Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode obsega:
-
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS,
št. 98/15 z dne 18. 12. 2015),
-
Uredbo o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 76/17 z dne 22. 12. 2017).
UREDBA
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta št. 91/271/EGS z
dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z
dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta
2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS
in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU
Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do
Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), ureja:
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav in
-
vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav določa:
-
merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda,
-
mejne vrednosti emisije snovi,
-
ukrepe zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode
in
-
monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo komunalne odpadne
vode.
(2) Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka določa posebne zahteve v zvezi z
njihovim obratovanjem.
(3) Ta uredba v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska
gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa:
-
vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in
-
oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge
ukrepe in normative za izvajanje javne službe.
3. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za odvajanje in čiščenje:
-
komunalne odpadne vode,
-
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem
kanalizacijskem omrežju, in
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja po mešanem
kanalizacijskem omrežju.
(2) Ta uredba se uporablja za komunalne in skupne
čistilne naprave, namenjene čiščenju komunalne odpadne vode ali mešanic
odpadnih voda iz prejšnjega odstavka.
(3) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na:
-
komunalno odpadno vodo, se uporabljajo tudi glede mešanice odpadnih voda
iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena, razen če ta
uredba določa drugače,
-
komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede skupne čistilne
naprave, ki je namenjena izvajanju javne službe, razen če ta uredba določa
drugače, in
-
malo komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede tipske male
komunalne čistilne naprave, razen če ta uredba določa drugače.
(4) Za vprašanja, ki se nanašajo na emisijo snovi pri
odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in niso posebej urejena s to
uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje
gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne
odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno
čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2.
biološko razgradljiva industrijska odpadna voda je biološko razgradljiva
industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3.
blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih
naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic;
4.
čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske
odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5.
čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih
delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske
odpadne vode odteka po kanalizaciji;
6.
dodatna obdelava komunalne odpadne vode je obdelava komunalne odpadne
vode s postopkom, s katerim se zmanjšuje ali odpravlja njena mikrobiološka
onesnaženost tako, da mejne vrednosti mikrobioloških parametrov iz
9. člena te uredbe niso presežene;
7.
estuarij je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem
besedilu: rečno ustje);
8.
evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika
oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst,
posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi in
poslabšanje kakovosti vode;
9.
hidrografska razvodnica je hidrografska razvodnica v skladu s predpisom,
ki ureja meje povodij in porečij ter mejo vodnih območij z vodami 1. reda, ki
jima pripadajo;
10.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
11.
iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
12.
izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani
način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske
javne službe;
13.
javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
14.
javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
15.
javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije;
16.
kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17.
kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno
kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do
zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje.
Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna,
padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se
odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
18.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
19.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
20.
kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki
ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
21.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo;
22.
mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje in
odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka
prejšnjega člena;
23.
minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s
zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode;
24.
močno preoblikovano vodno telo je močno preoblikovano vodno telo v
skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih
voda;
25.
naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje, četrte ali pete
alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
26.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
27.
neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
28.
obalna voda je morje na zunanji strani črte oseke ali meje rečnega
ustja;
29.
občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je v
skladu z merili iz 5. člena te uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
30.
obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na
podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v
čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na
primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
31.
obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena
pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in
javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno
okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
32.
obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava, za katero velja da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so
veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno
ali gradbeno dovoljenje,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za
priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba
pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti
gradbenega dovoljenja;
33.
obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da
je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so
veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na
obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki
je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne
vode v nepretočni greznici,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za
priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
34.
obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
35.
obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te
uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno
gradbeno dovoljenje;
36.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
37.
parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo;
38.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski
ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
39.
posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe,
vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture,
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v
okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
40.
posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
41.
primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim
postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim
se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v
komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina
neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;
42.
primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da
vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde
kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso
presežene;
43.
prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse
celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje in ki
se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
44.
prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po
daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za
izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja
padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s
katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
45.
sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki
vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s
katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne
vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te
uredbe niso presežene;
46.
terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in
fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja
iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
47.
tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s
standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim
standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
48.
upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s
predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne
službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
49.
vodno telo je vodno telo površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja
določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali vodno telo podzemne
vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda;
50.
vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s
predpisi, ki urejajo vode;
51.
vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s predpisom,
ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
52.
zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost
čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne
naprave in se izraža v PE.
II. MERILA OBČUTLJIVOSTI VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA
5. člen
(merila občutljivosti)
(1) Vodno telo površinske vode je občutljivo, če:
-
je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo (v nadaljnjem
besedilu: občutljivo območje zaradi evtrofikacije),
-
se iz tega vodnega telesa površinske vode odvzema površinska voda za
oskrbo s pitno vodo ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo in je mogoče zaradi
odvajanja komunalne odpadne vode v to vodno telo površinske vode pričakovati
preseganje mejne vrednosti nitratov v skladu s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda,
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno
strožje čiščenje zaradi zagotavljanja kakovosti kopalne vode v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu:
občutljivo območje zaradi kopalnih voda), ali
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno
strožje čiščenje zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov, ki urejajo vode in
varstvo okolja.
(2) Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi
evtrofikacije, če je evtrofno ali lahko postane evtrofno v primeru, da se ne
izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil in je:
-
vodno telo naravnega ali umetnega jezera,
-
vodno telo vodotoka,
-
vodno telo obalne vode ali
-
rečno ustje.
(3) Vodno telo iz prejšnjega odstavka je evtrofno, če je
v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščeno v razred
zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje glede na parameter nitrat, fosfor
ali glede na modul trofičnost, in je lahko:
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik,
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na fosfor ali
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik in fosfor.
(4) Površinske vode, ki so občutljive zaradi evtrofikacije,
so tudi površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih
jam in površinske vode na prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka
Timava, ki niso določene kot samostojna vodna telesa in lahko znatno vplivajo
na kakovost podzemne vode na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s
kraškimi, če se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil
pri odvajanju komunalne odpadne vode v to površinsko vodo.
(5) Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi
kopalnih voda, če je na tem vodnem telesu površinske vode določena kopalna voda
v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.
(6) Občutljiva območja in njihova prispevna območja se
določijo na podlagi podatkov o:
-
stanju vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja
stanje površinskih voda, in predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih
voda, glede na tiste elemente kakovosti, ki kažejo obremenitev s hranili
(dušikom in fosforjem),
-
razpoklinskih vodonosnikih, vključno s kraškimi, ki jih vodi Agencija
Republika Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija),
-
kopalnih vodah in njihovih geografskih mejah v skladu s predpisom, ki
ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, in
-
hidrografskih razvodnicah.
(7) Občutljiva območja se preverijo najmanj enkrat na
štiri leta in po potrebi spremenijo ali dopolnijo.
III. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA
3.1 Mejne vrednosti emisije snovi
6. člen
(mejne vrednosti za sekundarno čiščenje)
(1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne
vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem so
določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka
se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s sekundarnim
čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za kemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) namesto
mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna
vrednost za učinek čiščenja glede na KPK in
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz
preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na BPK5.
(3) Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega
odstavka so določene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.
7. člen
(mejne vrednosti za terciarno čiščenje)
(1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne
vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s terciarnim čiščenjem so določene
v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka
se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s terciarnim
čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za KPK namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te
uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK,
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz
preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na BPK5,
-
se za celotni dušik namesto mejne vrednosti za celotni dušik iz
preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na celotni dušik in
-
se za celotni fosfor namesto mejne vrednosti za celotni fosfor iz
preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na celotni fosfor.
(3) Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega
odstavka so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
8. člen
(mejne vrednosti za primerno čiščenje)
Mejni vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na
iztoku iz male komunalne čistilne naprave s primernim čiščenjem sta določeni v
preglednici 3 priloge 1 te uredbe.
9. člen
(mejne vrednosti za dodatno obdelavo)
Mejne vrednosti mikrobioloških parametrov odpadne vode na
iztoku iz komunalne čistilne naprave z dodatno obdelavo so določene ločeno za
odvajanje v vodotok ali morje v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.
3.2 Ukrepi zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju
komunalne odpadne vode
10. člen
(čiščenje komunalne odpadne vode)
(1) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po
kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000
PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000
PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v
aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, mora biti
pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne
presegajo mejnih vrednosti iz 6. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno
odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno
obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki
se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali
večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da
parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te
uredbe, če gre za iztok v:
-
vodno telo površinske vode, ki se v skladu s 5. členom te uredbe
uvršča med občutljiva območja,
-
vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz prejšnje alineje ali
-
vodotok, ki ni občutljivo območje ali voda na prispevnem območju
občutljivega območja in katerega srednji mali pretok na mestu iztoka iz
komunalne čistilne naprave je manjši od desetkratnika največjega šesturnega
povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora
biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz
aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali iz
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali
za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s
skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, pred odvajanjem v vode
zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih
vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, tudi če gre za iztok v vodo na
vodnem območju Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje prejšnjega
odstavka ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje
prejšnjega odstavka.
(4) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni
kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali iz
male komunalne čistilne naprave ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v
nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri
onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno
odpadno vodo, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, v kateri se
čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali
večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da
parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to
aglomeracijo.
11. člen
(dodatna obdelava)
Za komunalno odpadno vodo iz prejšnjega člena mora biti pred
odvajanjem v vode zagotovljena dodatna obdelava tako, da mikrobiološki
parametri ne presegajo mejnih vrednosti za dodatno obdelavo iz 9. člena te
uredbe, če gre za iztok:
-
neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo na vplivnem
območju kopalnih voda v času kopalne sezone in gre za komunalno odpadno vodo iz
aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali iz komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 500 PE, ali za komunalno
odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno
obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali
-
posredno v podzemno vodo na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno
s kraškimi, če je iztok na zakraselem območju oziroma na mestu iztoka pri
najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja prek zadostne
plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih
sedimentov ali zemljin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo, in gre za
komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo
od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo
od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v
aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE.
3.3 Monitoring stanja vodnih teles
12. člen
(monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo
odpadne vode)
Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katere
se odvaja komunalna odpadna voda ali biološko razgradljiva industrijska odpadna
voda, je del državnega monitoringa stanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo
stanje površinskih voda, stanje podzemnih voda ali upravljanje kakovosti
kopalnih voda, če se pričakuje, da bo odvajanje te odpadne vode pomembno
vplivalo na stanje teh vodnih teles oziroma na kakovost kopalne vode.
IV. JAVNA SLUŽBA
4.1 Zagotavljanje javne službe
13. člen
(območje zagotavljanja javne službe)
(1) Občina na podlagi občinskega predpisa zagotavlja
javno službo na območju celotne občine v skladu s to uredbo.
(2) Mejo območja posameznega izvajalca javne službe
določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000.
14. člen
(uporabnik javne službe)
(1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela
objekta in upravljavec javnih površin iz 7. točke prvega odstavka 15. člena
te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti
uporabnika javne službe izvaja:
-
eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o
tem dosežen pisni dogovor,
-
eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez
upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
-
upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za
večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov
objekta se zagotavlja:
-
v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko
stavbo z upravnikom, in
-
v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega
odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.2 Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe
15. člen
(naloge javne službe)
(1) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatna obdelava
komunalne odpadne vode v skladu z 11. členom te uredbe,
2.
redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.
prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih
greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4.
prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz
petega odstavka 21. člena te uredbe na območje komunalne čistilne naprave,
ki je opremljena za obdelavo blata,
5.
obdelava blata,
6.
pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo
od 50 PE,
7.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin,
8.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti
ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in
pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska
odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo,
10.
obveščanje uporabnikov javne službe,
11.
izdelava programa izvajanja javne službe,
12.
vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13.
poročanje o izvajanju javne službe in
14.
priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
-
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke
prejšnjega odstavka,
-
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo.
16. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno
kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni
na javno kanalizacijo, so:
-
odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko
omrežje,
-
čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z
10. členom te uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom
te uredbe,
-
odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko
prvega odstavka prejšnjega člena zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru
nalog javne službe,
-
čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni
čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za
javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je
čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
-
obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena
za prevzem in obdelavo blata.
17. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno
kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso
priključeni na javno kanalizacijo, so:
-
prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic
pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te
uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v
komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode
iz nepretočnih greznic,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka
21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na
območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo
blata, in
-
pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka
mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede
na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat
na tri leta.
(3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena
je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno
kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici,
izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza
komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le
čiščenje te komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe ter
njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni
čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne
vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na
območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora
zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in
količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena
je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno
kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni
napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi
iz petega odstavka 21. člena te uredbe, izvajanje storitve prevzema in
odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava
blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in
obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave
ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata
na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni
napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave,
izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega
člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le
storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
-
gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma
blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu,
-
lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi
storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da
so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti
navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter
njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno
napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na
tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po
izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz
priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:
-
ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
-
nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo
komunalno čistilno napravo,
-
zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne
odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
-
način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne
naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, in
-
hrambo podatkov v skladu s tretjim odstavkom 28. člena te uredbe.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe
ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda
predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne
čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco
izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za
katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
18. člen
(obdelava blata)
(1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne
čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri
čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
-
izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
-
izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v
skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz
komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno
obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali
sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih
čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih
čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, zagotoviti
obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave,
ki je opremljena za obdelavo blata.
(3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne
čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo
blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z
zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne
službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za
obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine
naprave, kjer nastaja blato.
(5) Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v
kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s
predpisi, ki urejajo odpadke.
(6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne
čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj
odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja
odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
4.3 Oskrbovalni standardi
19. člen
(opremljenost aglomeracije)
(1) Aglomeracija mora biti zaradi izvajanja storitev
javne službe na njenem območju opremljena z:
-
javnim kanalizacijskim omrežjem,
-
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z
10. členom te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te
uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko aglomeracija
s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne
službe na njenem območju opremljena z malimi komunalnimi čistilnimi napravami
za skupine objektov ali na način iz petega odstavka tega člena za posamezne
objekte, če občina na podlagi ekonomske analize ugotovi, da bi opremljanje z
javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje
komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe za celotno
aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške
opremljanja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali
na način iz petega odstavka tega člena za posamezne objekte.
(3) V aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena mora
biti za padavinsko odpadno vodo, za katero v skladu s 7., 8. ali 9. točko
prvega odstavka 15. člena te uredbe zagotavlja odvajanje in čiščenje v
okviru nalog javne službe, zagotovljeno, da:
-
ima javno kanalizacijsko omrežje v tej aglomeraciji, če gre za mešano
kanalizacijsko omrežje, zmogljivost določeno tako, da je zagotovljeno odvajanje
in čiščenje te padavinske odpadne vode, ali
-
je ta aglomeracija opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem za
odvajanje izključno te padavinske odpadne vode.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za
skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena zagotovi
opremljanje z malo komunalno čistilno napravo, če:
-
bi priključitev teh objektov na javno kanalizacijsko omrežje te
aglomeracije povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške
opremljanja z malo komunalno čistilno napravo za to skupino objektov,
-
je taka mala komunalna čistilna naprava del javne kanalizacije in jo
upravlja izvajalec javne službe in
-
je v tej mali komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje v skladu
s petim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatna obdelava v skladu z
11. členom te uredbe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za
posamezen objekt v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je
obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu
manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega
priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka
povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi
opremljanje z:
1.
malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki
zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne
presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo, če gre za malo
komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava,
2.
tipsko malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o
lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja, ki so predpisani za to
aglomeracijo,
3.
nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s prvo
ali drugo alinejo tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja
odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno
vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina
nad 1.500 m in podobno) in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem,
da:
-
se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode
150 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na
osebo, vendar ne manj kot 10 m3,
-
je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali
uhajanje njene vsebine v okolje, in
-
se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se opremljanje
z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim
odstavkom lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne
kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z
gradnjo objekta.
(7) Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena se
lahko za javno kanalizacijsko omrežje posamezne aglomeracije zagotovi
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije, ki se
zaključuje s komunalno čistilno napravo, če je v tej komunalni čistilni napravi
zagotovljeno čiščenje tako, da mejne vrednosti, predpisane za to aglomeracijo,
niso presežene.
(8) Za komunalno odpadno vodo iz 17. člena te
uredbe in blato iz prejšnjega člena, ki nastajata na območju občine, morajo
biti zagotovljene zmogljivosti za prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode
oziroma prevzem in obdelavo blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je
opremljena za prevzem in čiščenje te komunalne odpadne vode oziroma prevzem in
obdelavo tega blata.
(9) Šteje se, da je aglomeracija ali njen del opremljen
z javno kanalizacijo, ko je javna kanalizacija vpisana v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.
20. člen
(aglomeracije)
(1) Aglomeracije se določijo na podlagi podatkov o
gostoti obremenjenosti in skupni obremenitvi zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, ki se izračunata iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev v
posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100 m (v nadaljnjem besedilu:
celica), pri čemer je en stalno prijavljeni prebivalec en PE.
(2) Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je:
1.
gostota obremenjenosti posamezne celice zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode, izračunana iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev
in izražena s PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od
10 PE/ha in
2.
obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izračunana iz
podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev in izražena s skupnim
številom PE (v nadaljnjem besedilu: skupna obremenitev), za posamezno skupino
celic iz prejšnje točke, ki se med seboj stikajo najmanj v enem oglišču, enaka
ali večja od 50 PE.
(3) Če so na območju iz prejšnjega odstavka prisotne
stavbe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in
objekte državnega pomena, razvrščene po klasifikacijskih ravneh stanovanjska
stavba s klasifikacijsko številko 1110002, 1110003, 1121002, 1121003, 1122 ali
113, gostinska stavba s klasifikacijsko številko 121, poslovna ali upravna
stavba s klasifikacijsko številko 122, trgovska stavba ali stavba za storitvene
dejavnosti s klasifikacijsko številko 123, stavba za promet ali garažna stavba
s klasifikacijsko številko 1241008, 1241009, 1242002 ali 1242005, industrijska
stavba s klasifikacijsko številko 1251 ali stavba splošnega družbenega pomena s
klasifikacijsko številko 126, se obremenitev zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode iz 2. točke prejšnjega odstavka poveča za:
-
30 %, če gre za aglomeracijo, pri kateri je skupna obremenitev iz 2.
točke prejšnjega odstavka enaka ali večja od 2.000 PE,
-
10 %, če gre za aglomeracijo, pri kateri je skupna obremenitev iz 2.
točke prejšnjega odstavka manjša od 2.000 PE.
(4) Pri določitvi meja aglomeracij se upoštevajo podatki
o:
-
obstoječi in načrtovani javni kanalizaciji,
-
prisotnosti stavb iz prejšnjega odstavka,
-
mejah območij naselij ali mejah stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o
urejanju prostora.
(5) Seznam aglomeracij in njihove identifikacijske
številke ter imena se določijo v operativnem programu iz 36. člena te
uredbe. Aglomeracije in njihove geografske meje se določijo na digitalnem
podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu.
Podatki o aglomeracijah in njihovih geografskih mejah so del informacijskega
sistema okolja in vključujejo zlasti:
-
identifikacijsko številko aglomeracije (v nadaljnjem besedilu: ID
aglomeracije),
-
ime aglomeracije,
-
obremenitev aglomeracije iz poselitve (stalno prijavljeni prebivalci),
izraženo v PE,
-
obremenitev aglomeracije iz poselitve (začasno prijavljeni prebivalci),
izraženo v PE,
-
povečanje skupne obremenitve aglomeracije iz tretjega odstavka tega
člena, izraženo v PE,
-
skupno obremenitev aglomeracije, izračunano kot seštevek obremenitve
aglomeracije iz poselitve (stalno prijavljeni prebivalci) in povečanja skupne
obremenitve aglomeracije iz tretjega odstavka tega člena, izraženo v PE,
-
prisotnost in število stavb iz tretjega odstavka tega člena,
-
površino aglomeracije, izraženo v ha,
-
povprečno gostoto obremenitve v aglomeraciji, izračunano kot količnik
skupne obremenitve in površine aglomeracije ter izraženo v PE/ha,
-
začetek veljavnosti podatka (datum določitve aglomeracije) in
-
opombe.
21. člen
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije
mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
-
odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina
kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno
visoki stroški glede na koristi za okolje,
-
čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo
mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe, če gre za malo komunalno čistilno
napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali
-
čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni
napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja
dosega 80 % glede na parameter KPK.
(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega
odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za
objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega
objekta zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je
gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna
greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica)
ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna
voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in
sicer prek:
-
predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim
standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje
v podzemno vodo,
-
filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s
standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno
priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali
-
sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR
12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za
posredno odvajanje v podzemno vodo.
(3) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka
tega člena lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe
za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali
lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, na
območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prvega
odstavka tega člena, za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v
mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je
sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se
odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali
infiltracijo v skladu s prejšnjim odstavkom in ki ustreza pogojem, da:
-
se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode
150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez
restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr.
planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno
vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina
komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen
če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo
gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko
zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega
vodovoda ni zagotovljena in njena koristna prostornina znaša najmanj 0,5 m3
na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
-
ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno
polovico celotne prostornine pretočne greznice,
-
je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v
okolje,
-
je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje, in
-
je zagotovljeno ravnanje z blatom, kakor je v skladu s 17. členom
te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(4) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka
tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni
objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena in je obremenjevanje okolja
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za
komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici,
če:
1.
čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z drugo ali tretjo alinejo
prvega odstavka tega člena ali v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega
člena ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih
geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne
čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno), ali gre za
komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po
klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst
objektov in objekte državnega pomena:
-
stavba za opravljanje verskih obredov s klasifikacijsko številko 12721,
-
pokopališka stavba s klasifikacijsko številko 12722 (npr. mrliška vežica
s spremljajočimi objekti),
-
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, s klasifikacijsko
številko 12730, ali
-
daljinski (prenosni) elektroenergetski vod s klasifikacijsko številko
22140 (npr. transformatorska postaja) in
2.
ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da:
-
se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode
150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez
restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr.
planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno
vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina
komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na
osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez
stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s
predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz
prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3
na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
-
je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali
uhajanje njene vsebine v okolje, in
-
se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(5) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka
tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni
objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ta objekt opremi z malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če za
blato zagotovi ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe.
(6) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje male komunalne
čistilne naprave ali nepretočne greznice iz tega člena zagotovi investitor ali
lastnik objekta in je v njegovi lasti in upravljanju.
22. člen
(kanalizacijski priključek)
Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, in lastnik objekta iz prve alineje prvega odstavka
prejšnjega člena morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno
kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu
kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
4.4 Minimalna komunalna oskrba pri nameravani gradnji
23. člen
(zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe pri
nameravani gradnji)
(1) Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta, v katerem
nastaja komunalna odpadna voda, mora biti razvidno, da je za komunalno odpadno
vodo zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo, čiščenje v mali komunalni
čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu s to uredbo.
(2) Investitor objekta dokazuje izpolnjevanje zahtev iz
prejšnjega odstavka:
1.
z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje male komunalne čistilne
naprave, če gre za priključitev na malo komunalno čistilno napravo in je v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo, za obratovanje te male komunalne čistilne
naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
2.
s soglasjem pristojnega soglasodajalca ali drugim dokazilom v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(3) Iz soglasja ali drugega dokazila iz 2. točke
prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
1.
firma in sedež izvajalca javne službe,
2.
firma in sedež investitorja, če je investitor pravna oseba, oziroma ime
in priimek ter naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
3.
če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
ki se nanaša na priključitev na javno kanalizacijo:
-
identifikacijska številka sistema javne kanalizacije,
-
identifikacijska številka in ime komunalne čistilne naprave ter
-
identifikacijska števila in ime aglomeracije,
4.
če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
ki se nanaša na priključitev na malo komunalno čistilno napravo:
-
zmogljivost male komunalne čistilne naprave,
-
lokacija male komunalne čistilne naprave in lokacija iztoka iz male
komunalne čistilne naprave, opredeljeni s koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1 : 5.000,
-
način čiščenja komunalne odpadne vode in
-
način odvajanja komunalne odpadne vode v okolje (iztok v vodotok, iztok
s ponikanjem v tla), skupaj s podatki (šifra in ime) o vodnem telesu površinske
oziroma podzemne vode, v katerega se odvaja odpadna voda, in ime vodotoka, če
gre za odvajanje v vodotok,
5.
če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
ki se nanaša na priključitev na nepretočno greznico:
-
zmogljivost zbiranja (prostornina nepretočne greznice) in
-
lokacija nepretočne greznice, opredeljena s koordinatami v državnem
koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
6.
največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v objektu, in
7.
način odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin,
skupaj s prikazom lege streh in utrjenih površin, opredeljene s koordinatami v
državnem koordinatnem sistemu.
4.5 Tehnični, vzdrževalni in drugi ukrepi za izvajanje
javne službe
24. člen
(ukrepi za javno kanalizacijsko omrežje)
(1) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja mora investitor, lastnik
ali upravljavec javne kanalizacije zagotoviti, da se upoštevajo količina in
značilnosti komunalne odpadne vode in da se za njeno odvajanje uporabljajo
objekti in naprave javne kanalizacije, ki:
-
izpolnjujejo zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode,
-
so izvedeni tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje komunalne
odpadne vode, in
-
imajo ustrezno hidravlično zmogljivost.
(2) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja, po katerem se
odvaja mešanica odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka
3. člena te uredbe, mora investitor, lastnik ali upravljavec tega
kanalizacijskega omrežja zagotoviti:
-
izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje čistilnega vala v objektih ali
napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter
-
čiščenje zadržanega čistilnega vala v komunalni čistilni napravi po
končanem nalivu.
(3) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje
izključno padavinske odpadne vode, mora investitor, lastnik ali upravljavec
tega kanalizacijskega omrežja zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje
padavinske odpadne vode.
(4) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji ali
vzdrževanju objektov v aglomeraciji mora biti zagotovljeno, da se predvidijo in
izvajajo ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v
javno kanalizacijo.
(5) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec javnega
kanalizacijskega omrežja, mora ob izrednih dogodkih ali napakah v delovanju
tega kanalizacijskega omrežja (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare
tehnoloških sklopov, razbremenilnikov in podobno), ki bi lahko povzročile
prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji:
-
takoj začeti izvajati ukrepe za odpravo nepravilnosti, da prepreči
škodljive vplive na okolje, zdravje ljudi ali obratovanje komunalne čistilne
naprave, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, in
-
o izrednem dogodku ali napakah v delovanju javnega kanalizacijskega
omrežja takoj obvestiti upravljavca komunalne čistilne naprave, ki zaključuje
to kanalizacijsko omrežje, če bi prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode po
javni kanalizaciji lahko povzročila motnje v obratovanju te komunalne čistilne
naprave.
4.6 Organizacijski ukrepi in normativi za izvajanje
javne službe
25. člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe,
ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
-
na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska
odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
-
o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe,
ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav
iz petega odstavka 21. člena te uredbe pisno obveščati:
-
na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz
nepretočne greznice,
-
na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
-
o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali
blata pri uporabnikih storitev in
-
o rokih in času izvedbe pregledov v skladu s 17. členom te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in
drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz 26. člena te
uredbe ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe
iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih
storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko
zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem
dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe
obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
26. člen
(program izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom
izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz
27. člena te uredbe in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1.
osnovni podatki, ki so podatki o:
-
izvajalcu javne službe,
-
občinah, kjer se izvaja javna služba,
-
predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne
službe in izvajanju javne službe,
-
naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
-
aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2.
podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju
javne službe, ki so podatki o:
-
javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično
samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok
v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega
izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
-
komunalnih čistilnih napravah,
-
cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne
odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav
iz petega odstavka 21. člena te uredbe,
-
številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z
izvajanjem javne službe, in
-
drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3.
opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
-
način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene
spremembe v času veljavnosti programa,
-
načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis
za to predvidenih tehnologij,
-
opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne
kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov,
prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in
podobno) in njihovo dokumentiranje,
-
opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in
dokumentiranje odpravljanja napak,
-
načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna
voda odvaja v nepretočne greznice,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna
voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna
voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena
te uredbe,
-
način zagotavljanja obdelave blata,
-
način obveščanja uporabnikov javne službe in
-
načrt izvajanja posebnih storitev iz drugega odstavka 15. člena te
uredbe;
4.
pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne
službe.
(3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke
prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in
četrtega odstavka 17. člena te uredbe, obveznosti lastnikov teh objektov
in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je
tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje
štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne
službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do
31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa
izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po
potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s
predpisi, pošlje občini v potrditev.
(7) Občina program iz petega oziroma šestega odstavka
tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba
izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti
ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v
elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani
ministrstva, najpozneje:
-
do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma
-
v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v
skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9) Program, razen podatkov iz 31. člena te uredbe,
mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in
uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca
javne službe.
27. člen
(evidenca o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
1.
naseljih, kjer izvaja storitve javne službe,
2.
opremljenosti z javno kanalizacijo v aglomeracijah, kjer izvaja storitve
javne službe,
3.
objektih, za katere izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in
obsegu njenega izvajanja,
4.
uporabnikih storitev javne službe,
5.
javnih kanalizacijskih sistemih, s katerimi upravlja,
6.
iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov, in sicer za vsak posamezni
iztok:
-
podatke o lokaciji iztoka v državnem koordinatnem sistemu za raven
merila 1 : 5.000 in
-
podatke o tem, ali gre za iztok v drug javni kanalizacijski sistem ali
za iztok v vode,
7.
dolžini javnega kanalizacijskega omrežja po kanalizacijskih sistemih,
8.
odvajanju padavinske odpadne vode,
9.
komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne
vode, ki so namenjene izvajanju javne službe,
10.
kanalizacijskih priključkih iz 22. člena te uredbe,
11.
nepretočnih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah iz
petega odstavka 21. člena te uredbe na območju, kjer izvaja javno službo,
12.
izjavah iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe in
nepretočnih greznicah ter malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, na katere se nanašajo te izjave,
13.
cestnih motornih vozilih ter opremi za prevzem in prevoz komunalne
odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav
iz petega odstavka 21. člena te uredbe, ter drugih osnovnih sredstvih,
namenjenih izvajanju javne službe,
14.
delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem
javne službe,
15.
napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
16.
javnih površinah, zasebnih utrjenih površinah iz 9. točke prvega
odstavka 15. člena te uredbe in strehah, s katerih se odvaja padavinska
odpadna voda v javno kanalizacijo,
17.
bilanci količin in obremenitev odpadne vode v posameznem javnem
kanalizacijskem sistemu v skladu s shemo, ki je sestavni del navodil iz
tretjega odstavka 30. člena te uredbe,
18.
prevzemu komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz
komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata,
19.
poročilih o prvih meritvah odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih
napravah, na katere se nanašajo ta poročila,
20.
poročilih o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, v skladu s 17. členom te uredbe,
21.
količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz komunalnih
čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja,
22.
količinah komunalne odpadne vode, ki se ponovno uporabi, čistilnih
napravah, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, ki se ponovno uporabi,
in namenu njene uporabe,
23.
vzdrževanju in čiščenju javne kanalizacije ter
24.
stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) V evidenci o malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz 11. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec
javne službe voditi podatke o:
-
lastniku in upravljavcu male komunalne čistilne naprave,
-
zmogljivosti male komunalne čistilne naprave in načinu čiščenja komunalne
odpadne vode v njej,
-
objektih, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali
komunalni čistilni napravi,
-
lokaciji male komunalne čistilne naprave in lokaciji iztoka komunalne
odpadne vode v vode, opredeljenima s koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1 : 5.000,
-
načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (iztok
v vodotok, iztok s ponikanjem v tla),
-
ravnanju z blatom iz male komunalne čistilne naprave,
-
datumu začetka obratovanja male komunalne čistilne naprave,
-
rezultatih prvih meritev,
-
rezultatih pregledov male komunalne čistilne naprave v skladu s
17. členom te uredbe in
-
datumu vpisa male komunalne čistilne naprave v evidenco.
(3) Sestavni del evidence iz prvega odstavka tega člena
so tudi:
-
poročila o prvih meritvah za male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-
poročila o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE,
-
evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s predpisi,
ki urejajo odpadke, in
-
letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(4) Izvajalec javne službe mora evidenco iz prvega
odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.
28. člen
(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave
iz petega odstavka 21. člena te uredbe morata izvajalcu javne službe
omogočiti prevzem in odvoz blata v skladu s 17. členom te uredbe.
(2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled
te naprave v skladu s šestim odstavkom 17. člena te uredbe, razen če mu
predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe.
(3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
1.
izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi,
ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno
napravo,
2.
navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
3.
vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno
situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne
naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za
raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
4.
poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja
prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
5.
dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
6.
podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o
prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega
odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in
količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka
17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in
7.
podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male
komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali
drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih
razlogov, ter času njihovega trajanja.
(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz
prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka
hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. točke
pa najmanj pet let.
(5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo
najpozneje v 15 dneh predložiti:
-
podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s
šestim odstavkom 17. člena te uredbe ali analizne izvide iz osmega
odstavka 17. člena te uredbe ali
-
dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
29. člen
(obveznosti lastnika objekta)
(1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno
kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
-
obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku
njenega obratovanja,
-
uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom
njene uporabe.
(2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti
razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je
lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je
lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
-
skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem,
če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka
23. člena te uredbe, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka
23. člena te uredbe oziroma
-
skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka
23. člena te uredbe.
(3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v
nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v skladu s 17. členom te
uredbe.
(4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki
komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne
vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe hraniti najmanj
pet let.
(5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora
izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo
iz prejšnjega odstavka.
4.7 Poročanje o izvajanju javne službe in doseženih
oskrbovalnih standardih
30. člen
(poročanje o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora vsako leto izdelati
poročilo o izvajanju javne službe.
(2) Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so
tudi določeni podatki iz evidence iz 27. člena te uredbe.
(3) Poročilo o izvajanju javne službe v preteklem
koledarskem letu mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu v
elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani
ministrstva, najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(4) Določene podatke iz evidence iz drugega odstavka
27. člena te uredbe mora izvajalec javne službe vsako leto predložiti ministrstvu
v elektronski obliki na obrazcu, objavljenem na spletni strani agencije,
najpozneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
31. člen
(poslovna skrivnost)
Če so podatki v programu iz 26. člena te uredbe,
evidenci iz 27. člena te uredbe ali poročilu iz 30. člena te uredbe
poslovna skrivnost v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, mora biti
to v programu, evidenci oziroma poročilu posebej označeno, k programu, evidenci
oziroma poročilu pa mora biti priložen sklep gospodarske družbe, da gre za
poslovno skrivnost.
32. člen
(podatki o doseženih oskrbovalnih standardih)
(1) Zaradi vodenja in vzdrževanja podatkov o objektih in
napravah, namenjenih odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, v
informacijskem sistemu okolja, organi občine ministrstvu pošljejo naslednje
podatke o doseženih oskrbovalnih standardih iz 19. člena te uredbe za
vsako posamezno aglomeracijo na območju občine:
1.
identifikacijsko številko in ime aglomeracije,
2.
identifikacijsko številko in ime občine,
3.
delež aglomeracije, ki je v občini, izražen v odstotkih, in število
stalno prijavljenih prebivalcev v aglomeraciji oziroma v delu aglomeracije, ki
je v občini,
4.
obremenitev s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v aglomeraciji, ali
delež obremenitve s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v delu aglomeracije, ki
je v občini, če je aglomeracija v več občinah, ločeno za gospodinjstva in
dejavnosti ter izraženo v PE,
5.
delež obremenitve aglomeracije, za katerega je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, in delež opremljenosti aglomeracije z javnim
kanalizacijskim omrežjem glede na površino aglomeracije,
6.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje, in število stalno prijavljenih prebivalcev, ki so
priključeni na javno kanalizacijsko omrežje,
7.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se odvaja v:
-
nepretočne greznice,
-
tipske male komunalne čistilne naprave,
-
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki
niso tipske in
-
male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena te
uredbe,
8.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se ne odvaja niti v
javno kanalizacijo niti v objekte ali naprave iz prejšnje točke,
9.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, za katero je zgrajena
komunalna čistilna naprava, in delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki
se čisti v komunalni čistilni napravi,
10.
identifikacijsko številko komunalne čistilne naprave,
11.
stopnjo čiščenja v komunalni čistilni napravi,
12.
podatke o izvedenih ukrepih za zagotavljanje predpisanih oskrbovalnih
standardov, in sicer datum zaključka (datum začetka poskusnega obratovanja, če
je zahtevano, oziroma datum začetka obratovanja) in strošek investicije, ločeno
za javno kanalizacijsko omrežje ter komunalno čistilno napravo in na
aglomeracijo,
13.
podatke o načrtovanih in tekočih ukrepih za zagotavljanje predpisanih
oskrbovalnih standardov, če ti še niso doseženi, in sicer predvideni datum
opremljenosti in predvideni strošek investicije, ločeno za javno kanalizacijsko
omrežje ter komunalno čistilno napravo in na aglomeracijo,
14.
podatke o zagotavljanju drugih oskrbovalnih standardov za javno
kanalizacijsko omrežje iz 5. točke tega odstavka in čistilno napravo iz 9.
točke tega odstavka,
15.
podatke o območjih izvajalcev javnih služb v občini v skladu z drugim
odstavkom 13. člena te uredbe in
16.
druge podatke, ki se nanašajo na dosežene oskrbovalne standarde, če je
to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev drugih državnih ali evropskih organov
in so podatki podrobneje določeni v navodilih iz drugega odstavka tega člena.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra
preteklega leta občina pošlje ministrstvu v elektronski obliki v skladu z
navodili, objavljenih na spletni strani ministrstva, najpozneje do
28. februarja tekočega leta.
V. EVIDENCA IZVAJALCEV JAVNIH SLUŽB
33. člen
(evidenca izvajalcev javnih služb)
Ministrstvo v evidenci izvajalcev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po
posameznih občinah vodi podatke o:
-
izvajalcih javne službe po občinah (firma in sedež ter kontaktni
podatki),
-
obliki zagotavljanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe, za posameznega izvajalca javne službe,
-
območjih iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, za katere
posamezni izvajalec javne službe izvaja predpisane storitve, in
-
občinskih predpisih, ki urejajo izvajanje javne službe.
34. člen
(podatki o objektih in napravah, namenjenih izvajanju javne
službe)
Evidenca iz prejšnjega člena vsebuje tudi podatke o:
-
javnih kanalizacijskih sistemih in njihovi vrsti (ločen ali mešan
sistem),
-
iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov,
-
javnih kanalizacijskih omrežjih s pripadajočimi objekti in tehnološkimi
sklopi,
-
komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne
vode,
-
lastništvu javne kanalizacije,
-
naseljih, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda odvaja v
javne kanalizacijske sisteme in čisti na komunalnih čistilnih napravah ali
čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
-
aglomeracijah, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda
odvaja v javne kanalizacijske sisteme in čisti na komunalnih čistilnih napravah
ali čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
-
občinah, v katerih se nahajajo javni kanalizacijski sistemi in komunalne
čistilne naprave ali čistilne naprave padavinske odpadne vode, in
-
upravljavcih javnih kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih
naprav ali čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
35. člen
(sporočanje in spremembe podatkov)
(1) Podatke iz 33. in 34. člena te uredbe občine
sporočijo na obrazcih in v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani
ministrstva.
(2) Spremembe podatkov iz 33. ali 34. člena te
uredbe občine sporočijo najpozneje v treh mesecih po nastanku spremembe na
obrazcih in v skladu z navodili iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo podatke v evidenci izvajalcev javnih
služb spremeni v 30 dneh od prejema popolnih podatkov o spremembah in o
posamezni spremembi podatkov na zahtevo občine izda pisno potrdilo.
VI. OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE
ODPADNE VODE
36. člen
(operativni program)
(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: operativni program) se
podrobneje določijo:
-
aglomeracije v posamezni občini,
-
zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode za
vsako posamezno aglomeracijo iz prejšnje alineje in
-
roki za izpolnjevanje zahtev iz prejšnje alineje.
(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se za
aglomeracije, za katere je rok za izpolnitev zahtev v zvezi z odvajanjem in
čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu z aktom o pogojih pristopa že
potekel, v operativnem programu povzame datum iz tega akta.
(3) V operativnem programu se določijo tudi:
-
območja izven meja aglomeracij v posamezni občini, podrobnejše zahteve v
zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode na teh območjih ter roki
za njihovo izpolnjevanje in
-
zunanje meje rečnega ustja, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja
zahtev iz te uredbe.
(4) Sestavni del operativnega programa so tudi:
1.
digitalni podatkovni sloj aglomeracij in njihovih geografskih meja za
raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu, ki vključuje atributne
podatke iz petega odstavka 20. člena te uredbe,
2.
digitalna podatkovna zbirka s prikazom zahtev in rokov iz prvega in
drugega odstavka tega člena, ki mora omogočati izračune in poizvedbe za pripravo
poročil o izvajanju operativnega programa,
3.
publikacijske karte s prikazom aglomeracij,
4.
prikaz izvedenih in načrtovanih investicij za vsako posamezno
aglomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ločeno za
javno kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo, in
5.
prikaz razvitosti javne kanalizacije v občinah v skladu s predpisom, ki
ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja
zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
VII. NADZOR
37. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe, ki se nanašajo na
obveznosti izvajalca javne službe, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo
okolja.
38. člen
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 20.000 eurov se za
prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba, če:
-
ne izvaja obveznih storitev ali obvezne storitve za objekte, ki so
priključeni na javno kanalizacijo, izvaja v nasprotju s 16. členom,
-
ne izvaja obveznih storitev ali obvezne storitve za objekte, ki niso
priključeni na javno kanalizacijo, izvaja v nasprotju s 17. členom ali
-
ne zagotavlja obdelave blata ali obdelavo blata izvaja v nasprotju z
18. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba, če:
-
ne obvešča uporabnikov javne službe v skladu s 25. členom,
-
ne pripravi programa v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom
26. člena ali ga ne pošlje občini v potrditev v skladu s petim odstavkom
26. člena,
-
ne pripravi sprememb programa ali ga ne pošlje občini v potrditev v
skladu s šestim odstavkom 26. člena,
-
ne predloži programa ministrstvu v skladu z osmim odstavkom
26. člena ali ga ne objavi v skladu z devetim odstavkom 26. člena,
-
ne vodi ali hrani evidence v skladu s 27. členom,
-
ne poroča o izvajanju javne službe v skladu s prvim ali drugim odstavkom
30. člena ali ne poroča v roku iz tretjega odstavka 30. člena ali
-
ne predloži podatkov iz evidence iz drugega odstavka 27. člena ali
teh podatkov ne predloži v roku iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe.
(4) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek
iz prvega ali tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Priloga
1: Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti
Priloga
2: Poročilo o pregledu
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE DOLOČBE
39. člen
(prehodni roki za oskrbovalne
standarde)
(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe
mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in
manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
četrtim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z
11. členom te uredbe najpozneje do:
-
31. decembra 2021, če gre za iztok v občutljivo območje iz prve
alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na prispevnem
območju občutljivega območja iz druge alineje drugega odstavka 10. člena
te uredbe ali v vodo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo
vode,
-
31. decembra 2023, če gre za iztok, ki ni iztok iz prejšnje
alineje.
(2) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe
mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, kjer se
komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena
z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje
komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe
ali v skladu z drugim odstavkom 19. člena te uredbe najpozneje do
31. decembra 2023.
40. člen
(prehodni roki za odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode)
Ne glede na 15. člen te uredbe mora izvajalec javne
službe zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode po javnem kanalizacijskem
omrežju in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatno
obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:
-
31. decembra 2021, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz prve alineje
prvega odstavka prejšnjega člena,
-
31. decembra 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz druge alineje
prvega odstavka prejšnjega člena,
-
31. decembra 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
manjšo od 500 PE.
41. člen
(prilagoditev obstoječih
komunalnih čistilnih naprav)
(1) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik
in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred
22. avgustom 2009 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem
dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje
ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam
iz drugega oziroma tretjega odstavka 10. člena te uredbe najpozneje do
22. avgusta 2016, če gre za komunalno čistilno napravo, na kateri se čisti
komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo
od:
-
2.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodotok iz tretje
alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe, ali
-
10.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodo na vodnem območju
Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje drugega odstavka
10. člena te uredbe ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz
druge alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik
in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred
uveljavitvijo te uredbe in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem
dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje
ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam
iz petega odstavka tega člena najpozneje v petih letih od uveljavitve te
uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se peti odstavek
10. člena ne uporablja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE.
42. člen
(uporaba mejnih vrednosti
za dušik in njegove spojine ter neraztopljene snovi)
(1) Za komunalno čistilno napravo s sekundarnim
čiščenjem, ki je imela na dan 25. december 2010 v pravnomočnem
okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določeni mejni vrednosti za
amonijev in celotni dušik, se do prve spremembe tega okoljevarstvenega
dovoljenja po uveljavitvi te uredbe za parameter:
-
amonijev dušik uporabljajo mejne vrednosti iz preglednice 1 priloge 1 te
uredbe,
-
celotni dušik uporabljajo določbe iz priloge 1 te uredbe.
(2) Za komunalno čistilno napravo iz prejšnjega odstavka
se do prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe
čezmerna obremenitev glede na celotni dušik ne vrednoti.
(3) Za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako
ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE, ki ima na dan uveljavitve te
uredbe v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave
določeno mejno vrednost za neraztopljene snovi, ki je višja od 35 mg/L, se do
prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe za
parameter neraztopljene snovi uporablja mejna vrednost iz preglednice 1 priloge
1 te uredbe.
(4) Za komunalno čistino napravo iz prejšnjega odstavka
se mejna vrednost za neraztopljene snovi iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe
pri vrednotenju čezmerne obremenitve začne uporabljati 1. januarja 2017.
43. člen
(prilagoditev obstoječih
objektov)
(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času
gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje
prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to
uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje
prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna
voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja
oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni
skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to
uredbo najpozneje do 31. decembra 2021.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik
obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano
gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred
14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je
obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s
predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji
iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za
komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in
čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do:
-
roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za
obratovanje naprave, in
-
31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje
še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v
pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni
predpisan.
(4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta
objekt, najpozneje v:
-
rokih iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali
-
15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov
poziv.
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je
opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena
z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije,
kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te
uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti
priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku
obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko
omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za
javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno
na komunalno čistilno napravo.
(6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za
katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
četrtim odstavkom 19. člena te uredbe, mora zagotoviti priklop na malo
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta
najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(7) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega,
tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh
odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:
1.
čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato
zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe,
2.
zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno
vodo zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe, ali
3.
čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so
veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljeno ravnanje, kakor je
v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
44. člen
(obvezne storitve za
obstoječe objekte)
Ne glede na 17. člen te uredbe so obvezne storitve za
obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam te uredbe tudi:
-
prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe,
ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri
leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico,
-
obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne
naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
45. člen
(obveznosti lastnika
obstoječega objekta)
(1) Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z
obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam te uredbe hraniti:
1.
dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici,
2.
podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o
prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega
odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in
količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka
17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo.
(2) Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka
mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti
dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka.
46. člen
(prilagoditev zaradi
spremembe ali dopolnitve občutljivih območij)
Če se v skladu s sedmim odstavkom 5. člena vodno telo
površinske vode uvrsti med občutljiva območja, morata lastnik in upravljavec
komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena ali je obratovala na dan
uvrstitve tega vodnega telesa med občutljiva območja, ali za katero je bilo
pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje,
okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se obratovanje
komunalne čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje
komunalne odpadne vode v to občutljivo območje ali v vode na prispevnem območju
tega občutljivega območja, najpozneje v sedmih letih po njegovi določitvi.
47. člen
(dokončanje postopkov za
izdajo okoljevarstvenih dovoljen)
Postopki za pridobitev, podaljšanje ali spremembo
okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje komunalne čistilne naprave, začeti
pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo.
IX. KONČNE DOLOČBE
48. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
-
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10),
-
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10),
-
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in
-
Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 88/11).
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 31. decembra 2015.«.
Uredba o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 76/17) dodaja 40.a člen
uredbe, ki se glasi:
»40.a člen
(uporaba obstoječih območij
poselitve)
Do sprejetja operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode v skladu s 36. členom te uredbe se za izvajanje te
uredbe kot aglomeracije štejejo območja poselitve iz Operativnega programa
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005
do leta 2017), ki je bil sprejet s sklepoma Vlade Republike Slovenije št.
35401-2/2010/2 z dne 11. novembra 2010 in št. 35401- 2/2010/8 z dne 14. julija
2011 ter objavljen na spletnih straneh ministrstva.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 31. decembra 2017.«.