnik informacijskega sistema v skladu z
58. členom te uredbe, mora pisno pooblastiti prevzemnika odpadkov, da v
celoti izpolni evidenčni list in ga potrdi tudi v njegovem imenu, in sicer na
način, določen za pošiljatelja odpadkov v prejšnjem odstavku.
(5) Prevzemnik odpadkov iz prejšnjega odstavka mora pošiljatelju
odpadkov iz prejšnjega odstavka v 30 dneh posredovati kopijo veljavnega
evidenčnega lista v pisni ali elektronski obliki.
V. OBVEZNOSTI POVZROČITELJA ODPADKOV
27. člen
(načrt gospodarjenja z odpadki)
(1) Povzročitelj odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja
z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja
nastajanja odpadkov ter ravna z odpadki.
(2) Pri pripravi načrta gospodarjenja z odpadki mora
povzročitelj odpadkov iz prejšnjega odstavka upoštevati zahteve iz te uredbe.
(3) Načrt gospodarjenja z odpadki mora vsebovati
najmanj:
1.
podatke o količinah odpadkov po številkah odpadkov in predvidenih
trendih njihovega nastajanja,
2.
opis obstoječih in predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih
ukrepov za preprečevanje odpadkov z vidika zahtev iz 9. člena te uredbe,
3.
opis obstoječih in predvidenih načinov ravnanja z odpadki s podatki o:
a)
začasnem skladiščenju odpadkov,
b)
ločenem zbiranju v skladu z 18. členom te uredbe,
c) oddaji ali
prepuščanju odpadkov v skladu s 24. členom te uredbe,
č) obdelavi, ki
jo izvaja ali namerava izvajati sam, in
d)
lastni obstoječi ali načrtovani napravi za obdelavo odpadkov,
4.
opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na
okolje in človekovo zdravje pri začasnem skladiščenju odpadkov in pri njihovi
obdelavi, če jo izvaja sam, v skladu z 19. in 43. členom te uredbe ter z
vidika zahtev iz prvega odstavka 10. člena in 18. člena te uredbe, in
5.
preglednico predvidenih ukrepov iz 2. in 4. točke tega odstavka z
navedbo rokov izvedbe.
(4) Povzročitelj odpadkov iz prvega odstavka tega člena,
pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, na katerih stalno izvaja
dejavnost, lahko izdela skupni načrt gospodarjenja z odpadki. Če na posameznem
kraju v posameznem koledarskem letu nastane 150 ton odpadkov ali več ali
200 kilogramov nevarnih odpadkov ali več, mora biti vsebina načrta iz
prejšnjega odstavka za ta kraj poseben del načrta gospodarjenja z odpadki.
(5) Povzročitelj odpadkov mora načrt gospodarjenja z
odpadki ustrezno spremeniti ob vsakokratni odločitvi o spremembi ravnanja z
odpadki.
(6) Povzročitelj odpadkov iz prvega odstavka tega člena
mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo predložiti kopijo
načrta gospodarjenja z odpadki.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za povzročitelja
odpadkov, ki je:
1.
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali
2.
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem v
posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane skupaj manj kot
150 ton odpadkov ali skupaj manj kot 200 kilogramov nevarnih
odpadkov.
28. člen
(evidenca o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov mora voditi evidenco o
nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, v kateri so podatki o številkah
odpadkov in količinah:
1.
nastalih odpadkov in virih njihovega nastajanja,
2.
začasno skladiščenih odpadkov,
3.
odpadkov, ki jih obdeluje sam,
4.
odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in
5.
odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje
države, z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba v evidenco o
nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi vnašati tako, da je razvidno časovno
zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.
(3) Izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo
odpadki na različnih krajih, na katerih stalno izvaja dejavnost, mora voditi
evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ločeno za vsak kraj
nastajanja odpadkov posebej.
(4) Izvirni povzročitelj odpadkov mora evidenco o
nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi za posamezno koledarsko leto hraniti
najmanj tri leta in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo
omogočiti vpogled vanjo.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izvirnega
povzročitelja odpadkov, ki je:
1.
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali
2.
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem v
posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti ne nastanejo nevarni
odpadki ali nastane manj kot deset ton odpadkov ali v posameznem koledarskem
letu zaposluje manj kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za odpadke, ki
jih v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto
odpadkov, izvirni povzročitelj obvezno prepušča zbiralcu.
29. člen
(poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov mora najpozneje do
31. marca tekočega leta ministrstvu predložiti poročilo o nastalih
odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.
(2) Izvirni povzročitelj odpadkov za predložitev
poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi uporabi informacijski sistem o
ravnanju z odpadki iz 56. člena te uredbe. Če ni registriran kot uporabnik
informacijskega sistema v skladu z 58. členom te uredbe, poročilo predloži
pisno ali elektronsko na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva
in organa, pristojnega za statistiko.
(3) Poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi
mora vsebovati podatke o:
1.
imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu, dejavnosti in matični številki
izvirnega povzročitelja odpadkov,
2.
kraju nastanka odpadkov na statistično regijo natančno in
3.
količinah po številkah odpadkov:
a)
začasno skladiščenih odpadkov na začetku poročevalskega obdobja,
b)
nastalih odpadkov,
c) začasno
skladiščenih odpadkov na koncu poročevalskega obdobja,
č) odpadkov, ki
jih je obdelal sam,
d)
odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in
e)
odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje
države, po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja
obdelave.
(4) Izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo
odpadki na različnih krajih, na katerih stalno izvaja dejavnost, mora podatke
iz prejšnjega odstavka v poročilu o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi
navesti ločeno po statističnih regijah.
(5) Ministrstvo od izvirnega povzročitelja odpadkov zahteva
dopolnitev poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi, če ugotovi, da ni
izdelano v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena ali iz njega ni
razvidno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.
(6) Če izvirni povzročitelj odpadkov ministrstvu zahtevane
dopolnitve poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi ne predloži v roku,
ki ga ministrstvo določi v zahtevi iz prejšnjega odstavka, se šteje, da
poročila ni predložil, o čemer ministrstvo obvesti pristojnega inšpektorja.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izvirnega
povzročitelja odpadkov, ki je:
1.
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali
2.
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je v
preteklem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastalo manj kot deset ton
odpadkov ali manj kot pet kilogramov nevarnih odpadkov ali je v preteklem
koledarskem letu zaposloval manj kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za odpadke, ki
jih v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto
odpadkov, izvirni povzročitelj obvezno prepušča zbiralcu.
VI. OBVEZNOSTI ZBIRALCA
30. člen
(vpis v evidenco zbiralcev odpadkov)
(1) Zbiralec lahko zbira odpadke, če ima potrdilo o
vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi ministrstvo v okviru evidence
oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje dejavnosti varstva okolja, v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se na zahtevo izda
pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
1.
vlagatelj je v RS registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in
odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
2.
vlagatelj je upravljavec enega ali več zbirnih centrov,
3.
vlagatelj razpolaga s sredstvi in opremo za prevzem odpadkov in njihov
prevoz,
4.
zbirni center izpolnjuje zahteve, določene s to uredbo, predpisi, ki
urejajo emisijo snovi in energije v okolje, ter predpisi, ki urejajo zbiranje
posamezne vrste odpadkov, če gre za zbiranje takih odpadkov,
5.
vlagatelj zbira odpadke v skladu z zahtevami iz te uredbe in predpisov,
ki urejajo zbiranje posamezne vrste odpadkov, če gre za zbiranje takih
odpadkov,
6.
zbiranje ne ogroža človekovega zdravja ali povzroča škodljivih vplivov
na okolje iz prvega odstavka 10. člena te uredbe in
7.
vlagatelj v zadnjih dveh letih od dneva vložitve zahteve ni bil izbrisan
iz evidence zbiralcev odpadkov na podlagi 3., 5. ali 6. točke četrtega
odstavka 34. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega
člena lahko zbiralec, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst odpadkov, zbira te odpadke, ko je z aktom občine ali vlade
določen za izvajalca obvezne občinske oziroma državne gospodarske javne službe
zbiranja teh odpadkov.
(4) Izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega
odstavka mora v 30 dneh od začetka zbiranja odpadkov iz prejšnjega odstavka o
tem obvestiti ministrstvo in mu predložiti akt iz prejšnjega odstavka. Na
podlagi tega obvestila ga ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v evidenco
zbiralcev odpadkov iz prvega odstavka tega člena in mu izda potrdilo o vpisu v
evidenco zbiralcev odpadkov.
31. člen
(vloga za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov)
(1) Vloga za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov iz
prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1.
ime in naslov oziroma firma in sedež, dejavnost in matična številka
vlagatelja,
2.
številke odpadkov, ki jih namerava vlagatelj zbirati, in
3.
skupna količina odpadkov in skupna količina nevarnih odpadkov, ki jih
namerava vlagatelj zbirati.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi:
1.
načrt zbiranja odpadkov, s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje
pogojev iz 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ter
2.
dokazilo o tem, da je vlagatelj upravljavec zbirnega centra, in dokazilo
o posesti zbirnega centra, če ni njegov lastnik.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vloži pisno
ali elektronsko. Obrazec vloge je dostopen na spletnih straneh ministrstva.
32. člen
(načrt zbiranja odpadkov)
(1) Načrt zbiranja odpadkov iz drugega odstavka
prejšnjega člena mora biti izdelan v skladu z zahtevami iz te uredbe, vsebovati
pa mora:
1.
številke odpadkov, ki jih bo vlagatelj zbiral, in njihov izvor,
2.
največjo skupno količino odpadkov in največjo skupno količino nevarnih
odpadkov, ki jih je mogoče hkrati predhodno skladiščiti v zbirnem centru glede
na njegovo zmogljivost,
3.
opis načina prevzemanja odpadkov od imetnikov odpadkov,
4.
podatke o sredstvih in opremi, s katerimi bo prevzemal odpadke,
5.
kraj zbirnega centra z navedbo šifre in imena katastrske občine ter
parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,
6.
opis predhodnega skladiščenja odpadkov,
7.
opis pričakovanih vplivov na okolje in človekovo zdravje z vidika zahtev
iz prvega odstavka 10. člena te uredbe ter ukrepov za izpolnitev zahtev,
določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje ali
zbiranje posamezne vrste odpadkov,
8.
opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na
okolje in človekovo zdravje pri predhodnem skladiščenju odpadkov v skladu s
tretjim odstavkom 19. člena te uredbe,
9.
opis ukrepov za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic, če
gre za zbiranje nevarnih odpadkov,
10.
opis oddajanja zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, iz katerega je
razvidno upoštevanje hierarhije ravnanja z odpadki iz 9. člena te uredbe,
11.
opis nadzora nad masnim tokom odpadkov, ki se bodo zbirali, in
12.
program izobraževanja o lastnostih nevarnih odpadkov in ravnanju z njimi
za osebe, ki prevzemajo, predhodno sortirajo in predhodno skladiščijo nevarne
odpadke, ali podatke o drugačnem načinu izobraževanja teh oseb, če gre za
zbiranje nevarnih odpadkov.
(2) Če vlagatelj razpolaga z več zbirnimi centri, mora
načrt zbiranja odpadkov vsebovati podatke iz prejšnjega odstavka za vsak zbirni
center posebej.
33. člen
(potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov)
(1) Ministrstvo v potrdilu o vpisu v evidenco zbiralcev
odpadkov iz prvega odstavka 30. člena te uredbe določi:
1.
številke odpadkov, ki jih zbiralec lahko zbira,
2.
skupno količino odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki jih
zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v vsakem zbirnem centru glede na
njegovo zmogljivost, in
3.
kraj oziroma kraje zbirnih centrov, vključno s šifro in imenom katastrske
občine ter parcelno številko ali številko stavbe iz registra nepremičnin.
(2) Ministrstvo v evidenco zbiralcev odpadkov iz
prejšnjega odstavka vpiše poleg z zakonom določenih podatkov tudi evidenčno
številko zbiralca, datum vpisa zbiralca v evidenco in številke odpadkov, ki jih
zbiralec zbira.
(3) Ministrstvo vlagatelja ne vpiše v evidenco zbiralcev
odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če:
1.
načrt zbiranja odpadkov iz drugega odstavka 31. člena te uredbe ni
izdelan v skladu s to uredbo ali je iz njega razvidno, da ne bo zagotovljeno
zbiranje odpadkov v skladu z zahtevami iz te uredbe,
2.
v zvezi z zbiranjem odpadkov niso zagotovljeni ukrepi za izpolnitev
zahtev, določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje,
ali zbiranje posamezne vrste odpadkov, ali
3.
je iz druge dokumentacije, priložene vlogi, ali iz uradnih evidenc
razvidno, da vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
(4) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v
primeru iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe.
34. člen
(sprememba potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov in
izbris iz evidence)
(1) Zbiralec mora spremembo imena ali naslova oziroma
firme ali sedeža prijaviti ministrstvu z vlogo za spremembo potrdila o vpisu v
evidenco zbiralcev odpadkov v 30 dneh od nastanka spremembe.
(2) Zbiralec mora na način iz prejšnjega odstavka
prijaviti tudi nameravano spremembo glede vrste odpadkov, ki jih zbira, skupne
količine odpadkov ali skupne količine nevarnih odpadkov, ki jih predhodno
skladišči, ali glede kraja ali zmogljivosti zbirnega centra. Del prijave iz
prejšnjega stavka mora biti spremenjen in dopolnjen načrt zbiranja odpadkov.
(3) Ministrstvo spremeni potrdilo o vpisu v evidenco
zbiralcev odpadkov v 30 dneh od prejema popolne vloge iz prvega ali drugega
odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo izbriše zbiralca iz evidence zbiralcev
odpadkov, če:
1.
zbiralec preneha obstajati ali prijavi namero o prenehanju zbiranja
odpadkov ali ne izpolnjuje več pogoja iz 1. točke drugega odstavka
30. člena te uredbe,
2.
ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 4. ali 5. točke drugega
odstavka 30. člena te uredbe,
3.
ne zagotavlja oddaje odpadkov v obdelavo,
4.
je iz zadnjih treh poročil iz 37. člena te uredbe razvidno, da v
zadnjih treh letih ni zbiral odpadkov,
5.
zbira odpadke v nasprotju z izdanim potrdilom o vpisu v evidenco
zbiralcev odpadkov iz prvega odstavka 30. člena te uredbe ali
6.
ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpektor odredil zaradi
nepravilnega ravnanja z odpadki.
(5) V primerih iz 2., 3., 5. in 6. točke prejšnjega
odstavka se izbris iz evidence zbiralcev odpadkov opravi na podlagi pravnomočne
odločbe pristojnega inšpektorja.
(6) Izvajalec gospodarske javne službe iz tretjega
odstavka 30. člena te uredbe mora v 60 dneh po prenehanju izvajanja
te gospodarske javne službe o tem obvestiti ministrstvo, ki ga po uradni
dolžnosti izbriše iz evidence zbiralcev odpadkov.
35. člen
(zbiranje odpadkov)
Zbiralec mora zbirati odpadke v skladu z načrtom zbiranja
odpadkov, na podlagi katerega mu je bilo izdano potrdilo o vpisu v evidenco
zbiralcev odpadkov iz prvega odstavka 30. člena te uredbe oziroma izdana
odločba o spremembi potrdila iz tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe.
36. člen
(evidenca o zbiranju odpadkov)
(1) Zbiralec mora voditi evidenco o zbiranju odpadkov, v
kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah:
1.
zbranih odpadkov in imetnikih odpadkov, od katerih jih prevzema, ločeno
po odpadkih, ki so bili zbiralcu oddani, in odpadkih, ki so bili zbiralcu
prepuščeni,
2.
predhodno skladiščenih odpadkov, ločeno po kraju predhodnega skladiščenja,
če razpolaga z več zbirnimi centri,
3.
odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in o osebah,
ki jim odda te odpadke, ter
4.
odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje
države, z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba v evidenco o
zbiranju odpadkov vnašati tako, da je razvidno časovno zaporedje zbiranja
odpadkov in ravnanja z njimi.
(3) Zbiralec mora evidenco o zbiranju odpadkov za
posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta in ministrstvu ali
pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.
37. člen
(poročilo o zbiranju odpadkov)
(1) Zbiralec mora najpozneje do 31. marca tekočega
leta ministrstvu predložiti poročilo o zbiranju odpadkov za preteklo koledarsko
leto.
(2) Zbiralec za predložitev poročila o zbiranju odpadkov
uporabi informacijski sistem o ravnanju z odpadki iz 56. člena te uredbe.
(3) Poročilo o zbiranju odpadkov mora vsebovati
naslednje podatke:
1.
ime in naslov oziroma firma in sedež, dejavnost in matična številka
zbiralca,
2.
kraj predhodnega skladiščenja odpadkov na statistično regijo natančno in
3.
količine po številkah odpadkov:
a)
predhodno skladiščenih odpadkov na začetku poročevalskega obdobja,
b)
zbranih odpadkov, prevzetih od izvirnih povzročiteljev odpadkov v RS,
ločeno za odpadke, ki so bili zbiralcu prepuščeni, in za odpadke, ki so mu bili
oddani, ter, če je zbiralec izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe
iz tretjega odstavka 30. člena te uredbe, tudi ločeno za odpadke iz
gospodinjstev in iz dejavnosti ter po občini izvora prepuščenih odpadkov,
c)
zbranih odpadkov, prevzetih od drugih zbiralcev in izvajalcev obdelave v
RS, ločeno po teh imetnikih odpadkov,
č) predhodno
skladiščenih odpadkov ob koncu poročevalskega obdobja,
d)
odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim zbiralcem ali izvajalcem
obdelave v RS, ločeno po prevzemnikih, ter
e)
odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje
države, po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja
obdelave.
(4) Zbiralec, ki zbrane odpadke predhodno skladišči na
različnih krajih, mora podatke iz prejšnjega odstavka v poročilu o zbiranju
odpadkov navesti ločeno po statističnih regijah.
(5) Ministrstvo od zbiralca zahteva dopolnitev poročila
o zbiranju odpadkov, če ugotovi, da ni izdelano v skladu z drugim, tretjim ali
četrtim odstavkom tega člena ali iz njega ni razvidno izpolnjevanje zahtev iz
te uredbe.
(6) Če zbiralec ministrstvu zahtevane dopolnitve
poročila o zbiranju odpadkov ne predloži v roku, ki ga ministrstvo določi v
zahtevi iz prejšnjega odstavka, se šteje, da poročila ni predložil, o čemer
ministrstvo obvesti pristojnega inšpektorja.
VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA OBDELAVE
38. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Izvajalec obdelave lahko obdeluje odpadke, če ima
okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se
izda na zahtevo pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
vlagatelj je v RS registriran za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov
v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
2.
vlagatelj je upravljavec naprave za obdelavo odpadkov ali jo bo gradil,
če je ta za obdelavo potrebna,
3.
v zvezi z obratovanjem naprave za obdelavo odpadkov so zagotovljeni
ukrepi za izpolnitev okoljevarstvenih, tehničnih in drugih zahtev iz predpisov,
ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, ravnanje s posamezno vrsto
odpadkov ali posamezen postopek obdelave odpadkov,
4.
predvidena obdelava ne ogroža človekovega zdravja ali povzroča
škodljivih vplivov na okolje iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
5.
energetska predelava poteka v napravi za obdelavo odpadkov z visoko
stopnjo energetske učinkovitosti, če se vloga nanaša na sežig ali sosežig
odpadkov z energetsko predelavo, in
6.
vlagatelju v zadnjih dveh letih pred dnevom vložitve zahteve ni bilo v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, odvzeto okoljevarstveno dovoljenje
za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
(3) Vlagatelj, ki bo odpadke, ki jih bo obdeloval, sam
prevzemal pri njihovih imetnikih, mora za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
iz prvega odstavka tega člena poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati
tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena vlagatelju za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni treba izpolnjevati pogoja iz
1. točke drugega odstavka tega člena, če zahteva okoljevarstveno dovoljenje
za:
1.
predelavo samo lastnih nenevarnih odpadkov ali
2.
pripravo odpadkov za ponovno uporabo.
(5) Če se okoljevarstveno dovoljenje iz prvega odstavka
tega člena nanaša na obdelavo, za katero ni potrebna naprava za obdelavo
odpadkov, lahko izvajalec obdelave začne obdelovati odpadke z dnem dokončnosti
okoljevarstvenega dovoljenja.
(6) Če se okoljevarstveno dovoljenje iz prvega odstavka
tega člena nanaša na obdelavo, za katero je naprava za obdelavo odpadkov
potrebna, lahko izvajalec obdelave začne obdelovati odpadke z dnem, ki ga za
začetek obratovanja naprave določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
39. člen
(vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Vloga za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati
naslednje podatke:
1.
ime in naslov oziroma firmo in sedež, dejavnost in matično številko
vlagatelja,
2.
številke odpadkov in količine odpadkov, ki se bodo obdelovali,
3.
postopek in metodo obdelave po skupinah odpadkov, ki se jih obdeluje po
enakem postopku in metodi obdelave,
4.
kraj obdelave z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne
številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin in
5.
o napravi za obdelavo odpadkov, če je ta za obdelavo potrebna, vključno
z njeno zmogljivostjo.
(2) Vlogi iz prejšnjega
odstavka tega člena morajo biti priloženi:
1.
načrt ravnanja z odpadki, s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje
pogojev iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter 3. točke drugega
odstavka 30. člena te uredbe, če gre za primer iz tretjega odstavka prejšnjega
člena,
2.
dokazilo o tem, da je vlagatelj upravljavec naprave za obdelavo
odpadkov, oziroma dokazilo o posesti naprave za obdelavo odpadkov, če ni njen
lastnik, kadar je naprava za obdelavo potrebna, in
3.
dokazila, določena s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v
okolje.
(3) Če bo vlagatelj
napravo za obdelavo odpadkov šele gradil, morata biti vlogi iz prvega odstavka
tega člena priložena:
1.
načrt ravnanja z odpadki, s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje
pogojev iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter 3. točke
drugega odstavka 30. člena te uredbe, če gre za primer iz tretjega odstavka
prejšnjega člena, in
2.
idejna zasnova iz projektne dokumentacije v skladu z zakonom, ki ureja
graditev objektov.
(4) Če vlagatelj v
vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v
predelane snovi ali predmete zaprosi za določitev meril za prenehanje statusa
odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.b člena te uredbe, mora vlogi iz prvega
odstavka tega člena priložiti tudi mnenje z opredelitvami meril iz prvega
odstavka 8.a člena te uredbe ministrstva, pristojnega za posamezno vrsto
proizvodov, ali pristojne organizacije iz drugega odstavka 8.b člena te uredbe.
(5) Če vlagatelj v
vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v
predelane snovi ali predmete zaprosi za določitev meril za prenehanje statusa
odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.b člena te uredbe in gre za predelane
snovi ali predmete, ki bodo uporabljeni v zunanjem okolju in izpostavljeni
atmosferskim vplivom in imajo lastnost izluževanja, mora vlogi iz prvega
odstavka tega člena priložiti tudi analizo izlužkov iz petega odstavka 8.b
člena te uredbe in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih
predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka 8.b člena te
uredbe, razen če gre za napravo za obdelavo odpadkov, ki jo bo šele gradil in
zanjo analize izlužkov in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v
izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenja ob vložitvi vloge ni mogoče
izdelati. Vlagatelj v vlogi tudi navede, ali bo predelano snov ali predmet
uporabil sam, ali jo bo prodal ali predal novemu lastniku.
(6) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vloži pisno
ali elektronsko. Obrazec vloge je dostopen na spletni strani ministrstva.
40. člen
(načrt ravnanja z odpadki)
(1) Načrt ravnanja z odpadki iz prejšnjega člena mora
biti izdelan v skladu z zahtevami iz te uredbe, vsebovati pa mora:
1.
številke odpadkov, količine in izvor odpadkov, ki jih vlagatelj namerava
obdelovati,
2.
kraj obdelave z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne
številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,
3.
opis načina prevzemanja odpadkov pri imetnikih odpadkov, vključno s
podatki o sredstvih in opremi, s katerimi bo prevzemal odpadke, če gre za
primer iz tretjega odstavka 38. člena te uredbe,
4.
opis postopkov preverjanja odpadkov pred obdelavo,
5.
podatke o postopku in metodi obdelave, vključno z njunim opisom,
6.
podatke o vrsti in zmogljivosti naprave za obdelavo odpadkov, če je za
obdelavo potrebna, številu obratovalnih ur te naprave na leto in uporabljenih
tehnologijah,
7.
stopnjo energetske učinkovitosti naprave za obdelavo odpadkov, če se
vloga iz prvega odstavka prejšnjega člena nanaša na pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za sežig ali sosežig odpadkov z energetsko
predelavo,
8.
podatke o produktih obdelave, vključno s številkami odpadkov, če gre za
odpadke, in možnostih njihove nadaljnje uporabe,
9.
številke odpadkov in deleže odpadkov po obdelavi glede na količine
vhodnih odpadkov in opis nadaljnjega ravnanja z njimi,
10.
opis načina skladiščenja odpadkov pred obdelavo in po njej,
11.
zmogljivost objekta ali objektov za skladiščenje iz prejšnje točke,
12.
opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na
okolje in človekovo zdravje pri skladiščenju odpadkov v skladu s tretjim
odstavkom 19. člena te uredbe in z vidika zahtev iz prvega odstavka 10.
člena te uredbe,
13.
opis pričakovanih vplivov obdelave odpadkov na okolje in človekovo
zdravje z vidika zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, zlasti
glede emisij snovi v zrak, vode ali tla, emisij vonjav ter emisij hrupa,
14.
podatke o pričakovanih emisijah nevarnih snovi v zrak ali vode, če gre
za obdelavo nevarnih odpadkov,
15.
opis ukrepov za izpolnitev okoljevarstvenih, tehničnih in drugih zahtev
iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, ravnanje s
posamezno vrsto odpadkov ali posamezni postopek obdelave,
16.
opis ukrepov za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic,
17.
podatke o izvajanju obratovalnega monitoringa, če je ta določen s
predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring, in morebitnih drugih oblikah
nadzora nad obremenjevanjem okolja ter
18.
opis ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po prenehanju
obdelave.
(2) Če namerava vlagatelj izvajati več različnih
postopkov obdelave, mora načrt ravnanja z odpadki vsebovati podatke iz
prejšnjega odstavka ločeno za vsak postopek obdelave.
(3) Če namerava vlagatelj izvajati odstranjevanje
odpadkov, mora pri pripravi načrta ravnanja z odpadki zagotoviti, da načrtovano
ravnanje z odpadki ni v nasprotju s programom ravnanja z odpadki iz
11. člena te uredbe.
41. člen
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Ministrstvo v
okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi,
ločeno za vsak postopek obdelave:
1.
številke nenevarnih ali nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo, in
njihov izvor,
2.
skupno količino odpadkov, ki se letno lahko obdelajo,
3.
skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo,
4.
postopek in metodo obdelave,
5.
kraj obdelave z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne
številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin,
6.
skupno količino odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se
lahko hkrati skladiščijo glede na zmogljivost objekta ali objektov za
skladiščenje,
7.
številke odpadkov po obdelavi in zahteve za ravnanje z njimi,
8.
zahteve glede prevzemanja odpadkov, če gre za primer iz tretjega
odstavka 38. člena te uredbe,
9.
zahteve glede skladiščenja odpadkov pred obdelavo in po njej,
10.
merila za prenehanje statusa odpadka, kadar je vlagatelj zaprosil za
določitev meril za prenehanje statusa odpadka na podlagi posebnega predpisa iz
3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe ali v vsakem primeru posebej na
podlagi 8.b člena te uredbe,
11.
vrsto predelane snovi ali predmeta v primeru iz prejšnje točke,
12.
nabor in dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali
predmeta iz prejšnje točke, če gre za primer iz 4. točke prvega odstavka 8.a
člena te uredbe in kakor to izhaja iz analize izlužkov in predloga za
spremljanje onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta, skladno s
petim in sedmim odstavkom 8.b člena te uredbe,
13.
tehnične in druge zahteve za obratovanje naprave za obdelavo odpadkov,
zlasti ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in
človekovo zdravje v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
če je za obdelavo odpadkov potrebna naprava,
14.
ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in
človekovo zdravje zaradi obdelave, če za obdelavo odpadkov naprava ni potrebna,
15.
ukrepe za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic,
16.
stopnjo energetske učinkovitosti naprave za obdelavo odpadkov, če se
okoljevarstveno dovoljenje nanaša na sežig ali sosežig odpadkov z energetsko
predelavo,
17.
obseg in vsebino obratovalnega monitoringa, če je ta določen s predpisi,
ki urejajo obratovalni monitoring, in morebitne druge oblike nadzora nad
obremenjevanjem okolja in
18.
zahteve v zvezi z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje
po prenehanju obdelave, če je to določeno s predpisi, ki urejajo posamezen
način obdelave odpadkov.
(2) V primeru iz
devetega odstavka 8.b člena te uredbe ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju
določi tudi zahtevo za predložitev analize izlužkov iz petega odstavka 8.b
člena te uredbe in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih
predelane snovi ali predmeta ali mnenja iz sedmega odstavka 8.b člena te uredbe
ministrstvu pred začetkom nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta
v zunanje okolje. Ministrstvo po prejemu analize izlužkov in predloga za
spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali
mnenja iz prejšnjega stavka na predlog predelovalca spremeni izdano
okoljevarstveno dovoljenje tako, da ga uskladi z petim in sedmim odstavkom 8.b
člena te uredbe.
42. člen
(vpis v evidenco izvajalcev obdelave)
(1) Ministrstvo izvajalca obdelave, ki mu izda
okoljevarstveno dovoljenje iz prvega odstavka 38. člena te uredbe, po
uradni dolžnosti vpiše v evidenco izvajalcev obdelave, ki jo vodi v okviru
evidence oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje, v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo okolja.
(2) Ministrstvo vpis iz prejšnjega odstavka opravi v
primeru iz petega odstavka 38. člena te uredbe z dnem dokončnosti
okoljevarstvenega dovoljenja, v primeru iz šestega odstavka 38. člena te
uredbe pa po začetku obratovanja naprave za obdelavo odpadkov v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(3) V okviru evidence izvajalcev obdelave se ločeno
vodijo osebe, ki izvajajo predelavo lastnih odpadkov.
(4) Ministrstvo v evidenco izvajalcev obdelave iz prvega
odstavka tega člena poleg z zakonom določenih podatkov vpiše tudi evidenčno
številko izvajalca obdelave, datum začetka obdelave odpadkov in datum začetka
in konca veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja, številke odpadkov, ki jih
obdeluje, in njihov izvor ter podatke o postopkih obdelave.
43. člen
(ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov
na okolje in človekovo zdravje)
Izvajalec obdelave mora izvajati ukrepe za preprečevanje in
zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi:
1.
emisij snovi in vonjav,
2.
raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra,
3.
razsutja ali razlitja odpadkov,
4.
hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov in njihove obdelave,
5.
ptic, glodavcev in mrčesa ter
6.
požarov zaradi samovžiga.
44. člen
(evidenca o obdelavi odpadkov)
(1) Izvajalec obdelave mora voditi evidenco o obdelavi
odpadkov, v kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah:
1.
lastnih odpadkov, če jih obdeluje,
2.
odpadkov, prevzetih v obdelavo, in njihovih imetnikih v RS,
3.
odpadkov, prevzetih v obdelavo iz drugih držav članic EU ali tretjih
držav, z navedbo države izvora odpadkov,
4.
odpadkov, katerih obdelavo je zavrnil, in njihovih imetnikih,
5.
skladiščenih odpadkov,
6.
obdelanih odpadkov,
7.
produktov obdelave in odpadkov po obdelavi ter o nadaljnjem ravnanju z
njimi,
8.
odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka v skladu z 8. členom te
uredbe,
9.
predelanih snovi ali predmetov, ki niso ustrezali merilom in je z njimi
moral ravnati kot z odpadki,
10.
odpadkov, ki jih je neobdelane oddal v nadaljnje ravnanje drugim
prevzemnikom v RS, ločeno po teh prevzemnikih, in
11.
odpadkov, ki jih je neobdelane poslal v obdelavo v druge države članice
EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka
obdelave in kraja obdelave.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba v evidenco o
obdelavi odpadkov vnašati tako, da je razvidno časovno zaporedje obdelave odpadkov,
ločeno po postopkih obdelave.
(3) Izvajalec obdelave mora evidenco o obdelavi odpadkov
za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta in ministrstvu ali
pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.
45. člen
(poročilo o obdelavi odpadkov)
(1) Izvajalec obdelave mora najpozneje do 31. marca
tekočega leta ministrstvu predložiti poročilo o obdelavi odpadkov za preteklo
koledarsko leto.
(2) Izvajalec obdelave za predložitev poročila o
obdelavi odpadkov uporabi informacijski sistem o ravnanju z odpadki iz
56. člena te uredbe.
(3) Poročilo o obdelavi odpadkov mora vsebovati podatke o:
1.
imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu, dejavnosti in matični številki
izvajalca obdelave,
2.
kraju obdelave odpadkov na statistično regijo natančno in
3.
količinah po številkah odpadkov:
a)
skladiščenih odpadkov na začetku poročevalskega obdobja,
b)
lastnih odpadkov, ki jih je sam obdelal,
c) odpadkov,
prevzetih v obdelavo od izvirnih povzročiteljev odpadkov v RS,
č) odpadkov,
prevzetih v obdelavo od zbiralcev in izvajalcev obdelave v RS, ločeno po teh
imetnikih odpadkov, ter, če je izvajalec obdelave izvajalec obvezne občinske
gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ali
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz zakona,
ki ureja varstvo okolja, tudi po občini izvora prevzetih odpadkov,
d)
odpadkov, prevzetih v obdelavo iz drugih držav članic EU ali tretjih
držav, z navedbo države izvora odpadkov,
e)
obdelanih odpadkov, ločeno glede na postopke obdelave,
f)
odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka v skladu z 8. členom te
uredbe,
g)
prevzetih odpadkov, ki jih je neobdelane oddal v nadaljnje ravnanje
drugim prevzemnikom v RS, ločeno po teh prevzemnikih,
h)
prevzetih odpadkov, ki jih je neobdelane poslal v obdelavo v druge
države članice EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo
postopka obdelave in kraja obdelave,
i)
po obdelavi, oddanih v nadaljnje ravnanje
drugim prevzemnikom v RS, ločeno po teh
prevzemnikih,
j)
po obdelavi, poslanih v obdelavo v druge
države članice EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo
postopka obdelave in kraja obdelave, ter
k)
skladiščenih odpadkov ob koncu poročevalskega obdobja.
(4) Izvajalec obdelave mora v poročilu o obdelavi
odpadkov navesti tudi razliko v masi med vhodnimi količinami odpadkov in
količinami produktov obdelave zaradi izgub med postopkom obdelave (npr.
izhlapevanje ali sušenje).
(5) Izvajalec obdelave, ki odpadke obdeluje na različnih
krajih, mora v poročilu o obdelavi odpadkov podatke o odpadkih navesti ločeno
po statističnih regijah.
(6) Ministrstvo od izvajalca obdelave zahteva dopolnitev
poročila o obdelavi odpadkov, če ugotovi, da ni izdelano v skladu z drugim,
tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena ali iz njega ni razvidno
izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.
(7) Če izvajalec obdelave ministrstvu zahtevane
dopolnitve poročila o obdelavi odpadkov ne predloži v roku, ki ga ministrstvo
določi v zahtevi iz prejšnjega odstavka, se šteje, da poročila ni predložil, o
čemer ministrstvo obvesti pristojnega inšpektorja.
VIII. OBVEZNOSTI PREVOZNIKA
46. člen
(vpis v evidenco prevoznikov odpadkov)
(1) Prevoznik lahko prevaža odpadke, če ima potrdilo o
vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, ki jo vodi ministrstvo v okviru evidence
oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje dejavnosti varstva okolja, v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za
prevoznika, ki je registriran za prevoz odpadkov v drugi državi članici EU ali
tretji državi, če prevaža odpadke v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se na zahtevo
izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če:
1.
je vlagatelj v RS registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in
odvoza odpadkov ali dejavnosti cestnega tovornega prometa v skladu s predpisom,
ki ureja klasifikacijo dejavnosti, ter razpolaga s sredstvi in opremo za prevoz
odpadkov ali
2.
ima vlagatelj licenco za opravljanje prevoza blaga v cestnem prometu,
pridobljeno v skladu s predpisom, ki ureja prevoz v cestnem prometu.
(4) Vloga za vpis v evidenco prevoznikov odpadkov iz
prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o imenu in naslovu oziroma
firmi in sedežu, dejavnosti in matični številki vlagatelja ter o tem, ali
namerava vlagatelj prevažati nenevarne ali nevarne odpadke. Vloga se vloži
pisno ali elektronsko. Obrazec vloge je dostopen na spletnih straneh
ministrstva.
(5) Če vpis v evidenco prevoznikov odpadkov zahteva
vlagatelj iz 1. točke tretjega odstavka tega člena, mora zahtevi priložiti
dokazila o razpolaganju s sredstvi in opremo za prevoz odpadkov.
(6) Ministrstvo v evidenco prevoznikov odpadkov iz
prvega odstavka tega člena poleg z zakonom določenih podatkov vpiše tudi
evidenčno številko prevoznika, datum vpisa prevoznika v evidenco in podatek o
tem, ali prevoznik prevaža nenevarne ali nevarne odpadke.
47. člen
(sprememba potrdila o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov
in izbris iz evidence)
(1) Prevoznik mora spremembo imena ali naslova oziroma firme
ali sedeža prijaviti ministrstvu z vlogo za spremembo potrdila o vpisu v
evidenco prevoznikov odpadkov v 30 dneh od nastanka spremembe.
(2) Prevoznik mora na način iz prejšnjega odstavka
prijaviti tudi nameravano spremembo glede tega, ali prevaža nenevarne ali
nevarne odpadke.
(3) Ministrstvo spremeni potrdilo o vpisu v evidenco
prevoznikov odpadkov v 30 dneh od prejema popolne vloge iz prvega ali drugega
odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo izbriše prevoznika iz evidence
prevoznikov odpadkov, če:
1.
prevoznik preneha obstajati ali prijavi namero o prenehanju prevažanja
odpadkov,
2.
ne izpolnjuje več pogoja iz tretjega odstavka prejšnjega člena ali
3.
ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpektor odredil zaradi
nepravilnega ravnanja z odpadki.
(5) V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka se
izbris iz evidence prevoznikov odpadkov opravi na podlagi pravnomočne odločbe
pristojnega inšpektorja.
48. člen
(zahteve za prevoz odpadkov)
(1) Prevoznik mora zagotoviti, da prevoz odpadkov poteka
v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe in da so odpadki
dostavljeni prevzemniku v skladu s podatki iz evidenčnega lista.
(2) Prevoznik ne sme prevažati nevarnih odpadkov, ki
niso opremljeni s kopijo evidenčnega lista v skladu s šestim odstavkom 25. člena
te uredbe.
49. člen
(evidenca o prevozih nevarnih odpadkov)
(1) Prevoznik, ki prevaža nevarne odpadke, mora voditi
evidenco o opravljenih prevozih nevarnih odpadkov v obliki zbirke kopij
evidenčnih listov in listin iz Uredbe 1013/2006/ES, tako da je iz nje razvidno
časovno zaporedje opravljenih prevozov nevarnih odpadkov.
(2) Prevoznik mora evidenco iz prejšnjega odstavka za
posamezno koledarsko leto hraniti najmanj 12 mesecev in ministrstvu ali
pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.
IX. OBVEZNOSTI TRGOVCA
50. člen
(vpis v evidenco trgovcev z odpadki)
(1) Trgovec lahko kupuje in prodaja odpadke, če ima
potrdilo o vpisu v evidenco trgovcev z odpadki, ki jo vodi ministrstvo v okviru
evidence oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje dejavnosti varstva okolja, v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se na zahtevo izda
pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je v RS registriran za
opravljanje dejavnosti trgovine na debelo z ostanki in odpadki v skladu s
predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti.
(3) Vloga za vpis v evidenco trgovcev z odpadki iz
prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o imenu in naslovu oziroma
firmi in sedežu, dejavnosti in matični številki vlagatelja. Vloga se vloži
pisno ali elektronsko. Obrazec vloge je dostopen na spletnih straneh
ministrstva.
(4) Ministrstvo v evidenco trgovcev z odpadki iz prvega
odstavka tega člena poleg z zakonom določenih podatkov vpiše tudi evidenčno
številko trgovca in datum vpisa trgovca v evidenco.
51. člen
(sprememba potrdila o vpisu v evidenco trgovcev z odpadki in
izbris iz evidence)
(1) Trgovec mora spremembo imena ali naslova oziroma
firme ali sedeža prijaviti ministrstvu z vlogo za spremembo potrdila o vpisu v
evidenco trgovcev v 30 dneh od nastanka spremembe.
(2) Ministrstvo spremeni potrdilo o vpisu v evidenco
trgovcev z odpadki v 30 dneh od prejema popolne vloge.
(3) Ministrstvo izbriše trgovca iz evidence trgovcev z
odpadki, če:
1.
trgovec preneha obstajati ali prijavi namero o prenehanju trgovanja z
odpadki,
2.
ne izpolnjuje več pogoja iz drugega odstavka prejšnjega člena ali
3.
ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpektor odredil zaradi
nepravilnega ravnanja z odpadki.
(4) V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka se
izbris iz evidence trgovcev opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega
inšpektorja.
52. člen
(zahteve za trgovanje z odpadki)
(1) Trgovec lahko kupuje in prodaja samo nenevarne
odpadke.
(2) Trgovec lahko nenevarne odpadke kupi le od izvirnega
povzročitelja odpadka ali zbiralca, proda pa jih lahko samo izvajalcu obdelave.
X. OBVEZNOSTI POSREDNIKA
53. člen
(vpis v evidenco posrednikov)
(1) Posrednik lahko ureja obdelavo odpadkov v imenu
tretjih oseb, če ima potrdilo o vpisu v evidenco posrednikov, ki jo vodi
ministrstvo v okviru evidence oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje dejavnosti
varstva okolja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se na zahtevo izda
pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je v RS registriran za
opravljanje dejavnosti posredništva ali poslovnega svetovanja v skladu s
predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti.
(3) Vloga za vpis v evidenco posrednikov iz prvega
odstavka tega člena mora vsebovati podatke o imenu in naslovu oziroma firmi in
sedežu, dejavnosti in matični številki vlagatelja. Vloga se vloži pisno ali
elektronsko. Obrazec vloge je dostopen na spletnih straneh ministrstva.
(4) Ministrstvo v evidenco posrednikov iz prvega
odstavka tega člena poleg z zakonom določenih podatkov vpiše tudi evidenčno
številko posrednika in datum vpisa posrednika v evidenco.
54. člen
(sprememba potrdila o vpisu v evidenco posrednikov in izbris
iz evidence)
(1) Posrednik mora spremembo imena ali naslova oziroma firme
ali sedeža prijaviti ministrstvu z vlogo za spremembo potrdila o vpisu v
evidenco posrednikov v 30 dneh od nastanka spremembe.
(2) Ministrstvo spremeni potrdilo o vpisu v evidenco
posrednikov v 30 dneh od prejema popolne vloge.
(3) Ministrstvo izbriše posrednika iz evidence
posrednikov, če:
1.
posrednik preneha obstajati ali prijavi namero o prenehanju opravljanja
posredniške dejavnosti na področju odpadkov,
2.
ne izpolnjuje več pogoja iz drugega odstavka prejšnjega člena ali
3.
ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpektor odredil zaradi
nepravilnega ravnanja z odpadki.
(4) V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka se
izbris iz evidence posrednikov opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega
inšpektorja.
55. člen
(evidenca o posredovanju pri zagotavljanju obdelave nevarnih
odpadkov)
(1) Posrednik, ki posreduje pri zagotavljanju obdelave
nevarnih odpadkov, mora voditi evidenco o posredovanju pri zagotavljanju
obdelave nevarnih odpadkov, ki vsebuje podatke o številkah odpadkov in
količinah odpadkov, za katere je uredil obdelavo, njihovih imetnikih v RS, za
katere je posredoval, ter izvajalcih obdelave.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba v evidenco
vnašati tako, da je iz nje razvidno časovno zaporedje opravljenega posredovanja.
(3) Posrednik mora evidenco o posredovanju pri
zagotavljanju obdelave nevarnih odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti
najmanj tri leta in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo
omogočiti vpogled vanjo.
XI. INFORMACIJSKI SISTEM O RAVNANJU Z ODPADKI
56. člen
(informacijski sistem o ravnanju z odpadki)
(1) Ministrstvo vodi in vzdržuje informacijski sistem o
ravnanju z odpadki (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem) kot del
informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, za
zagotavljanje sledljivosti pošiljk odpadkov ter spremljanje nastajanja odpadkov
in ravnanja z njimi.
(2) Informacijski sistem zagotavlja uporabnikom
elektronsko podporo pri izpolnjevanju in potrjevanju evidenčnih listov v skladu
s 26. členom te uredbe ter za poročanje v skladu z 29., 37. in
45. členom te uredbe.
(3) Informacijski sistem vsebuje za posameznega
izvirnega povzročitelja odpadkov, zbiralca in izvajalca obdelave podatke o:
1.
pošiljkah odpadkov,
2.
nastalih odpadkih in ravnanju z njimi ter
3.
vrsti, kraju in zmogljivosti zbirnih centrov in naprav za obdelavo
odpadkov.
(4) Dostop do podatkov v informacijskem sistemu imajo
ministrstvo, organi, pristojni za nadzor v skladu s 60. členom te uredbe,
in organ, pristojen za statistiko. Dostop do podatkov, ki se nanašajo nanj, ima
tudi uporabnik informacijskega sistema iz prvega odstavka 58. člena te
uredbe.
(5) Podatke iz tretjega odstavka tega člena uporablja
ministrstvo za zagotavljanje sledljivosti pošiljk odpadkov, spremljanje nastajanja,
zbiranja in obdelave odpadkov, zlasti z vidika doseganja ciljev iz prvega
odstavka 13. člena te uredbe, za nadzor nad ravnanjem z odpadki po tej
uredbi in za izpolnjevanje poročevalskih obveznosti v skladu s petim odstavkom
13. člena te uredbe in 59. členom te uredbe.
(6) Podatke iz 1. in 2. točke tretjega odstavka
tega člena uporabljajo tudi organi, pristojni za nadzor v skladu s 60. členom
te uredbe, za potrebe nadzora nad izvajanjem te uredbe.
(7) Podatke iz 2. točke tretjega odstavka tega
člena uporablja tudi organ, pristojen za statistiko, za potrebe statistike in
priprave statističnih poročil v skladu z zakonom, ki ureja statistiko.
57. člen
(vnos podatkov v informacijski sistem)
(1) Podatke iz 1. točke tretjega odstavka
prejšnjega člena v informacijski sistem vnašata pošiljatelj odpadkov in njihov
prevzemnik, ko izpolnita in potrdita evidenčni list v skladu s 26. členom
te uredbe.
(2) Podatke iz 2. točke tretjega odstavka
prejšnjega člena v informacijski sistem vnašajo izvirni povzročitelj odpadkov,
zbiralec in izvajalec obdelave, ki ministrstvu poročajo v skladu z 29., 37. ali
45. členom te uredbe. Izvirni povzročitelj odpadkov, ki ni registriran kot
uporabnik informacijskega sistema, lahko poročilo iz 29. člena te uredbe
predloži pisno ali elektronsko, podatke iz prejšnjega stavka pa v informacijski
sistem zanj vnese ministrstvo.
(3) Podatke iz 3. točke tretjega odstavka
prejšnjega člena v informacijski sistem vnaša ministrstvo na podlagi izdanih
potrdil o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov iz prvega odstavka 30. člena
te uredbe ter izdanih okoljevarstvenih dovoljenj iz prvega odstavka
38. člena te uredbe.
58. člen
(registracija uporabnikov informacijskega sistema)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec in izvajalec
obdelave morajo biti za vnos podatkov v informacijski sistem v skladu s prvim
in drugim odstavkom prejšnjega člena in za dostop do podatkov v skladu s
četrtim odstavkom 56. člena te uredbe registrirani kot uporabniki
informacijskega sistema.
(2) Za registracijo iz prejšnjega odstavka mora oseba iz
prejšnjega odstavka imeti kvalificirano digitalno potrdilo v skladu s predpisi,
ki urejajo elektronsko poslovanje.
(3) Ministrstvo registrira zbiralca kot uporabnika
informacijskega sistema ob vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov iz prvega
odstavka 30. člena te uredbe, izvajalca obdelave pa ob vpisu v evidenco
izvajalcev obdelave iz prvega odstavka 42. člena te uredbe.
(4) Ministrstvo registrira izvirnega povzročitelja
odpadkov kot uporabnika informacijskega sistema, če ta to pisno zahteva.
XII. ANALIZA PODATKOV IN POROČANJE KOMISIJI
59. člen
(analiza podatkov in poročanje Komisiji o izvajanju Direktive
2008/98/ES)
(1) Ministrstvo vsako leto na podlagi poročil iz 29.,
37. in 45. člena te uredbe pripravi analizo podatkov o nastalih odpadkih
in ravnanju z njimi v preteklem koledarskem letu in jo v devetih mesecih po
izteku roka za predložitev teh poročil objavi na svojih spletnih straneh.
(2) V skladu s prvim odstavkom 37. člena Direktive
2008/98/ES ministrstvo vsaka tri leta poroča Komisiji o izvajanju te direktive
na podlagi vprašalnika iz priloge Izvedbenega sklepa Komisije z dne
18. 4. 2012 o uvedbi vprašalnika za poročila držav članic o izvajanju
Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih
(C(2012) 2384 final z dne 18. aprila 2012). V skladu z
drugim odstavkom 37. člena Direktive 2008/98/ES ministrstvo predloži
Komisiji poročilo v devetih mesecih po izteku triletnega obdobja, ki ga
poročilo zajema.
(3) V skladu z drugim odstavkom 7. člena Direktive
2008/98/ES ministrstvo v poročilu iz prejšnjega odstavka zabeleži tudi vse
primere iz prvega odstavka 6. člena te uredbe.
(4) V skladu s petim odstavkom 11. člena Direktive
2008/98/ES ministrstvo v poročilu iz drugega odstavka tega člena poroča tudi o
bilanci glede izpolnjevanja ciljev iz prvega odstavka 13. člena te uredbe.
Če cilji niso doseženi, ministrstvo v tem poročilu navede razloge za njihovo
nedoseganje ter ukrepe, ki bodo sprejeti z namenom izpolnitve teh ciljev.
(5) Ministrstvo v skladu z drugim odstavkom
5. člena Sklepa 2011/753/EU v poročilu iz drugega odstavka tega člena
navede podatke o stanju na področju priprave za ponovno uporabo, recikliranja
in snovne predelave tokov odpadkov iz prvega odstavka 13. člena te uredbe
za leta obdobij poročanja iz oddelka 5 priloge I
Uredbe 2150/2002/ES.
XIII. NADZOR
60. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo
inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Nadzor nad izvajanjem 7. člena te uredbe
opravljajo tudi inšpektorji, pristojni za trg, in inšpektorji, pristojni za
kemikalije.
(3) Nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 17. člena
te uredbe na kmetijskih zemljiščih opravljajo tudi inšpektorji, pristojni za
kmetijstvo.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
61. člen
(težji prekrški za imetnika odpadkov)
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po določbah te uredbe imetnik odpadkov,
če:
1.
ravna z odpadkom, ki je na seznamu odpadkov uvrščen kot nevarni odpadek,
kot z nenevarnim odpadkom (četrti odstavek 4. člena),
2.
odpadku pred obdelavo spremeni dodeljeno številko odpadka, pa ni
povzročitelj odpadkov ali zbiralec, ki mu je to številko dodelil (tretji
odstavek 5. člena),
3.
redči ali meša odpadke zaradi uvrstitve nevarnega odpadka med nenevarne
(četrti odstavek 5. člena),
4.
pusti odpadke v okolju, jih odvrže ali z njimi nenadzorovano ravna (prvi
odstavek 17. člena),
5.
z odpadki ravna tako, da ni mogoče nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z
drugim odstavkom 17. člena te uredbe,
6.
meša nevarne odpadke z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne,
kemične ali nevarne lastnosti, ali z drugimi odpadki, snovmi ali materiali,
vključno z mešanjem zaradi redčenja nevarnih snovi (prvi odstavek
21. člena),
7.
ne zagotovi obdelave odpadkov v skladu s prvim, drugim, tretjim ali
četrtim odstavkom 24. člena te uredbe,
8.
proda trgovcu nevarne odpadke ali jih od njega kupi v nasprotju z drugim
odstavkom 24. člena te uredbe,
9.
proda trgovcu nenevarne odpadke, pa ni izvirni povzročitelj odpadkov ali
zbiralec, ali jih kupi od njega, pa ni izvajalec obdelave (drugi odstavek
24. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki je po določbah te uredbe imetnik odpadkov.
(3) Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek iz
4., 5., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki
je po določbah te uredbe imetnik odpadkov.
(4) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
62. člen
(lažji prekrški za imetnika odpadkov)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe imetnik odpadkov, če:
1.
ne zbira ločeno odpadkov iz papirja, kovin, plastike ali stekla (prvi
odstavek 18. člena),
2.
kot izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov ne predloži
na zahtevo dokazila iz petega odstavka 24. člena te uredbe ministrstvu ali
pristojnemu inšpektorju (šesti odstavek 24. člena),
3.
kot pošiljatelj odpadkov ne opremi nevarnih odpadkov s kopijo
izpolnjenega evidenčnega lista pred začetkom prevoza (sedmi odstavek
25. člena),
4.
kot prevzemnik odpadkov pred začetkom prevoza nevarnih odpadkov ne
zagotovi kopije izpolnjenega evidenčnega lista, če ga je pošiljatelj odpadkov,
ki ni registriran uporabnik informacijskega sistema, pooblastil za to, da v
celoti izpolni in potrdi evidenčni list tudi v njegovem imenu (sedmi odstavek
25. člena),
5.
kot pošiljatelj odpadkov ne izpolni ali potrdi evidenčnega lista v
skladu s 26. členom te uredbe,
6.
kot prevzemnik odpadkov ne izpolni ali potrdi evidenčnega lista v skladu
s 26. členom te uredbe,
7.
kot prevzemnik odpadkov ne posreduje kopije veljavnega evidenčnega lista
pošiljatelju odpadkov, ki ni registriran uporabnik informacijskega sistema, v
skladu s petim odstavkom 26. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki je po določbah te uredbe imetnik odpadkov.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
63. člen
(težji prekrški za povzročitelja odpadkov)
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe povzročitelj odpadkov, če:
1.
odpadku ne dodeli številke odpadka v skladu s prvim odstavkom
5. člena te uredbe,
2.
v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena te uredbe šteje odpadek, ki
ga je mogoče uvrstiti med nevarne ali nenevarne odpadke, za nenevaren odpadek,
čeprav njegove nevarne lastnosti niso ovrednotene v skladu s petim odstavkom
5. člena te uredbe,
3.
odpadku dodeli številko odpadka, ki se konča s številko 99, v nasprotju
z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,
4.
ravna z odpadkom v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
5.
kot imetnik ostanka proizvodnje ravna s tistim ostankom proizvodnje, ki
je odpadek v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe, kot s stranskim
proizvodom,
6.
kot imetnik ostanka proizvodnje šteje ostanek proizvodnje za stranski
proizvod, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 7. člena te
uredbe,
7.
začasno skladišči odpadke v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim
ali petim odstavkom 19. člena te uredbe,
8.
proda trgovcu odpadke v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena te
uredbe,
9.
nima načrta gospodarjenja z odpadki ali ta ni izdelan na predpisan način
(prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 27. člena),
10.
kot izvirni povzročitelj odpadkov ne vodi evidence o nastajanju odpadkov
in ravnanju z njimi na predpisan način (prvi, drugi in tretji odstavek
28. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki je po določbah te uredbe povzročitelj
odpadkov.
(3) Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek iz
8. točke prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki je po določbah te
uredbe imetnik odpadkov.
(4) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
64. člen
(lažji prekrški za povzročitelja odpadkov)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe povzročitelj odpadkov, če:
1.
ne obvesti nemudoma pisno ministrstva o ugotovitvi, da ima odpadek, ki
ga je v skladu s seznamom odpadkov mogoče uvrstiti samo med nenevarne odpadke,
eno ali več lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU (prvi odstavek
6. člena),
2.
ravna z odpadkom v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena te uredbe,
3.
ne obvesti nemudoma pisno ministrstva o ugotovitvi, da odpadek, ki ga je
v skladu s seznamom odpadkov mogoče uvrstiti samo med nevarne odpadke, nima
nobene lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU (drugi odstavek 6. člena),
4.
kot imetnik ostanka proizvodnje ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev
za stranski proizvod ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo
(dvanajsti odstavek 7. člena),
5.
začasno skladišči odpadke, ki niso označeni v skladu s prvim odstavkom
20. člena te uredbe,
6.
začasno skladišči nevarne odpadke, ki niso shranjeni v skladu z drugim
odstavkom 20. člena te uredbe,
7.
prevaža lastne odpadke, ki niso shranjeni ali označeni na predpisan
način (prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena),
8.
prevaža lastne nevarne odpadke, ki niso opremljeni s kopijo evidenčnega
lista (šesti odstavek 25. člena),
9.
ne predloži kopije načrta gospodarjenja z odpadki ministrstvu ali
pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo (šesti odstavek 27. člena),
10.
kot izvirni povzročitelj odpadkov ne hrani evidence o nastajanju
odpadkov in ravnanju z njimi za posamezno koledarsko leto najmanj tri leta ali
ne omogoči ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju vpogleda v evidenco o
nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi na zahtevo (četrti odstavek 28. člena),
11.
kot izvirni povzročitelj odpadkov ne poroča o nastalih odpadkih in
ravnanju z njimi na predpisan način in v predpisanem roku (prvi, drugi, tretji
in četrti odstavek 29. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki je po določbah te uredbe povzročitelj
odpadkov.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
65. člen
(težji prekrški za zbiralca)
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe zbiralec, če:
1.
prepuščenemu odpadku ne dodeli številke odpadka v skladu s prvim
odstavkom 5. člena te uredbe,
2.
v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena te uredbe šteje odpadek, ki
ga je mogoče uvrstiti med nevarne ali nenevarne odpadke, za nenevaren odpadek,
čeprav njegove nevarne lastnosti niso ovrednotene v skladu s petim odstavkom
5. člena te uredbe,
3.
prepuščenemu odpadku dodeli številko odpadka, ki se konča s številko 99,
v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,
4.
v primeru oddanega odpadka spremeni številko odpadka pred njegovo
obdelavo (tretji odstavek 5. člena),
5.
v primeru prepuščenega odpadka ravna s tem odpadkom v nasprotju s prvim
odstavkom 6. člena te uredbe,
6.
predhodno skladišči odpadke v nasprotju s prvim, drugim, tretjim,
četrtim ali petim odstavkom 19. člena te uredbe,
7.
proda trgovcu odpadke v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena te
uredbe,
8.
ne prijavi nameravane spremembe zbiranja iz drugega odstavka
34. člena te uredbe,
9.
ne zbira odpadkov v skladu z načrtom zbiranja odpadkov (35. člen),
10.
ne vodi evidence o zbiranju odpadkov na predpisan način (prvi in drugi
odstavek 36. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe zbiralec.
(3) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
66. člen
(lažji prekrški za zbiralca)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe zbiralec, če:
1.
ne obvesti nemudoma pisno ministrstva o ugotovitvi, da ima odpadek, ki
ga je v skladu s seznamom odpadkov mogoče uvrstiti samo med nenevarne odpadke,
eno ali več lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU (prvi odstavek
6. člena),
2.
v primeru prepuščenega odpadka ravna s tem odpadkom v nasprotju z drugim
odstavkom 6. člena te uredbe,
3.
ne obvesti nemudoma pisno ministrstva o ugotovitvi, da prepuščeni
odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov mogoče uvrstiti samo med nevarne
odpadke, nima nobene lastnosti iz Priloge Uredbe 1357/2014/EU (drugi odstavek
6. člena),
4.
predhodno skladišči odpadke, ki niso označeni v skladu s prvim odstavkom
20. člena te uredbe,
5.
predhodno skladišči nevarne odpadke, ki niso shranjeni v skladu z drugim
odstavkom 20. člena te uredbe,
6.
prevaža odpadke, ki niso shranjeni ali označeni na predpisan način
(prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena),
7.
prevaža nevarne odpadke, ki niso opremljeni s kopijo evidenčnega lista
(šesti odstavek 25. člena),
8.
kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst odpadkov
ne obvesti ministrstva o začetku zbiranja odpadkov na predpisan način (četrti
odstavek 30. člena),
9.
ne prijavi spremembe imena ali naslova oziroma firme ali sedeža (prvi
odstavek 34. člena),
10.
kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst odpadkov
ne obvesti ministrstva o prenehanju izvajanja te javne službe na predpisan
način (šesti odstavek 34. člena),
11.
ne hrani evidence o zbiranju odpadkov za posamezno koledarsko leto
najmanj tri leta ali ne omogoči ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju
vpogleda v evidenco o zbiranju odpadkov na zahtevo (tretji odstavek
36. člena),
12.
ne poroča o zbiranju odpadkov na predpisan način in v predpisanem roku
(prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 37. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe zbiralec.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
67. člen
(težji prekrški za izvajalca obdelave)
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba, ki je po določbah te uredbe izvajalec obdelave, če:
1.
spremeni številko odpadka, dokler ta ni obdelan (tretji odstavek 5.
člena),
2.
ne spremlja izlužkov onesnaževal predelane snovi ali predmeta za čas
njegovega nameščanja ali vgradnje v zunanje okolje (šesti odstavek 8.b člena),
3.
ne preneha nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta, ki bo
uporabljen v zunanjem okolju in izpostavljen
atmosferskim vplivom, če analiza izlužkov pokaže, da so v
okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih
predelane snovi ali predmeta presežene ali o tem ne obvesti pristojne
inšpekcije, ali ne začne iz zunanjega okolja nemudoma odstranjevati dela
predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov pokazala presežene
dopustne vsebnosti onesnaževal (šesti odstavek 8.b člena),
4.
proda ali preda predelano ali snov ali predmet iz 4. točke prvega
odstavka 8.a člena te uredbe novemu lastniku v primeru, če iz analize izlužka
iz petega odstavka 8.b člena te uredbe izhaja, da kakšen od parametrov presega
30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe glede na
lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se
nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe (enajsti
odstavek 8.b člena),
5.
skladišči odpadke v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali
šestim odstavkom 19. člena te uredbe,
6.
začne obdelovati odpadke prej, kot je določeno v petem ali šestem
odstavku 38. člena te uredbe,
7.
ravna v nasprotju s 43. členom te uredbe,
8.
ne vodi evidence o obdelavi odpadkov na predpisan način (prvi in drugi
odstavek 44. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe izvajalec obdelave.
(3) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
68. člen
(lažji prekrški za izvajalca obdelave)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe izvajalec obdelave, če:
1.
skladišči odpadke, ki niso označeni v skladu s prvim odstavkom
20. člena te uredbe,
2.
skladišči nevarne odpadke, ki niso shranjeni v skladu z drugim odstavkom
20. člena te uredbe,
3.
prevaža odpadke, ki niso shranjeni ali označeni na predpisan način
(prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena),
4.
prevaža nevarne odpadke, ki niso opremljeni s kopijo evidenčnega lista
(šesti odstavek 25. člena),
5.
ne hrani evidence o obdelavi odpadkov za posamezno koledarsko leto
najmanj tri leta ali ne omogoči ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na
zahtevo vpogleda v evidenco o obdelavi odpadkov (tretji odstavek
44. člena),
6.
ne poroča o obdelavi odpadkov na predpisan način in v predpisanem roku
(prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 45. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe izvajalec obdelave.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
69. člen
(prekrški za prevoznika)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe prevoznik, če:
1.
prevaža odpadke, ki niso shranjeni ali označeni na predpisan način
(prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena),
2.
ministrstvu ne prijavi spremembe imena ali naslova oziroma firme ali
sedeža ali nameravane spremembe glede tega, da prevaža nenevarne ali nevarne
odpadke (prvi ali drugi odstavek 47. člena),
3.
ne zagotovi, da prevoz odpadkov poteka v skladu z zahtevami iz prvega
odstavka 10. člena te uredbe (prvi odstavek 48. člena),
4.
ne zagotovi, da so odpadki dostavljeni prevzemniku v skladu s podatki iz
evidenčnega lista (prvi odstavek 48. člena),
5.
prevaža nevarne odpadke, ki niso opremljeni s kopijo evidenčnega lista
(drugi odstavek 48. člena),
6.
ne vodi evidence o opravljenih prevozih nevarnih odpadkov na predpisan
način (prvi odstavek 49. člena),
7.
ne hrani evidence o opravljenih prevozih nevarnih odpadkov za posamezno
koledarsko leto najmanj 12 mesecev ali ne omogoči ministrstvu ali pristojnemu
inšpektorju na zahtevo vpogleda v evidenco o opravljenih prevozih odpadkov (drugi
odstavek 49. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe prevoznik.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
70. člen
(prekrški za trgovca)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe trgovec, če:
1.
ministrstvu ne prijavi spremembe imena ali naslova oziroma firme ali
sedeža (prvi odstavek 51. člena),
2.
kupi ali proda nevarne odpadke (prvi odstavek 52. člena),
3.
kupi nenevarne odpadke od osebe, ki ni izvirni povzročitelj odpadka ali
zbiralec (drugi odstavek 52. člena),
4.
proda nenevarne odpadke osebi, ki ni izvajalec obdelave (drugi odstavek
52. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe trgovec.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
71. člen
(prekrški za posrednika)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe posrednik, če:
1.
ministrstvu ne prijavi spremembe imena ali naslova oziroma firme ali
sedeža (prvi odstavek 54. člena),
2.
ne vodi evidence o posredovanju pri zagotavljanju obdelave nevarnih
odpadkov na predpisan način (prvi in drugi odstavek 55. člena),
3.
ne hrani evidence o posredovanju pri zagotavljanju obdelave nevarnih
odpadkov za posamezno koledarsko leto najmanj tri leta ali ne omogoči
ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo vpogleda v evidenco o
posredovanju pri zagotavljanju obdelave nevarnih odpadkov (tretji odstavek
55. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je po
določbah te uredbe posrednik.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Priloga
1: Postopki odstranjevanja
Priloga
2: Postopki predelave
Priloga
3: Ovrednotenje nevarne lastnosti HP9 iz Uredbe 1357/2014/EU
Priloga
4: Primeri ukrepov za preprečevanje odpadkov
Priloga
5: Dopustne vsebnosti za onesnaževala v njihovih izlužkih za predelane
snovi ali predmete, ki bodo uporabljeni v zunanjem okolju in izpostavljeni
atmosferskim vplivom in imajo lastnost izluževanja
Priloga
6: Izjava glede onesnaževal v proizvodu, ki bo uporabljen v zunanjem
okolju in izpostavljen atmosferskim vplivom ter ima lastnost izluževanja
Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(prilagoditev izvirnega
povzročitelja odpadkov)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem na dan
uveljavitve te uredbe nastajajo odpadki, se mora prilagoditi določbam 19. in
20. člena te uredbe najpozneje v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
(2) Načrt gospodarjenja z odpadki, izdelan na podlagi
Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) ali Uredbe o
odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), velja kot načrt gospodarjenja z
odpadki iz 27. člena te uredbe do konca obdobja, za katero je bil izdelan.
(3) Izvirni povzročitelj odpadkov vodi evidenco o
nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi iz 29. člena te uredbe v skladu z
zahtevami iz te uredbe od 1. januarja 2016 dalje.
(4) Izvirni povzročitelj odpadkov prvič predloži
poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi v skladu z 29. členom te
uredbe za leto 2016.
73. člen
(prilagoditev zbiralca)
(1) Zbiralec, ki je na dan uveljavitve te uredbe vpisan
v evidenco zbiralcev iz 30. člena te uredbe, se mora prilagoditi določbam
19. in 20. člena te uredbe najpozneje v dveh letih od uveljavitve te
uredbe.
(2) Zbiralec vodi evidenco o zbiranju odpadkov iz
36. člena te uredbe v skladu z zahtevami iz te uredbe od
1. januarja 2016 dalje.
(3) Zbiralec prvič predloži poročilo o zbiranju odpadkov
v skladu s 37. členom te uredbe za leto 2016.
74. člen
(prilagoditev izvajalca
obdelave)
(1) Izvajalec obdelave, ki na dan uveljavitve te uredbe
izvaja obdelavo na podlagi veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo
ali odstranjevanje odpadkov, se mora prilagoditi določbam 19. in 20. člena
te uredbe najpozneje v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
(2) Izvajalec obdelave vodi evidenco o obdelavi odpadkov
iz 44. člena te uredbe v skladu z zahtevami iz te uredbe od
1. januarja 2016 dalje.
(3) Izvajalec obdelave prvič predloži poročilo o
obdelavi odpadkov v skladu s 45. členom te uredbe za leto 2016.
75. člen
(prilagoditev trgovca in
posrednika)
(1) Trgovec, ki je na dan uveljavitve te uredbe vpisan v
evidenco trgovcev z odpadki iz 50. člena te uredbe in ima potrdilo za
trgovanje z nevarnimi odpadki, izdano na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 34/08), se mora prilagoditi določbam te uredbe
najpozneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Ministrstvo po izteku obdobja iz prejšnjega odstavka
trgovcu iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti spremeni potrdilo o vpisu v
evidenco trgovcev z odpadki v skladu z zahtevami iz te uredbe.
(3) Posrednik, ki posreduje pri zagotavljanju obdelave
nevarnih odpadkov in je na dan uveljavitve te uredbe vpisan v evidenco
posrednikov iz 53. člena te uredbe, vodi evidenco o posredovanju pri zagotavljanju
obdelave nevarnih odpadkov iz 55. člena te uredbe od
1. januarja 2016 dalje.
76. člen
(prilagoditev
informacijskega sistema o ravnanju z odpadki in analiza podatkov o nastalih
odpadkih in ravnanju z njimi)
(1) Informacijski sistem za ravnanje z odpadki se
prilagodi določbam te uredbe do 1. januarja 2016.
(2) Ministrstvo prvič pripravi analizo podatkov o
nastalih odpadkih in ravnanju z njimi iz prvega odstavka 59. člena te uredbe za
leto 2016.
77. člen
(začeti postopki)
Postopki za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov iz
30. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz 36. člena Uredbe o odpadkih
(Uradni list RS, št. 103/11), za vpis v evidenco prevoznikov odpadkov iz
43. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), za vpis v
evidenco trgovcev iz 47. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS,
št. 103/11) in za vpis v evidenco posrednikov iz 49. člena Uredbe o
odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), začeti pred uveljavitvijo te
uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
78. člen
(prenehanje uporabe)
(1) Določbe tretjega odstavka 25. člena, 26. in
28. člena, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 34. člena,
41., 52. in 53. člena ter prvega odstavka 54. člena Uredbe o odpadkih
(Uradni list RS, št. 103/11) se prenehajo uporabljati 31. decembra 2015.
(2) Določbe 29., 35. in 42. člena Uredbe o odpadkih
(Uradni list RS, št. 103/11) se prenehajo uporabljati 31. decembra
2016.
79. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o
odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11).
80. člen
(začetek uporabe)
(1) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka
25. člena te uredbe, 26., 28., 36., 44., 56. in 57. člena te uredbe
ter prvega odstavka 58. člena te uredbe se začnejo uporabljati
1. januarja 2016.
(2) Določbe 29., 37. in 45. člena te uredbe ter
prvega odstavka 59. člena te uredbe se začnejo uporabljati
1. januarja 2017.
81. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
odpadkih (Uradni list RS, št. 69/15) spreminja 72. člen uredbe tako, da
se glasi:
»72. člen
(prilagoditev izvirnega
povzročitelja odpadkov)
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem na dan
uveljavitve te uredbe nastajajo odpadki, se mora prilagoditi določbam 19. in
20. člena te uredbe najpozneje v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
(2) Načrt gospodarjenja z odpadki, izdelan na podlagi
Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) ali Uredbe o
odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), velja kot načrt gospodarjenja z
odpadki iz 27. člena te uredbe do konca obdobja, za katero je bil izdelan.
(3) Izvirni povzročitelj odpadkov vodi evidenco o
nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi iz 28. člena te uredbe v skladu z
zahtevami iz te uredbe od 1. januarja 2016 dalje.
(4) Izvirni povzročitelj odpadkov prvič predloži
poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi v skladu z 29. členom te
uredbe za leto 2016.«;
spreminja 80. člen uredbe tako, da se glasi:
»80. člen
(začetek uporabe)
(1) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka
25. člena te uredbe, 26., 28., 36., 44., 55., 56. in 57. člena te
uredbe ter prvega odstavka 58. člena te uredbe se začnejo uporabljati
1. januarja 2016.
(2) Določbe 29., 37. in 45. člena te uredbe ter
prvega odstavka 59. člena te uredbe se začnejo uporabljati
1. januarja 2017.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 129/20)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
(izdana okoljevarstvena
dovoljenja)
(1) Ministrstvo izdana
okoljevarstvena dovoljenja za predelavo odpadkov na podlagi 38. člena uredbe za
primere iz prvega odstavka 8.b člena uredbe po uradni dolžnosti uskladi z
določbami uredbe najpozneje do 31. decembra
2024.
(2) Ministrstvo
okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka uskladi z določbami uredbe
tako, da ga spremeni na način, da vsebuje tudi merila za prenehanje statusa
odpadka v skladu z določbami 8.b člena uredbe ter v primerih iz 4. točke prvega
odstavka 8.a člena uredbe ter v skladu z 8.b členom uredbe tudi obveznost
izvajanja analiz izlužkov.
11. člen
(začeti postopki)
Postopki za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo
odpadkov, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.