Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja

Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (v nadaljnjem besedilu: VVO), ki se uporablja za oskrbo prebivalcev s pitno vodo za Mestno občino Ljubljana in delno za občini Dol pri Ljubljani in Škofljica, ter vodovarstveni režim.

2. člen

(1) VVO sestavljajo notranja območja z območji zajetij, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin, ki so navedene na seznamu v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Na karti iz prejšnjega odstavka so črpalne vrtine prikazane z znakom, ki je krog modre barve.

(3) Notranja območja iz prvega odstavka tega člena se delijo na:

a)     najožja VVO z najstrožjim vodovarstvenim režimom, znotraj katerih so območja zajetij,

b)     ožja VVO, ki so razdeljena na:

-  dve podobmočji s strogim vodovarstvenim režimom in

-  tri podobmočja z manj strogim vodovarstvenim režimom ter

c)     širša VVO, ki so razdeljena na:

-  dve podobmočji z milejšim vodovarstvenim režimom in

-  pet podobmočij z milim vodovarstvenim režimom.

(4) Notranja območja iz prejšnjega odstavka in območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:

a)     območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,

b)     najožje VVO z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

c)     ožje VVO z rumenima barvama in oznakama:

-  podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom z oznako »VVO II A« in

-  podobmočje z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako »VVO II B« ter

č) širše VVO z zelenima barvama in oznakama:

-  podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom z oznako »VVO III A« in

-  podobmočje z milim vodovarstvenim režimom z oznako »VVO III B«.

3. člen

(1) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela), ki so meje VVO, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel, ki so znotraj VVO na območjih zajetij in notranjih območjih, je objavljen na spletni strani ministrstva.

(2) Seznama parcel iz prejšnjega odstavka sta povzeta po digitalnem zemljiškem katastru iz maja 2014, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3) Meje VVO, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema, dostopni na spletni strani Agencije RS za okolje in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(4) Če se parcele na VVO združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj VVO, se na novonastalih parcelah določi vodovarstveni režim, ki je strožji.

(5) VVO se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.

II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE

4. člen

(1) Na najožjem VVO je prepovedana raba podzemne vode iz virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(2) Na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju širšega VVO z milejšim vodovarstvenim režimom in na podobmočju širšega VVO z milim vodovarstvenim režimom se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnega telesa, ki se varuje s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se uporablja, ali je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO

5. člen

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradnja), razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ali na delovanje sistema oskrbe s pitno vodo, kot so: odlaganje odpadkov, skladiščenje nevarnih snovi, uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), uporaba gnojil, soljenje utrjenih površin zunaj urejenega območja odvajanja padavinske odpadne vode, vzdrževanje vozil in parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za dejavnosti za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

6. člen

(1) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »–«.

(2) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznakama »pp« ali »pip«, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja ali mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del na notranjih območjih ni sprejemljivo.

7. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena sprememba namembnosti stanovanjskih in nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če se namembnost stavbe ne spremeni oziroma če sprememba namembnosti stavbe ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa, če je zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo in se hkrati ne poveča zmogljivost kanalizacijskega priključka na obstoječo javno kanalizacijo ter če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost in se vodno soglasje izda, če se zaradi rekonstrukcije ne spremenita velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so za gradnjo zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, vzdrževalna dela v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, investicijska vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi vzdrževalnih del v javno korist sprejemljivo.

(4) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na notranjih območjih dovoljena tudi redna vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi, če gre za obnove v okviru vzdrževanja v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, redna vzdrževalna dela letalskih navigacijskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela v javno korist na elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek vodno soglasje na notranjih območjih ni potrebno za redna vzdrževalna dela na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in redna vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi, ki niso obnove v okviru vzdrževanja iz prejšnjega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet.

(6) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov.

8. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če je to gradnja infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za katerega je narejena celovita presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

9. člen

Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

10. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če gre za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogoje za posege na območjih njihovih varovalnih pasov, in če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo.

(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za javne potrebe za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se izda vodno soglasje, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo.

11. člen

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na notranjih območjih za gradnjo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter javne poti in glavne ter regionalne železniške proge dovoljena gradbena dela, navedena v preglednici 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

12. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:

-        je zagotovljeno odvajanje odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, ali

-        je javna kanalizacija, ki omogoča priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov Mestne občine Ljubljana in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, oziroma se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Mestno občino Ljubljana in investitorjem.

(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti na območju Škofovih zavodov, Stegen in Korotanskega naselja na parcelah iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:

1.      dovoljena je gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3;

2.      dovoljena je gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:

-  1, 2, 11, 12, 20 in 22,

-  3, 6, 7 in 9, če za gradnjo ni potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, in če dejavnosti v teh stavbah ne pomenijo povečanje tveganja za onesnaženje podzemne vode,

-  14, če gre za ambulanto,

-  8, če gre za gradnjo garažnih stavb z največ dvema podzemnima etažama, in

-  13, če ne gre za znanstveno raziskovalno delo;

3.      na območju Stegen je poleg gradenj iz prejšnje točke dovoljena tudi gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 10 a;

4.      gradnja posameznih vrst stavb iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za podobmočje ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom, pri čemer največja dovoljena globina izkopa lahko sega največ do 10 m nad najvišjo gladino podzemne vode;

5.      za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma da se odvaja preko lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za začasno rešitev v prehodnem obdobju do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo ali do zagotovitve potrebnih zmogljivosti na javnem kanalizacijskem omrežju mešanega sistema.

(3) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena morajo biti na območju Litostroja na parcelah iz priloge 5 te uredbe izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:

1.      dovoljena je gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:

-  1, 2, 3, 8, 10 a, 11, 12, 13, 22 in

-  6, 7 in 9, če za gradnjo ni potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, in če dejavnosti v teh stavbah ne pomenijo povečanje tveganja za onesnaženje podzemne vode;

2.      gradnja posameznih vrst stavb iz prejšnje točke je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za podobmočje ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom, pri čemer največja globina izkopa lahko sega največ do 10 m nad najvišjo gladino podzemne vode;

3.      za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma da se odvaja preko lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za začasno rešitev v prehodnem obdobju do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo ali do zagotovitve potrebnih zmogljivosti na javnem kanalizacijskem omrežju mešanega sistema;

4.      gre za gradnjo v skladu s podrobnim prostorskim aktom Mestne občine Ljubljana.

(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena morajo biti na območju ob Verovškovi na parcelah iz priloge 5 te uredbe izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:

1.      dovoljena je gradnja športnih igrišč za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke;

2.      dovoljena je gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;

3.      dovoljena je gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 2, 3, 6, 8, 9 in 22, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če gre za gradnjo v skladu s podrobnim prostorskim aktom Mestne občine Ljubljana;

4.      zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode v nestanovanjskih stavbah iz prejšnje točke je treba zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode;

5.      gradnja posameznih vrst stavb iz 1. in 2. točke tega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za podobmočje ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom, pri čemer največja globina izkopa lahko sega največ do 10 m nad najvišjo gladino podzemne vode;

6.      za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma da se odvaja preko lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za začasno rešitev v prehodnem obdobju do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo ali do zagotovitve potrebnih zmogljivosti na javnem kanalizacijskem omrežju mešanega sistema.

(5) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena morajo biti na območju severnega Bežigrada in na območju ob Štajerski cesti na parcelah iz priloge 5 te uredbe izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:

1.      dovoljena je gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3;

2.      dovoljena je gradnja nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:

-  1, 2, 11, 12, 13, 20 in 22,

-  14, če gre za ambulanto, in

-  3 in 6, če za gradnjo ni potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, in če dejavnosti v teh stavbah ne pomenijo povečanje tveganja za onesnaženje podzemne vode;

3.      dovoljena je gradnja športnih igrišč za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke;

4.      dovoljena je gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;

5.      gradnja posameznih vrst stavb iz 1., 2., 3. in 4. točke tega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za podobmočje ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom;

6.      za parkirišča je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo oziroma da se odvaja preko lovilnika olj v skladu z zahtevami iz točke 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za začasno rešitev v prehodnem obdobju do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo ali do zagotovitve potrebnih zmogljivosti na javnem kanalizacijskem omrežju mešanega sistema.

(6) Ne glede na zahteve iz 2. točke prejšnjega odstavka je na parcelah št. 1001/4 in 1000/2 k. o. Ježica dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za gasilski dom s pripadajočo infrastrukturo, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(7) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena morajo biti na območju ob Savi na parcelah iz priloge 5 te uredbe izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:

1.      na rekreacijskem območju ob Savi zahod so dovoljeni:

-  ureditev desnega brega Save z navezavo na rekreacijski program širšega mestnega pomena,

-  gradnja športnih igrišč za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke, in

-  gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;

2.      na območju hipodroma je dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če je zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, in če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in sicer za:

-  rekonstrukcijo hipodroma in tribun za gledalce s spremljajočimi prostori, potrebnimi za delovanje športnih objektov, kot so: garderobe, sanitarije, klubski prostori, shrambe športnih rekvizitov do največ 200 m2 bruto tlorisne površine, prostori za izvajanje gostinske dejavnosti do največ 250 m2 bruto tlorisne površine in prostori za izvajanje trgovske dejavnosti do največ 150 m2 bruto tlorisne površine;

-  dve odprti jahališči in sprehajalni krog za športne konje;

-  stavbe za rejo športnih konj za največ 100 glav velike živine;

-  skladišča za krmo in spravilo delovnih strojev, namenjenih vzdrževanju objektov hipodroma;

-  skladišča za živinska gnojila, pri čemer morata njihova zmogljivost in izvedba ustrezati zahtevam iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; zmogljivost skladišč za živinska gnojila mora zadoščati tudi za skladiščenje večjih količin živinskih gnojil, ki nastanejo na območju hipodroma med konjeniškimi prireditvami;

-  rekonstrukcijo obstoječih stavb za rejo športnih konj in njihovo spremembo v največ dve pokriti jahalni dvorani ali gradnjo največ dveh novih jahalnih dvoran, če z rekonstrukcijo obstoječih stavb za rejo športnih konj ureditev jahalnih dvoran zaradi prilagoditve zahtevam vodovarstvenega režima tehnično ni izvedljiva ali pomeni nesorazmerno visoke stroške; gradnja novih jahalnih dvoran je dopustna, če se obstoječe stavbe za rejo živali odstranijo;

-  postavitev enostavnih objektov za potrebe konjeniških prireditev znotraj območja hipodroma, ki morajo biti urejeni tako, da je preprečeno kakršno koli izcejaje ali pronicanje onesnaževal v podzemno vodo; po končani prireditvi morajo biti objekti odstranjeni;

-  ureditev parkirnih mest vzdolžno ob tribunah, ob jahalnih dvoranah in ob dovoznih cestah;

-  ureditev jahalnih in pešpoti ter ureditev območja z dodatno parkovno opremo, otroškimi in drugimi javnimi igrišči ter orodjem za rekreacijo;

-  ureditev desnega brega Save z navezavo na rekreacijski program širšega mestnega pomena;

3.      na rekreacijskem območju ob Savi vzhod so dovoljeni:

-  ureditev jahalnih in pešpoti ter gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;

-  ureditev sanitarij s priključitvijo na javno kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;

-  gradnja stavbe za šport, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda;

-  gradnja gostinske stavbe z največ 200 m2 bruto tlorisne površine, če je zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;

-  ureditev parkirnih mest ob dovoznih cestah;

4.      na območju konjeniškega centra za rekreativno jahanje je dovoljena gradnja, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zaradi gradenj in ureditev zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za:

-  stavbo za rejo športnih konj za največ 50 glav velike živine;

-  skladišče za živinska gnojila, pri čemer morata njegova zmogljivost in izvedba ustrezati zahtevam iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-  pokrito jahalno dvorano s spremljajočimi prostori, potrebnimi za delovanje športnih objektov, kot so: garderobe, sanitarije, klubski prostori, shrambe športnih rekvizitov do največ 200 m2 bruto površine, prostori za izvajanje gostinske dejavnosti do največ 150 m2 bruto tlorisne površine;

-  skladišča za krmo in spravilo delovnih strojev, namenjenih vzdrževanju objektov konjeniškega centra;

-  odprto jahališče in sprehajalni krog za konje;

5.      na območju Tomačevega je dovoljena gradnja stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 1 in 2, znotraj območja, določenega s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe;

6.      na območju parka ob Savi so dovoljeni:

-  gradnja športnih igrišč za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke;

-  gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;

-  ureditev vstopnega objekta na rekreacijsko območje s prostori, kot so: informacijski center, sanitarije, izposojevalnica športne opreme, sedež službe za vzdrževanje rekreacijskega območja in prostori za izvajanje gostinske dejavnosti do največ 200 m2 bruto tlorisne površine, s priključitvijo na urejeno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;

-  ureditev sanitarij s priključitvijo na urejeno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;

-  ureditev parkirnih mest ob dovoznih cestah;

7.      na območju kinološkega centra ob Savi sta dovoljeni:

-  ureditev kinološkega poligona z gradnjo spremljajočih objektov oziroma spremembo namembnosti obstoječih objektov, če se tlorisna površina objektov ne poveča, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, in če sprememba namembnosti rabe stavbe ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa, in sicer za: odprt in nadkrit kinološki poligon, stavbo za shranjevanje delovnih strojev, stavbo s pesjaki, stavbo s spremljajočimi prostori, kot so: garderobe, sanitarije, klubski prostor in sprejemna pisarna, ter – ureditev parkirišča za največ 20 vozil, pri čemer je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja neposredno ali posredno v vode preko usedalnika in lovilnika olj.

13. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom, ki niso območja iz prejšnjega člena, dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena ter zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če:

1.      gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij,

2.      se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr. in 92/14),

3.      gre za gradnjo nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:

-  2, 3 in 12, do največ 500 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali za stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice;

-  6, do največ 150 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic;

-  13 in 14, če gre za vrtec, jasli ali ambulanto;

-  8, če gre za ureditev mirujočega prometa v soseski Ruski car, če zmogljivost stavbe ne presega 550 parkirnih mest, pri čemer ima stavba lahko največ dve podzemni etaži, in če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika. Zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode je treba zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode;

-  8, če gre za ureditev mirujočega prometa v soseski Nove Jarše, če zmogljivost stavbe ne presega 500 parkirnih mest, pri čemer ima stavba lahko največ dve podzemni etaži, in če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika. Zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode je treba zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode;

-  1 in 15, do največ 200 m2 bruto površine, če gre za spremljajoči objekt ob obstoječih športnih igriščih na območju ob Avšičevi cesti, namenjen gostinski dejavnosti ter garderobi, shrambi rekvizitov, sanitarijam in klubskim prostorom, in če je zagotovljena priključitev na urejeno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom na delu območja pokopališče Žale na območju krematorija na parcelah iz priloge 5 te uredbe dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in sicer za:

-  ureditev dovozne poti in ploščadi za ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov na parceli št. 1648/2 – del, k. o. Stožice; padavinska voda z dovozne poti in ploščadi, očiščena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, se mora odvajati v javno kanalizacijo;

-  gradnjo objekta za shranjevanje delovnih strojev in vozil za potrebe upravljanja pokopališča ter gradnjo zbiralnika padavinske vode s strešnih površin za rabo vode za zalivanja grobov in drugih zelenih površin pokopališča na parcelah št. 1648/2 – del, 1647/2, 1649/2 in 1650/7, k. o. Stožice.

(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom na območju ob Šmartinski cesti na parcelah iz priloge 5 te uredbe dovoljena ureditev obračališča za mestni potniški promet in parkirišč za največ 900 parkirnih mest, pri čemer je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

(4) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom na območju med pokopališčem Žale, PST in Štajersko cesto na parcelah iz priloge 5 te uredbe dovoljena ureditev parkovne površine.

14. člen

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom, ki niso območja iz 12. člena te uredbe, gradnja stanovanjskih objektov iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 1 in 2, če gre za dvostanovanjske stavbe, dovoljena ter se izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij in dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom Mestne občine Ljubljana.

15. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za nestanovanjske stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom Mestne občine Ljubljana.

(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 12. člena te uredbe in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in sicer za:

-        kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100291421 ali njenega pravnega naslednika na parcelah št. 748 in 749, k. o. Ježica, za gradnjo nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 17a, vključno z gradnjo zbiralnika gnojevke in gnojnice v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, če skupna obremenitev na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom ne presega 80 glav velike živine, in nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19;

-        kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100356755 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 813, k. o. Ježica, za gradnjo nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19, ter za gradnjo stanovanjske stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporedno številko 1;

-        kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100330903 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 658/1, k. o. Ježica, za gradnjo nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19.

16. člen

(1) Ne glede na preglednico 1.1 in preglednico 1.2 priloge 3 te uredbe je na podobmočjih iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so izpolnjeni naslednji posebni pogoji, in sicer za:

1.      glavne in regionalne železnice ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:

-  gre za gradnjo v obstoječih koridorjih;

-  se vodotesni predori v območju nihanja gladine podzemne vode izvedejo zunaj območij maksimalnih depresijskih lijakov črpališč. Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča;

-  so temeljna tla železniške proge od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere je dokazana 100 odstotna nepropustnost za vodo;

-  se vode iz železniške proge odvajajo ločeno po vodotesni kanalizaciji na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko z vodo, ki priteka z železniške proge, mešajo, če odvajanje po ločeni vodotesni kanalizaciji tehnično ni izvedljivo ali pomeni nesorazmerno visoke stroške, in morajo biti v tem primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode lahko ponikajo;

-  so na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom in na podobmočju ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom tesnilni sistemi izvedeni tako, da ob iztirjenju vlečnega vozila oziroma vagonov ni mogoče onesnaženje podzemne vode;

-  se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer se največja dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 odstotnim tesnjenjem določi za vsak odsek etapne gradnje posebej, velikost in zaščitni ukrepi pa se preverijo v analizi tveganja za onesnaženje;

-  se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika;

2.      avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:

-  se z gradnjo objektov ne poseže na območje maksimalnih depresijskih lijakov črpališč in pod območje obstoječih nivelet dna spodnjega ustroja (pod posteljico). Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča. Pri gradbenih delih v primeru rekonstrukcij obstoječih objektov se ne sme posegati pod območje obstoječih nivelet dna spodnjega ustroja (pod posteljico);

-  se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer se največja dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 odstotnim tesnjenjem določi za vsak odsek etapne gradnje posebej, velikost in zaščitni ukrepi pa se preverijo v analizi tveganja za onesnaženje;

-  se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 odstotkov. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika.

(2) Ne glede na točko 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe je prepovedano ponikaje padavinske odpadne vode s cest prek lovilnika olj na najožjem VVO na območju Kleč (odsek Avšičeve ceste od križišča z Ulico bratov Komel do prečkanja železniške proge Ljubljana–Kamnik, Cesta Urške Zatlerjeve in Saveljska cesta) in na območju Hrastja (odsek Šmartinske ceste od prečkanja severne obvoznice do križišča s Cesto na Ježo).

(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem VVO na območju Kleč in na najožjem VVO na območju Hrastja dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:

-        gre za širitev obstoječe državne ceste znotraj obstoječega varovalnega pasu ob tej državni cesti, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo ceste,

-        je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter

-        gre za gradnjo znotraj varovalnega pasu v širini, ki velja na dan uveljavitve te uredbe.

IV. PREPOVEDI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI IN GOZDOM

17. člen

(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:

-        gnojiti brez gnojilnega načrta;

-        gnojiti z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

-        uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-        uporabljati kompost, digestat ali pregnito blato 2. kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

-        gnojiti z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;

-        shranjevati organska gnojila, razen odlagati uležan hlevski gnoj, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se uležan hlevski gnoj ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 m od območja zajetja;

-        shranjevati kompost, digestat in pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

-        shranjevati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-        vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(2) Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

18. člen

(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih VVO prepovedano tudi:

-        gnojiti z gnojnico in gnojevko;

-        preoravati trajno travinje, razen če gre za travinje (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

-        uporabljati kompost, digestat ali pregnito blato 1. kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

-        pasti živino.

(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih VVO letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih VVO ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih VVO lahko uporabljajo, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:

-        za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

-        največji enkraten odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preizkus in vrednotenje rezultatov preizkusa se izvedeta v skladu s smernicami iz drugega odstavka prejšnjega člena;

-        za žita enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih vrst žita je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

-        za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;

-        za trajne nasade enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

-        za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkraten vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4) Na najožjih VVO morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

19. člen

Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-        napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korita lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;

-        pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.

20. člen

Določbe 18. člena in prvega odstavka 22. člena te uredbe se ne uporabljajo za območja, ki so namenjena za bodočo javno oskrbo s pitno vodo, na parcelah št. 871, 894 in delih parcel št. 862, 863, 864, 865, 866, 869, 870, 872, 873/1, 895, 915, 920, 921, 926, 927, 1233/1, vse k. o. 1729 Šmartno ob Savi, na parcelah št. 2174 in delih parcel št. 1564, 1565, 1569, 1570, 1571, 1578, 1579, 1580, 1582, 1583, 1584, 1585, 1601, 1602, 1603, 2138, 2139, 2140, 2141, 2142, 2143, 2144, 2145, 2170, 2173, 2338, vse k. o. 1734 Ježica in na delih parcel št. 1446, 1448, 1450, 1451, 1452/1, 1490, 1558/2, 1558/4, vse k. o. 1749 Gameljne, in so prikazana na posebnem sloju geografskega informacijskega sistema iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe.

21. člen

Kmetijska zemljišča se z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na podobmočjih iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe gnojijo tako, da enkraten vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

22. člen

(1) Na najožjih VVO je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba FFS, ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(2) Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

(3) Seznam je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.

(4) Če seznam ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, se do njegove objave uporablja zadnji objavljen seznam.

23. člen

(1) Na najožjih VVO se škodljivi organizmi lahko zatirajo s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:

-        uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),

-        prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,

-        med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in

-        na kmetijskih zemljiščih se lahko FFS uporabljajo po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.

(2) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih VVO na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikov plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma po presajanju in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.

24. člen

Na kmetijskih zemljiščih na podobmočjih iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe se lahko škodljivi organizmi zatirajo z uporabo FFS v skladu s predpisi, ki urejajo FFS.

25. člen

Na notranjih območjih je v gozdu, na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, v parkih, na otroških igriščih in drugih javnih igriščih, zelenicah, športnih igriščih ter gradbeno inženirskih objektih za šport, rekreacijo in prosti čas prepovedano:

1.      gnojiti z gnojnico in gnojevko ter uporabljati ali shranjevati blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega shranjevanja;

2.      gnojiti s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah;

3.      uporabljati ali shranjevati vsebino greznic in blato komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;

4.      uporabljati kompost in pregnito blato 2. kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

5.      shranjevati organska gnojila, določena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, razen če ni s to uredbo določeno drugače;

6.      shranjevati kompost, digestat ali pregnito blato 1. ali 2. kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

7.      vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnila, določena v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za vnos v gozdu ali če gre za vnos na najožjih VVO.

26. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljeno pogozdovanje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Pred začetkom del na najožjih VVO je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.

(2) Na notranjih območjih je v gozdu prepovedana oskrba strojev in naprav z olji, razen če gre za biološko razgradljive vrste olja.

(3) Pred sečnjo in spravilom lesa z mehanizacijo iz gozda na najožjih VVO je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.

27. člen

(1) Na notranjih območjih je zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporabo FFS prepovedano v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, v parkih, na otroških igriščih in drugih javnih igriščih, zelenicah, športnih igriščih ter gradbeno inženirskih objektih za šport, rekreacijo in prosti čas.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na najožjih VVO na nepozidanih stavbnih zemljiščih, na katerih se izvaja kmetijska pridelava, zatiranje škodljivih organizmov dovoljeno v skladu z zahtevami in omejitvami iz 22. in 23. člena te uredbe in na podobmočjih iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe na nepozidanih stavbnih zemljiščih, na katerih se izvaja kmetijska pridelava, v skladu s 24. členom te uredbe.

V. DRUGE ZAHTEVE IN OMEJITVE

28. člen

(1) Na najožjih VVO je prepovedana raba FFS in gnojil na kmetijskih in drugih nepozidanih zemljiščih, ki se uporabljajo za vrtičke.

(2) Ne glede na prvi in drugi odstavek 8. člena te uredbe je najožjih VVO prepovedana gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na kmetijskih in drugih nepozidanih zemljiščih, ki se uporabljajo za vrtičke.

(3) Za vrtiček iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje zemljišče, oblikovano v grede ali druge oblike, značilne za vrtove, na katerem lastnik dopusti rabo tega zemljišča za pridelavo vrtnin, sadja in cvetja drugim posestnikom.

29. člen

(1) Na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom je na območju pokopališča Žale na parcelah iz priloge 5 te uredbe dovoljeno žarno pokopavanje. Klasično pokopavanje na tem območju je dovoljeno, če je bil v grobnem prostoru klasično pokopan najmanj eden od pokojnikovih družinskih članov.

(2) Na območjih obstoječih pokopališč v Stožicah, Dravljah in Šentvidu sta dovoljena žarni in klasični način pokopavanja. Širitev pokopališča na parcele zunaj območij obstoječih pokopališč ni dovoljena.

30. člen

(1) Na območju ob Savi iz osmega odstavka 12. člena te uredbe je treba za živinska gnojila, ki nastajajo pri reji športnih konj ali na konjeniških prireditvah na območju hipodroma in konjeniškega centra ali pri reji športnih konj pravnih ali fizičnih oseb, ki niso registrirane kot kmetijska gospodarstva in nimajo kmetijskih zemljišč v uporabi, zagotoviti:

-        oddajo kmetijskim gospodarstvom v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,

-        odvoz v predelavo živinskih gnojil ali

-        predelavo in odstranjevanje na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(2) Količina oddanega ali na drug način odstranjenega dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka mora biti izkazana na obrazcu v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Obrazec mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva.

(3) Če se na območju hipodroma, konjeniškega centra in na zemljiščih pravnih ali fizičnih oseb, ki niso registrirane kot kmetijska gospodarstva, izvaja paša in so ograde s pašnimi površinami tudi na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-        napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korita lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;

-        pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.

31. člen

Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali na priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali za posebno rabo vode, če je za to rabo podeljena vodna pravica.

32. člen

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih območjih morajo izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa z njune strani pooblaščeni izvajalec.

VI. NADZOR

33. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z:

-        ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,

-        prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

-        prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji,

-        prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

34. člen

(1) Z globo od 4.100 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

-        rabi vodo v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 4. člena te uredbe;

-        gradi ali opravlja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;

-        gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. člen);

-        gnoji v nasprotju s prepovedjo iz prve alineje prvega odstavka 17. člena te uredbe;

-        gnoji v nasprotju z drugo in peto alinejo prvega odstavka 17. člena te uredbe;

-        uporablja ali shranjuje kompost in pregnito blato 1. ali 2. kakovostnega razreda v nasprotju s četrto in sedmo alinejo prvega odstavka 17. člena te uredbe;

-        uporablja ali shranjuje blato iz čistilnih naprav v nasprotju s tretjo in osmo alinejo prvega odstavka 17. člena te uredbe;

-        shranjuje organska gnojila v nasprotju s šesto alinejo prvega odstavka 17. člena te uredbe;

-        vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju z deveto alinejo prvega odstavka 17. člena in 7. točko 25. člena te uredbe;

-        gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja kompost, digestat ali pregnito blato 1. kakovostnega razreda, pase živino v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena te uredbe;

-        gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena te uredbe;

-        uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe;

-        ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 18. člena te uredbe;

-        pase živino v nasprotju z 19. členom te uredbe;

-        gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju z 21. členom te uredbe;

-        uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena te uredbe;

-        zatira škodljive organizme s FFS v nasprotju s 23. in 24. členom te uredbe;

-        gnoji z blatom, ga uporablja ali shranjuje v nasprotju s 1. točko 25. člena te uredbe;

-        gnoji v nasprotju z 2. točko 25. člena te uredbe;

-        uporablja ali shranjuje vsebino greznic ali blato komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav ali kompost, digestat ali pregnito blato v nasprotju s 3., 4. in 6. točko 25. člena te uredbe;

-        shranjuje organska gnojila v nasprotju s 5. točko 25. člena te uredbe;

-        ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 26. člena te uredbe;

-        zatira škodljive organizme s FFS v nasprotju s 27. členom te uredbe;

-        ravna z zemljišči iz 28. člena te uredbe v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 28. člena te uredbe;

-        gradi v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena te uredbe;

-        ne zagotovi ravnanja v skladu z 29. členom te uredbe;

-        ne zagotovi ravnanja v skladu s 30. členom te uredbe;

-        posega v vodotoke ali na priobalna zemljišča v nasprotju z 31. členom te uredbe;

-        ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 32. člena te uredbe;

-        za obstoječe parkirišče ne zagotovi odvajanja padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo v roku iz prvega odstavka 35. člena te uredbe;

-        se ne prilagodi zahtevam v roku iz drugega odstavka 35. člena te uredbe.

(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(1) Mestna občina Ljubljana mora na podobmočju ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom na parcelah iz priloge 5 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016 urediti parkirišče tako, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

(2) Na najožjem VVO se morajo drugi posestniki zemljišč prilagoditi zahtevam iz prvega in drugega odstavka 28. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2017.

36. člen

Gnojilni načrti, pripravljeni pred uveljavitvijo te uredbe, se uporabljajo kot gnojilni načrti iz drugega odstavka 17. člena te uredbe do konca obdobja, za katero so bili pripravljeni.

37. člen

Seznam iz 22. člena te uredbe se za rastno sezono kmetijskih rastlin za leti 2015 in 2016 objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje, najpozneje en mesec po uveljavitvi te uredbe.

38. člen

(1) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo na VVO, določenem s to uredbo, mora prilagoditi načrt postavitve tabel za označevanje VVO v skladu s predpisom, ki ureja označevanje VVO, najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.

(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti oznake območij zajetij in notranjih območij na novo nameščene ali prestavljene najpozneje ob prvi zamenjavi izrabljenih ali poškodovanih prometnih znakov iz predpisa, ki ureja označevanje VVO.

39. člen

Mestna občina Ljubljana in izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo morata zagotoviti namestitev ograj okoli zajetij v skladu s predpisom, ki določa kriterije za določitev VVO, v enem letu od uveljavitve te uredbe.

40. člen

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

41. člen

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katere je bilo do uveljavitve te uredbe:

-        izdano pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,

-        izdana informacija o pogojih posega v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali

-        izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.

42. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-16/2015

Ljubljana, dne 17. junija 2015

EVA 2015-2550-0069

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r.

Predsednik

Priloga 1: Prikaz VVO

Priloga 2: Seznam zemljiških parcel, ki tvorijo obodno mejo VVO

Priloga 3: Prepovedi, omejitve in podrobnejši pogoji

Priloga 4: Seznam zajetij

Priloga 5: Seznam območij z zemljiškimi parcelami za gradnjo

Priloga 6: Območje Tomačevega