Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode obsega:
-
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS,
št. 98/15 z dne 18. 12. 2015),
-
Uredbo o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 76/17 z dne 22. 12. 2017),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 81/19 z dne 27. 12. 2019),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 194/21 z dne 10. 12. 2021).
UREDBA
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta št. 91/271/EGS z
dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z
dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta
2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS
in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU
Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do
Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), ureja:
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav in
-
vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav določa:
-
merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda,
-
mejne vrednosti emisije snovi,
-
ukrepe zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode
in
-
monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo komunalne odpadne
vode.
(2) Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka določa posebne zahteve v zvezi z
njihovim obratovanjem.
(3) Ta uredba v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska
gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa:
-
vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in
-
oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge
ukrepe in normative za izvajanje javne službe.
3. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za odvajanje in čiščenje:
-
komunalne odpadne vode,
-
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem
kanalizacijskem omrežju, in
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja po mešanem
kanalizacijskem omrežju.
(2) Ta uredba se uporablja za komunalne in skupne
čistilne naprave, namenjene čiščenju komunalne odpadne vode ali mešanic
odpadnih voda iz prejšnjega odstavka.
(3) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na:
-
komunalno odpadno vodo, se uporabljajo tudi glede mešanice odpadnih voda
iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena, razen če ta
uredba določa drugače,
-
komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede skupne čistilne
naprave, ki je namenjena izvajanju javne službe, razen če ta uredba določa
drugače, in
-
malo komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede tipske male
komunalne čistilne naprave, razen če ta uredba določa drugače.
(4) Za vprašanja, ki se nanašajo na emisijo snovi pri
odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in niso posebej urejena s to
uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje
gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne
odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno
čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2.
biološko razgradljiva industrijska odpadna voda je biološko razgradljiva
industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3.
blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih
naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz
stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično
stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: suho
stranišče);
4.
čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske
odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5.
čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih
delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske
odpadne vode odteka po kanalizaciji;
6.
dodatna obdelava komunalne odpadne vode je obdelava komunalne odpadne
vode s postopkom, s katerim se zmanjšuje ali odpravlja njena mikrobiološka
onesnaženost tako, da mejne vrednosti mikrobioloških parametrov iz
9. člena te uredbe niso presežene;
7.
estuarij je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem
besedilu: rečno ustje);
8.
evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika
oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst,
posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi in
poslabšanje kakovosti vode;
9.
hidrografska razvodnica je hidrografska razvodnica v skladu s predpisom,
ki ureja meje povodij in porečij ter mejo vodnih območij z vodami 1. reda, ki
jima pripadajo;
10.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
11.
iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
12.
izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani
način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske
javne službe;
13.
javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
14.
javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
15.
javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije;
16.
kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17.
kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno
kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do
zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje.
Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna,
padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se
odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
18.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
19.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
20.
kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki
ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
21.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo;
22.
mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje in
odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka
prejšnjega člena;
23.
minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s
zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode;
24.
močno preoblikovano vodno telo je močno preoblikovano vodno telo v
skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih
voda;
25.
naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki odvaja
industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje, četrte ali pete
alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
26.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
27.
neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
28.
obalna voda je morje na zunanji strani črte oseke ali meje rečnega
ustja;
29.
občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je v
skladu z merili iz 5. člena te uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
30.
obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na
podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v
čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na
primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
31.
obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava, za katero velja da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so
veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno
ali gradbeno dovoljenje,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za
priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba
pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti
gradbenega dovoljenja;
32.
obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da
je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so
veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na
obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki
je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne
vode v nepretočni greznici,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za
priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
33.
obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
34.
obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te
uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno
gradbeno dovoljenje;
35.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
36.
parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo;
37.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski
ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
38.
posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe,
vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture,
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v
okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
39.
posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
40.
primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim
postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim
se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v
komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina
neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;
41.
primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da
vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde
kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da
mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso
presežene;
42.
prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse
celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje in ki
se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
43.
prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po
daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za
izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja
padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s
katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
44.
sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki
vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s
katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne
vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te
uredbe niso presežene;
45.
terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli
postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in
fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja
iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
46.
tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s
standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim
standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
47.
upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s
predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne
službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
48.
vodno telo je vodno telo površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja
določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali vodno telo podzemne
vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda;
49.
vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s
predpisi, ki urejajo vode;
50.
vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s predpisom,
ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
51.
zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost
čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne
naprave in se izraža v PE.
II. MERILA OBČUTLJIVOSTI VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA
5. člen
(merila občutljivosti)
(1) Vodno telo površinske vode je občutljivo, če:
-
je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo (v nadaljnjem
besedilu: občutljivo območje zaradi evtrofikacije),
-
se iz tega vodnega telesa površinske vode odvzema površinska voda za
oskrbo s pitno vodo ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo in je mogoče zaradi
odvajanja komunalne odpadne vode v to vodno telo površinske vode pričakovati
preseganje mejne vrednosti nitratov v skladu s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda,
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno
strožje čiščenje zaradi zagotavljanja kakovosti kopalne vode v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu:
občutljivo območje zaradi kopalnih voda), ali
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno
strožje čiščenje zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov, ki urejajo vode in
varstvo okolja.
(2) Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi
evtrofikacije, če je evtrofno ali lahko postane evtrofno v primeru, da se ne
izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil in je:
-
vodno telo naravnega ali umetnega jezera,
-
vodno telo vodotoka,
-
vodno telo obalne vode ali
-
rečno ustje.
(3) Vodno telo iz prejšnjega odstavka je evtrofno, če je
v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščeno v razred
zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje glede na parameter nitrat, fosfor
ali glede na modul trofičnost, in je lahko:
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik,
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na fosfor ali
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik in fosfor.
(4) Površinske vode, ki so občutljive zaradi evtrofikacije,
so tudi površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih
jam in površinske vode na prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka
Timava, ki niso določene kot samostojna vodna telesa in lahko znatno vplivajo
na kakovost podzemne vode na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s
kraškimi, če se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil
pri odvajanju komunalne odpadne vode v to površinsko vodo.
(5) Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi
kopalnih voda, če je na tem vodnem telesu površinske vode določena kopalna voda
v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.
(6) Občutljiva območja in njihova prispevna območja se
določijo na podlagi podatkov o:
-
stanju vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja
stanje površinskih voda, in predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih
voda, glede na tiste elemente kakovosti, ki kažejo obremenitev s hranili
(dušikom in fosforjem),
-
razpoklinskih vodonosnikih, vključno s kraškimi, ki jih vodi Agencija
Republika Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija),
-
kopalnih vodah in njihovih geografskih mejah v skladu s predpisom, ki
ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, in
-
hidrografskih razvodnicah.
(7) Občutljiva območja se preverijo najmanj enkrat na
štiri leta in po potrebi spremenijo ali dopolnijo.
III. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA
3.1 Mejne vrednosti emisije snovi
6. člen
(mejne vrednosti za sekundarno čiščenje)
(1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne
vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem so
določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka
se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s sekundarnim
čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za kemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) namesto
mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna
vrednost za učinek čiščenja glede na KPK in
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz
preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na BPK5.
(3) Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega
odstavka so določene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.
7. člen
(mejne vrednosti za terciarno čiščenje)
(1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne
vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s terciarnim čiščenjem so določene
v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka
se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s terciarnim
čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za KPK namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te
uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK,
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz
preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na BPK5,
-
se za celotni dušik namesto mejne vrednosti za celotni dušik iz
preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na celotni dušik in
-
se za celotni fosfor namesto mejne vrednosti za celotni fosfor iz
preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja
glede na celotni fosfor.
(3) Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega
odstavka so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
8. člen
(mejne vrednosti za primerno čiščenje)
Mejni vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na
iztoku iz male komunalne čistilne naprave s primernim čiščenjem sta določeni v
preglednici 3 priloge 1 te uredbe.
9. člen
(mejne vrednosti za dodatno obdelavo)
Mejne vrednosti mikrobioloških parametrov odpadne vode na
iztoku iz komunalne čistilne naprave z dodatno obdelavo so določene ločeno za
odvajanje v vodotok ali morje v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.
3.2 Ukrepi zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju
komunalne odpadne vode
10. člen
(čiščenje komunalne odpadne vode)
(1) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po
kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000
PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000
PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v
aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, mora biti
pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne
presegajo mejnih vrednosti iz 6. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno
odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno
obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki
se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali
večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da
parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te
uredbe, če gre za iztok v:
-
vodno telo površinske vode, ki se v skladu s 5. členom te uredbe
uvršča med občutljiva območja,
-
vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz prejšnje alineje ali
-
vodotok, ki ni občutljivo območje ali voda na prispevnem območju
občutljivega območja in katerega srednji mali pretok na mestu iztoka iz
komunalne čistilne naprave je manjši od desetkratnika največjega šesturnega
povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora
biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz
aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali iz
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali
za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s
skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, pred odvajanjem v vode
zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih
vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, tudi če gre za iztok v vodo na
vodnem območju Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje prejšnjega
odstavka ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje
prejšnjega odstavka.
(4) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni
kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali iz
male komunalne čistilne naprave ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v
nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri
onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno
odpadno vodo, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, v kateri se
čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali
večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da
parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to
aglomeracijo.
(6) Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu izven
meja aglomeracije, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako,
da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
11. člen
(dodatna obdelava)
Za komunalno odpadno vodo iz prejšnjega člena mora biti pred
odvajanjem v vode zagotovljena dodatna obdelava tako, da mikrobiološki
parametri ne presegajo mejnih vrednosti za dodatno obdelavo iz 9. člena te
uredbe, če gre za iztok:
-
neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo na vplivnem
območju kopalnih voda v času kopalne sezone in gre za komunalno odpadno vodo iz
aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali iz
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 500 PE, ali za
komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s
skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali
-
posredno v podzemno vodo na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno
s kraškimi, če je iztok na zakraselem območju oziroma na mestu iztoka pri
najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja prek zadostne
plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih
sedimentov ali zemljin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo, in gre za
komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo
od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo
od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v
aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE.
3.3 Monitoring stanja vodnih teles
12. člen
(monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo
odpadne vode)
Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katere
se odvaja komunalna odpadna voda ali biološko razgradljiva industrijska odpadna
voda, je del državnega monitoringa stanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo
stanje površinskih voda, stanje podzemnih voda ali upravljanje kakovosti
kopalnih voda, če se pričakuje, da bo odvajanje te odpadne vode pomembno
vplivalo na stanje teh vodnih teles oziroma na kakovost kopalne vode.
IV. JAVNA SLUŽBA
4.1 Zagotavljanje javne službe
13. člen
(območje zagotavljanja javne službe)
(1) Občina na podlagi občinskega predpisa zagotavlja
javno službo na območju celotne občine v skladu s to uredbo.
(2) Mejo območja posameznega izvajalca javne službe
določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000.
14. člen
(uporabnik javne službe)
(1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela
objekta in upravljavec javnih površin iz 7. točke prvega odstavka 15. člena
te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti
uporabnika javne službe izvaja:
-
eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o
tem dosežen pisni dogovor,
-
eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez
upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
-
upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za
večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov
objekta se zagotavlja:
-
v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko
stavbo z upravnikom, in
-
v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega
odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.2 Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe
15. člen
(naloge javne službe)
(1) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatna obdelava
komunalne odpadne vode v skladu z 11. členom te uredbe,
2.
redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.
prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih
greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4.
prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz
petega odstavka 21. člena te uredbe na območje komunalne čistilne naprave,
ki je opremljena za obdelavo blata,
5.
obdelava blata,
6.
pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo
od 50 PE,
7.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin,
8.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti
ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in
pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska
odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo,
10.
obveščanje uporabnikov javne službe,
11.
izdelava programa izvajanja javne službe,
12.
vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13.
poročanje o izvajanju javne službe in
14.
priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
-
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke
prejšnjega odstavka,
-
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
16. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno
kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni
na javno kanalizacijo, so:
-
odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko
omrežje,
-
čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z
10. členom te uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom
te uredbe,
-
odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9.
točko prvega odstavka prejšnjega člena zagotavlja odvajanje in čiščenje v
okviru nalog javne službe,
-
čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni
čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za
javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je
čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
-
obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena
za prevzem in obdelavo blata.
17. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno
kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso
priključeni na javno kanalizacijo, so:
-
prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic
pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te
uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v
komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode
iz nepretočnih greznic,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka
21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na
območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo
blata, in
-
pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka
mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na
zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na
tri leta.
(3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena
je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno
kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici,
izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza
komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le
čiščenje te komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe ter
njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni
čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne
vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na
območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora
zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in
količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena
je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno
kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni
napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz
petega odstavka 21. člena te uredbe, izvajanje storitve prevzema in odvoza
blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata
na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo
blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo
predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju,
kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi,
mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne
službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega
člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge
alineje prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:
-
gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma
blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom
določeno drugače,
-
lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi
storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v 15 dneh po prejemu pisnega
poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži
pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi
morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode
iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter
datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena
izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje
prvega odstavka tega člena za objekt iz tretjega odstavka 32.b člena te uredbe,
če je za blato iz suhega stranišča zagotovljeno ravnanje v skladu s tretjim
odstavkom 32.b člena te uredbe.
(7) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno
napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na
tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po
izvedbi prvih meritev v skladu z drugim odstavkom 28. člena te uredbe, o
pregledu pa izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je
sestavni del te uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:
-
ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
-
nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo
komunalno čistilno napravo,
-
zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne
odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
-
način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne
naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, in
-
hrambo podatkov v skladu s petim odstavkom 28. člena te uredbe.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe
ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
ki ni mala komunalna čistilna naprava iz 28. člena te uredbe, če mu lastnik ali
upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda
predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne
čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco
izvajalcev obratovalnega monitoringa, za:
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre
za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno
obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno
čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane
za aglomeracijo,
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1
te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji
s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano
terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti,
predpisane za aglomeracijo,
-
parameter KPK, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v
aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali na območju izven
meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena izvajalec javne
službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave iz tretjega odstavka 28.
člena te uredbe.
18. člen
(obdelava blata)
(1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne
čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri
čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
-
izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
-
izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v
skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz
komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno
obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali
sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih
čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih
čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, zagotoviti
obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave,
ki je opremljena za obdelavo blata.
(3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne
čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo
blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z
zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne
službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za
obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine
naprave, kjer nastaja blato.
(5) Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v
kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s
predpisi, ki urejajo odpadke.
(6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne
čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj
odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja
odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
4.3 Oskrbovalni standardi
19. člen
(zahteve za opremljanje aglomeracij)
(1) Aglomeracija mora biti zaradi izvajanja storitev
javne službe na njenem območju opremljena z:
-
javnim kanalizacijskim omrežjem,
-
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z
10. členom te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te
uredbe.
(2) V aglomeraciji iz prejšnjega odstavka mora biti za
padavinsko odpadno vodo, za katero v skladu s 7., 8. ali 9. točko prvega
odstavka 15. člena te uredbe zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru
nalog javne službe, zagotovljeno, da:
-
ima javno kanalizacijsko omrežje v tej aglomeraciji, če gre za mešano
kanalizacijsko omrežje, zmogljivost določeno tako, da je zagotovljeno odvajanje
in čiščenje te padavinske odpadne vode, ali
-
je ta aglomeracija opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem za
odvajanje izključno te padavinske odpadne vode.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za
skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena zagotovi
opremljanje z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo
od 50 PE, če:
-
bi priključitev teh objektov na javno kanalizacijsko omrežje te aglomeracije
povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malo
komunalno čistilno napravo za to skupino objektov,
-
je taka mala komunalna čistilna naprava del javne kanalizacije in jo
upravlja izvajalec javne službe in
-
je v tej mali komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje v skladu
s petim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatna obdelava v skladu z
11. členom te uredbe.
(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se
lahko za posamezen objekt ali posamezno skupino objektov v aglomeraciji iz
prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja
komunalne odpadne vode v tem objektu oziroma tej skupini objektov manjše od 50
PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala
dolžino 100 m ali gradnja kanalizacijskega priključka tehnično ni izvedljiva
ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške
glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z:
1.
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki
zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne
presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1
te uredbe, predpisanih za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno čistilno
napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno
obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,
2.
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki
zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne
presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih
za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če gre za
malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava,
v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
3.
malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih
razvidno, da dosega učinke čiščenja iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz
priloge 1 te uredbe, predpisani za to aglomeracijo, če gre za tipsko malo
komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali
večjo od 2.000 PE,
4.
malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih
razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 odstotkov glede na parameter KPK, če gre
za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno
obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
5.
nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s 1.
ali 2. točko tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne
vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko škodljivo vplivajo na
delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m
ipd.), in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem:
-
pri dimenzioniranju se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode
150 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo,
vendar ne manj kot 10 m3,
-
izvedena je iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali
uhajanje njene vsebine v okolje, in
-
zagotovi se njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(5) Šteje se, da so stroški gradnje kanalizacijskega
priključka nesorazmerni glede na koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir
(npr. vodotok, nasprotni nagib terena, geološke značilnosti terena) ali
tehničnih vzrokov (npr. tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja) stroški
gradnje ali priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje
primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih
naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo povprečne
stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti aglomeraciji ali na
primerljivem območju), ali več kot trikrat presegajo stroške opremljanja z malo
komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim odstavkom.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena in ne glede na
prejšnji odstavek se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali
nepretočno greznico v skladu s četrtim odstavkom tega člena lahko zagotovi
tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje
zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.
(7) Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena se
lahko za javno kanalizacijsko omrežje posamezne aglomeracije zagotovi
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije, ki se
zaključuje s komunalno čistilno napravo, če je v tej komunalni čistilni napravi
zagotovljeno čiščenje tako, da mejne vrednosti, predpisane za to aglomeracijo,
niso presežene.
(8) Za komunalno odpadno vodo iz 17. člena te
uredbe in blato iz prejšnjega člena, ki nastajata na območju občine, morajo
biti zagotovljene zmogljivosti za prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode
oziroma prevzem in obdelavo blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je
opremljena za prevzem in čiščenje te komunalne odpadne vode oziroma prevzem in
obdelavo tega blata.
(9) Če so s prostorskim aktom načrtovana stavbna
zemljišča, ki še niso pozidana in so stična s katerokoli od aglomeracij iz
prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za njihovo opremljanje veljajo zahteve,
kot so določene za to aglomeracijo.
(10) Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna
zemljišča, ki so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c
člena te uredbe, za celotno aglomeracijo skupaj z načrtovanimi novimi stavbnimi
zemljišči veljajo zahteve za opremljanje, kot so določene za aglomeracijo s
skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi
obstoječih in načrtovanih novih stavbnih zemljišč.
(11) Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna
zemljišča, ki niso stična z nobeno od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena
te uredbe, vendar se glede na načrtovane prostorske ureditve pričakuje
nastajanje komunalne odpadne vode, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot
so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni
načrtovani skupni obremenitvi načrtovanih novih stavbnih zemljišč in obstoječih
stavbnih zemljišč, če se z njimi stikajo.
19.a člen
(izjeme pri opremljanju aglomeracij)
(1) Ne glede na prejšnji člen je lahko aglomeracija s skupno
obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na
njenem območju opremljena na način iz četrtega odstavka prejšnjega člena za
posamezne objekte ali za skupine objektov, če občina na podlagi ekonomske analize
variant opremljanja ugotovi, da bi opremljanje na način iz prvega ali tretjega
odstavka prejšnjega člena povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na
stroške opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če je
z drugim predpisom določeno drugače.
(2) Pri ekonomski analizi iz prejšnjega odstavka je treba
upoštevati najmanj varianto opremljanja z enim javnim kanalizacijskim sistemom
za celotno aglomeracijo, varianto opremljanja z več javnimi kanalizacijskimi
sistemi za skupine objektov v aglomeraciji v skladu s tretjim odstavkom
prejšnjega člena in varianto opremljanja v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, pri tem pa upoštevati stroške in koristi vsake od
obravnavanih variant v ekonomski dobi investicije ob smiselni uporabi določb
predpisa, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju financ.
19.b člen
(upravljanje zasebne male komunalne čistilne naprave)
Če se na podlagi ekonomske analize variant opremljanja v
skladu z 19. ali 19.a členom te uredbe aglomeracija opremi z malimi komunalnimi
čistilnimi napravami, ki niso infrastruktura lokalnega pomena, za skupino
objektov z različnimi lastniki (v nadaljnjem besedilu: zasebna mala komunalna
čistilna naprava), morajo lastniki objektov, za katere se čiščenje komunalne
odpadne vode zagotavlja v zasebni mali komunalni čistilni napravi, skleniti
pogodbo o upravljanju zasebne male komunalne čistilne naprave s pravno ali
fizično osebo ter o upravljavcu obvestiti izvajalca javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju, kjer obratuje zasebna
mala komunalna čistilna naprava.
19.c člen
(ugotavljanje opremljenosti aglomeracij)
(1) Aglomeracija je delno ali v celoti opremljena z javno
kanalizacijo, če je delno oziroma v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim
omrežjem in čistilno napravo.
(2) Šteje se, da je aglomeracija v celoti opremljena z javnim
kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo, če je za vso komunalno odpadno
vodo, ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na
pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljena
možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni
čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije. Če je možnost odvajanja po
javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je
del javne kanalizacije, zagotovljena za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na
nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč v aglomeraciji ali na nekaterih od
pozidanih stavbnih zemljišč, ki so stična z aglomeracijo, se aglomeracija šteje
za delno opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem oziroma čistilno napravo.
(3) Za stavbna zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna
voda, se štejejo pozidana stavbna zemljišča z namensko rabo prostora iz 3.
točke petega odstavka 20. člena te uredbe oziroma stavbna zemljišča, pozidana z
objekti, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, ter pripadajoča
zemljišča enostavnih objektov, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne
vode in ki niso funkcionalno povezana s stavbo, ki ima določeno gradbeno
parcelo stavbe. Za objekte, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne
vode, se štejejo objekti:
-
v katerih so stalno ali začasno prijavljeni prebivalci,
-
pri katerih gre za objekt iz 1. točke petega odstavka 20. člena te
uredbe,
-
ki so priključeni na javni vodovod ali
-
ki je zanje iz informacijskega sistema okolja ali vodne knjige v skladu
s predpisi, ki urejajo vode, razvidno, da imajo zagotovljeno lastno oskrbo s
pitno vodo ali drug način oskrbe z vodo (npr. kapnica).
(4) Aglomeracija se šteje za ustrezno opremljeno, če je
opremljena tako, da je za komunalno odpadno vodo in biološko razgradljivo
industrijsko odpadno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem
besedilu: biološko razgradljiva industrijska odpadna voda), ki nastaja na
pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih
zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljeno, da se odvaja in čisti na
predpisan način.
20. člen
(merila za določitev aglomeracij)
(1) Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je gostota
obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena v PE na
hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha, in je
obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena s skupnim
številom PE (v nadaljnjem besedilu: obremenitev iz naslova prebivalstva), enaka
ali večja od 50 PE.
(2) Gostota obremenjenosti posameznega območja zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode se izračuna iz podatkov o številu stalno
prijavljenih prebivalcev v posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100
m (v nadaljnjem besedilu: celica), pri čemer je en stalno prijavljeni
prebivalec en PE.
(3) Obremenitev zaradi prebivalstva na posameznem območju se
izračuna kot seštevek obremenitve skupine stičnih celic, katerih gostota
obremenjenosti je enaka ali večja od 10 PE/ha in se stikajo vsaj v enem
vozlišču.
(4) Osnova za določitev aglomeracij so skupine stičnih celic
z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE.
(5) Pri določitvi aglomeracij se skupinam stičnih celic iz
prejšnjega odstavka priključijo dodatne celice 100 m krat 100 m, ki se s
skupino celic iz prejšnjega odstavka stikajo vsaj v enem vozlišču in
vključujejo:
1.
katerokoli od stavb, ki so v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo
vrst objektov in objekte državnega pomena, razvrščene po klasifikacijskih
ravneh:
-
stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 1110002, 1110003, 1121002
ali 1121003,
-
stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 1122 oziroma katerimkoli
podrazredom klasifikacijske številke 1122,
-
stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 113 oziroma katerokoli
podskupino klasifikacijske številke 113,
-
gostinsko stavbo s klasifikacijsko številko 121 oziroma katerokoli
podskupino klasifikacijske številke 121,
-
poslovno ali upravno stavbo s klasifikacijsko številko 122 oziroma
katerokoli podskupino klasifikacijske številke 122,
-
trgovsko stavbo ali stavbo za storitvene dejavnosti s klasifikacijsko
številko 123 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 123,
-
stavbo za promet ali garažno stavbo s klasifikacijsko številko 1241008,
1241009, 1242002 ali 1242005,
-
industrijsko stavbo s klasifikacijsko številko 1251 oziroma katerimkoli
podrazredom klasifikacijske številke 1251,
-
stavbo splošnega družbenega pomena s klasifikacijsko številko 126
oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 126 ali
-
drugo stavbo, ki ni razvrščena drugje, s klasifikacijsko številko 1274001,
če gre za vojašnico;
2.
javno kanalizacijsko omrežje in enostanovanjsko stavbo in
3.
pozidano stavbno zemljišče iz občinskih prostorskih aktov v skladu s
predpisi o urejanju prostora, razvrščeno v katerokoli od naslednjih namenskih
rab prostora v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij
razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij:
-
območja stanovanj z grafičnim znakom »S«,
-
območja centralnih dejavnosti z grafičnim znakom »C«,
-
območja proizvodnih dejavnosti z grafičnim znakom »I«,
-
posebna območja z grafičnim znakom »B«,
-
območja za potrebe obrambe v naselju z grafičnim znakom »F« ali
-
površine razpršene poselitve z grafičnim znakom »A«.
20.a člen
(lega in geografske meje aglomeracij)
(1) Lega in obseg posamezne aglomeracije se shematsko prikaže
z zunanjo mejo skupine stičnih celic iz prejšnjega člena.
(2) Pri določitvi geografske meje posamezne aglomeracije se
upoštevajo podatki o mejah pozidanih stavbnih zemljišč iz 3. točke petega
odstavka prejšnjega člena ter tudi podatki o mejah območja posameznega
izvajalca javne službe iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, če se ujema z
mejo občine.
(3) Za geografsko mejo posamezne aglomeracije se štejejo
zunanje meje pozidanih stavbnih zemljišč iz 3. točke petega odstavka prejšnjega
člena, ki so znotraj skupine stičnih celic iz prejšnjega člena, oziroma zunanje
meje stavbnih zemljišč, ki se z njo stikajo, če pozidana stavbna zemljišča
segajo preko meja skupine stičnih celic iz prejšnjega odstavka.
20.b člen
(obremenitev aglomeracij)
(1) Obremenitev aglomeracije zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode se izračuna iz podatkov o:
-
obremenitvi zaradi stalno prijavljenega prebivalstva znotraj geografske
meje posamezne aglomeracije iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je
en stalno prijavljeni prebivalec en PE in
-
obremenitvi zaradi komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah iz
četrte do desete alineje 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe znotraj
geografske meje posamezne aglomeracije iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
ter iz naslova biološko razgradljive industrijske odpadne vode, ki nastaja v
teh stavbah in se odvaja po javnem kanalizacijskem omrežju ter čisti na
komunalni ali skupni čistilni napravi, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje
(v nadaljnjem besedilu: dodatna obremenitev).
(2) Dodatna obremenitev iz naslova komunalne odpadne vode
zaradi izvajanja gospodarske ali druge dejavnosti se določi na podlagi porabe
pitne vode v posamezni stavbi, iz katere nastaja komunalna odpadna voda, kot
količnik med letno količino porabljene pitne vode in povprečno specifično letno
porabo pitne vode na prebivalca na naslednji način:
DOPE = LKdej / LKpspec
kjer je:
-
DOPE: dodatna obremenitev iz naslova komunalne odpadne vode,
izražena v PE,
-
LKdej: letna količina porabljene pitne vode v posamezni stavbi
(porabljena pitna voda v posamezni stavbi v koledarskem letu), izražena v L,
-
LKpspec: povprečna specifična letna poraba pitne vode na prebivalca,
izražena v L in določena na naslednji način:
LKpspec = DKpspec × 365
kjer je:
-
DKpspec: povprečna specifična dnevna poraba pitne vode na prebivalca, ki
znaša
150 L na osebo na dan.
(3) Dodatna obremenitev iz naslova biološko razgradljive
industrijske odpadne vode se določi na podlagi rezultatov obratovalnega
monitoringa te odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in
obratovalni monitoring odpadnih voda.
(4) Če v informacijskem sistemu okolja za posamezno stavbo ni
podatkov za izračun dodatne obremenitve v skladu z drugim in tretjim odstavkom
tega člena, se dodatna obremenitev določi na podlagi statistično določenega
dodatnega deleža obremenitve, ki se izračuna ločeno po velikostnih redih
aglomeracij glede na obremenitev iz naslova prebivalstva:
-
z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE,
-
z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE in manjšo od 15.000 PE,
-
z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE,
-
z obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE ter
-
z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 500 PE.
(5) Skupna obremenitev aglomeracije je seštevek obremenitve
iz naslova stalno prijavljenega prebivalstva iz prve alineje prvega odstavka
tega člena in dodatne obremenitve v skladu z drugim in tretjim oziroma četrtim
odstavkom tega člena.
20.c člen
(določitev in preverjanje aglomeracij)
(1) Seznam aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali
večjo od 2.000 PE, in njihove identifikacijske številke ter imena so določene v
prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Seznam aglomeracij s skupno
obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, in njihove identifikacijske številke ter
imena so določene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Aglomeracije in njihova lega so določene na digitalnem
podatkovnem sloju za raven merila 1:5.000 v državnem koordinatnem sistemu.
Podatki o aglomeracijah in njihovi legi so del informacijskega sistema okolja
in vključujejo zlasti (v nadaljnjem besedilu: atributni del):
1.
identifikacijsko številko aglomeracije (v nadaljnjem besedilu: ID
aglomeracije),
2.
ime aglomeracije,
3.
koordinate X centroida aglomeracije v državnem koordinatnem sistemu za
raven merila 1:5.000,
4.
koordinate Y centroida aglomeracije v državnem koordinatnem sistemu za
raven merila 1:5.000,
5.
obremenitev aglomeracije zaradi stalno prijavljenega prebivalstva v
skladu s prvo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena, izraženo v PE,
6.
obremenitev aglomeracije zaradi začasno prijavljenega prebivalstva,
določenega na način iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, izraženo
v PE,
7.
dodatno obremenitev aglomeracije zaradi komunalne odpadne vode zaradi
izvajanja gospodarske ali druge dejavnosti v skladu z drugim odstavkom
prejšnjega člena, izraženo v PE,
8.
dodatno obremenitev aglomeracije zaradi biološko razgradljive
industrijske odpadne vode v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena,
izraženo v PE,
9.
statistično določeno dodatno obremenitev aglomeracije v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, izraženo v PE,
10.
skupno obremenitev aglomeracije, izračunano kot seštevek obremenitve
aglomeracije zaradi stalno prijavljenega prebivalstva iz 5. točke tega odstavka
in dodatne obremenitve aglomeracije iz 7. in 8. oziroma 9. točke tega odstavka,
izraženo v PE,
11.
prisotnost in število stavb iz 1. točke petega odstavka 20. člena te
uredbe,
12.
površino shematsko prikazane aglomeracije, izraženo v ha,
13.
povprečno gostoto obremenitve v aglomeraciji, izračunano kot količnik
skupne obremenitve in površine shematsko prikazane aglomeracije ter izraženo v
PE/ha,
14.
začetek veljavnosti podatka (datum določitve aglomeracije),
15.
identifikacijsko številko sestavljene aglomeracije iz 47.b člena te
uredbe,
16.
ime sestavljene aglomeracije iz 47.b člena te uredbe in
17.
opombe.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), vsako leto preveri podatke o številu stalno prijavljenih
prebivalcev in dodatni obremenitvi iz prejšnjega člena za preteklo koledarsko
leto. Pri preveritvi podatkov upošteva stanje na 31. december preteklega leta.
Če ministrstvo ugotovi, da se skupna obremenitev aglomeracije spremeni za več
kot 30 odstotkov ali se spremeni tako, da bi zaradi te spremembe po tej uredbi
veljale drugačne zahteve glede odvajanja ali čiščenja komunalne odpadne vode,
pri izračunu stopnje priključenosti na posamezno vrsto ureditve upošteva
novelirane podatke o obremenitvi zaradi nastajanja komunalne odpadne vode,
izračunane iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev, ter
novelirane podatke o dodatni obremenitvi.
21. člen
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije
mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
-
odvajanje v javno kanalizacijo, če je območje izven meja aglomeracij
opremljeno z javno kanalizacijo, ali odvajanje v javno kanalizacijo sosednje
aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in je
gradnja kanalizacijskega priključka tehnično izvedljiva ter pri tem ne
nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
-
čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo
mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe, če gre za malo komunalno čistilno
napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali
-
čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni
napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja
dosega 80 % glede na parameter KPK.
(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega
odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za
objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega
objekta zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je
gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna
greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica)
ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna
voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in
sicer prek:
-
predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim
standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje
v podzemno vodo,
-
filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s
standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno
priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali
-
sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR
12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za
posredno odvajanje v podzemno vodo.
(3) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka
tega člena lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe
za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali
lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, na
območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prvega
odstavka tega člena, za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v
mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je
sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se
odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali
infiltracijo v skladu s prejšnjim odstavkom in ki ustreza pogojem, da:
-
se pri njenem dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne
vode 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez
restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr.
planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno
vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina
komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen
če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo
gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko
zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega
vodovoda ni zagotovljena in njena koristna prostornina znaša najmanj 0,5 m3
na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
-
ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno
polovico celotne prostornine pretočne greznice,
-
je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v
okolje,
-
je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje, in
-
je zagotovljeno ravnanje z blatom, kakor je v skladu s 17. členom
te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(4) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka
tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni
objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena in je obremenjevanje okolja
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za
komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici,
če:
1.
čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z drugo ali tretjo alinejo
prvega odstavka tega člena ali v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega
člena ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih
geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne
čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno), ali gre za
komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po
klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst
objektov in objekte državnega pomena:
-
stavba za opravljanje verskih obredov s klasifikacijsko številko 12721,
-
pokopališka stavba s klasifikacijsko številko 12722 (npr. mrliška vežica
s spremljajočimi objekti),
-
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, s klasifikacijsko
številko 12730,
-
daljinski (prenosni) elektroenergetski vod s klasifikacijsko številko
22140 (npr. transformatorska postaja) ali
-
objekt ali naprava za pripravo vode za oskrbo s pitno vodo (vodarna),
razen če predpis, ki ureja vodovarstveni režim na območju, kjer stoji ta objekt
oziroma naprava, ne določa drugače, in
2.
ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da:
-
se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode
150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez
restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr.
planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno
vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina
komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na
osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez
stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s
predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz
prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3
na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
-
je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali
uhajanje njene vsebine v okolje, in
-
se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(5) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka
tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni
objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ta objekt opremi z malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če za
blato zagotovi ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe.
(6) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje male komunalne
čistilne naprave ali nepretočne greznice iz tega člena zagotovi investitor ali
lastnik objekta in je v njegovi lasti in upravljanju.
(7) Če je območje oziroma del območja izven meja aglomeracij
opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem, mora biti opremljeno tudi s
komunalno čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, za
čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe in dodatno
obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe glede na skupno obremenitev, ki se
odvaja po tem kanalizacijskem omrežju.
22. člen
(kanalizacijski priključek)
Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, in lastnik objekta iz prve alineje prvega odstavka
prejšnjega člena morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno
kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu
kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
22.a člen
(ugotavljanje stopnje opremljenosti)
(1) Ministrstvo vsako leto izdela oceno dosežene stopnje
opremljenosti in oceno dosežene stopnje priključenosti, ločeno za posamezne
predpisane vrste opremljanja na podlagi podatkov o:
-
obremenitvi zaradi stalno prijavljenega prebivalstva in podatkov o
dodatni obremenitvi po posameznih objektih v posamezni aglomeraciji, določenih
v skladu z 20.b členom te uredbe,
-
obremenitvi zaradi stalno prijavljenega prebivalstva in podatkov o
dodatni obremenitvi po posameznih objektih na območju izven meja aglomeracij,
določeni v skladu z 20.b členom te uredbe, ter
-
načinu opremljanja posameznega objekta iz poročila o izvajanju javne
službe iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo o oceni stopenj opremljenosti in
priključenosti iz prejšnjega odstavka vsako drugo leto do 30. junija izdela
poročilo, ki se nanaša na podatke na 31. december preteklega in predpreteklega
koledarskega leta, ter ga objavi na svoji spletni strani.
4.4 Minimalna komunalna oskrba pri nameravani gradnji
23. člen
(zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe pri
nameravani gradnji)
(1) Iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta, v
katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora biti razvidno, da je za komunalno
odpadno vodo zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo, čiščenje v mali
komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu s to
uredbo.
(2) Investitor objekta dokazuje izpolnjevanje zahtev iz
prejšnjega odstavka:
1.
z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje male komunalne čistilne
naprave, če gre za priključitev na malo komunalno čistilno napravo in je v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo, za obratovanje te male komunalne čistilne
naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
2.
s soglasjem pristojnega soglasodajalca ali drugim dokazilom v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(3) Iz soglasja ali drugega dokazila iz 2. točke
prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
1.
firma in sedež izvajalca javne službe,
2.
firma in sedež investitorja, če je investitor pravna oseba, oziroma ime
in priimek ter naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
3.
če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
ki se nanaša na priključitev na javno kanalizacijo:
-
identifikacijska številka javnega kanalizacijskega sistema,
-
identifikacijska številka in ime komunalne čistilne naprave ter
-
identifikacijska številka in ime aglomeracije,
4.
če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
ki se nanaša na priključitev na malo komunalno čistilno napravo:
-
zmogljivost male komunalne čistilne naprave,
-
lokacija male komunalne čistilne naprave in lokacija iztoka iz male
komunalne čistilne naprave, opredeljeni s koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1 : 5.000,
-
način čiščenja komunalne odpadne vode in
-
način odvajanja komunalne odpadne vode v okolje (iztok v vodotok, iztok
s ponikanjem v tla), skupaj s podatki (šifra in ime) o vodnem telesu površinske
oziroma podzemne vode, v katerega se odvaja odpadna voda, in ime vodotoka, če
gre za odvajanje v vodotok,
5.
če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
ki se nanaša na priključitev na nepretočno greznico:
-
zmogljivost zbiranja (prostornina nepretočne greznice) in
-
lokacija nepretočne greznice, opredeljena s koordinatami v državnem
koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
6.
največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v objektu, in
7.
način odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin,
skupaj s prikazom lege streh in utrjenih površin, opredeljene s koordinatami v
državnem koordinatnem sistemu.
4.5 Tehnični, vzdrževalni in drugi ukrepi za izvajanje
javne službe
24. člen
(ukrepi za javno kanalizacijsko omrežje)
(1) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja mora investitor, lastnik
ali upravljavec javne kanalizacije zagotoviti, da se upoštevajo količina in
značilnosti komunalne odpadne vode in da se za njeno odvajanje uporabljajo
objekti in naprave javne kanalizacije, ki:
-
izpolnjujejo zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode,
-
so izvedeni tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje komunalne odpadne
vode, in
-
imajo ustrezno hidravlično zmogljivost.
(2) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja, po katerem se
odvaja mešanica odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka
3. člena te uredbe, mora investitor, lastnik ali upravljavec tega
kanalizacijskega omrežja zagotoviti:
-
izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje čistilnega vala v objektih ali
napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter
-
čiščenje zadržanega čistilnega vala v komunalni čistilni napravi po
končanem nalivu.
(3) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji,
obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje
izključno padavinske odpadne vode, mora investitor, lastnik ali upravljavec
tega kanalizacijskega omrežja zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za
zadrževanje padavinske odpadne vode.
(4) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji ali
vzdrževanju objektov v aglomeraciji mora biti zagotovljeno, da se predvidijo in
izvajajo ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v
javno kanalizacijo.
(5) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec javnega
kanalizacijskega omrežja, mora ob izrednih dogodkih ali napakah v delovanju
tega kanalizacijskega omrežja (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare
tehnoloških sklopov, razbremenilnikov in podobno), ki bi lahko povzročile
prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji:
-
takoj začeti izvajati ukrepe za odpravo nepravilnosti, da prepreči
škodljive vplive na okolje, zdravje ljudi ali obratovanje komunalne čistilne
naprave, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, in
-
o izrednem dogodku ali napakah v delovanju javnega kanalizacijskega
omrežja takoj obvestiti upravljavca komunalne čistilne naprave, ki zaključuje
to kanalizacijsko omrežje, če bi prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode po
javni kanalizaciji lahko povzročila motnje v obratovanju te komunalne čistilne
naprave.
4.6 Organizacijski ukrepi in normativi za izvajanje
javne službe
25. člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe,
ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
-
na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska
odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
-
o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe,
ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav
iz petega odstavka 21. člena te uredbe pisno obveščati:
-
na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz
nepretočne greznice,
-
na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
-
o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali
blata pri uporabnikih storitev in
-
o rokih in času izvedbe pregledov v skladu s 17. členom te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in
drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz 26. člena te
uredbe ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe
iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe
obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko
zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem
dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe
obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
26. člen
(program izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja
javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz
27. člena te uredbe in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1.
osnovni podatki, ki so podatki o:
-
javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o javnih
kanalizacijskih sistemih,
-
občinah, kjer se izvaja javna služba,
-
predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne
službe in izvajanju javne službe,
-
naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
-
aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2.
podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju
javne službe, ki so podatki o:
-
javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično
samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok
v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega
izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
-
komunalnih čistilnih napravah,
-
cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne
odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav
iz petega odstavka 21. člena te uredbe,
-
številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z
izvajanjem javne službe, in
-
drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3.
opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
-
način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene
spremembe v času veljavnosti programa,
-
načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis
za to predvidenih tehnologij,
-
opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne
kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov,
prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in
podobno) in njihovo dokumentiranje,
-
opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in
dokumentiranje odpravljanja napak,
-
načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno
kanalizacijo,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna
voda odvaja v nepretočne greznice,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna
voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-
načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna
voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena
te uredbe,
-
način zagotavljanja obdelave blata,
-
način obveščanja uporabnikov javne službe in
-
načrt izvajanja posebnih storitev iz drugega odstavka 15. člena te
uredbe;
4.
pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne
službe.
(3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke
prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in
četrtega odstavka 17. člena te uredbe, obveznosti lastnikov teh objektov
in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je
tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje
štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne
službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do
31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa
izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po
potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s
predpisi, pošlje občini v potrditev.
(7) Občina program iz petega oziroma šestega odstavka
tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba
izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti
ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v
elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva,
najpozneje:
-
do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma
-
v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v
skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9) Program, razen podatkov iz 31. člena te uredbe,
mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in
uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca
javne službe.
27. člen
(evidenca o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
1.
naseljih, kjer izvaja storitve javne službe,
2.
opremljenosti z javno kanalizacijo ali na drug predpisan način na
območju, kjer izvaja storitve javne službe,
3.
objektih, za katere izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in
obsegu njenega izvajanja,
4.
uporabnikih storitev javne službe,
5.
javnih kanalizacijskih sistemih, s katerimi upravlja,
6.
iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov, in sicer za vsak posamezni
iztok:
-
podatke o lokaciji iztoka v državnem koordinatnem sistemu za raven
merila 1 : 5.000 in
-
podatke o tem, ali gre za iztok v drug javni kanalizacijski sistem ali
za iztok v vode,
7.
dolžini javnega kanalizacijskega omrežja po kanalizacijskih sistemih,
8.
odvajanju padavinske odpadne vode,
9.
komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne
vode, ki so namenjene izvajanju javne službe,
10.
kanalizacijskih priključkih iz 22. člena te uredbe,
11.
nepretočnih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah iz
petega odstavka 21. člena te uredbe na območju, kjer izvaja javno službo,
12.
izjavah iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe in
nepretočnih greznicah ter malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, na katere se nanašajo te izjave,
13.
cestnih motornih vozilih ter opremi za prevzem in prevoz komunalne
odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav
iz petega odstavka 21. člena te uredbe, ter drugih osnovnih sredstvih,
namenjenih izvajanju javne službe,
14.
delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem
javne službe,
15.
napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
16.
javnih površinah, zasebnih utrjenih površinah iz 9. točke prvega
odstavka 15. člena te uredbe in strehah, s katerih se odvaja padavinska
odpadna voda v javno kanalizacijo,
17.
bilanci količin in obremenitev odpadne vode v posameznem javnem
kanalizacijskem sistemu v skladu s shemo, ki je sestavni del navodil iz tretjega
odstavka 30. člena te uredbe,
18.
prevzemu komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz
komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata,
19.
poročilih o prvih meritvah odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih
napravah, na katere se nanašajo ta poročila,
20.
poročilih o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, v skladu s 17. členom te uredbe,
21.
količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz komunalnih
čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja,
22.
količinah komunalne odpadne vode, ki se ponovno uporabi, čistilnih
napravah, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, ki se ponovno uporabi,
in namenu njene uporabe,
23.
vzdrževanju in čiščenju javne kanalizacije ter
24.
stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) V evidenci o malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz 11. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec
javne službe voditi podatke o:
-
lastniku in upravljavcu male komunalne čistilne naprave,
-
zmogljivosti male komunalne čistilne naprave in načinu čiščenja
komunalne odpadne vode v njej,
-
objektih, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali
komunalni čistilni napravi,
-
lokaciji male komunalne čistilne naprave in lokaciji iztoka komunalne
odpadne vode v vode, opredeljenima s koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1 : 5.000,
-
načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (iztok
v vodotok, iztok s ponikanjem v tla),
-
ravnanju z blatom iz male komunalne čistilne naprave,
-
datumu začetka obratovanja male komunalne čistilne naprave,
-
rezultatih prvih meritev,
-
rezultatih pregledov male komunalne čistilne naprave v skladu s
17. členom te uredbe in
-
datumu vpisa male komunalne čistilne naprave v evidenco.
(3) Sestavni del evidence iz prvega odstavka tega člena
so tudi:
-
poročila o prvih meritvah za male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-
poročila o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE,
-
evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s
predpisi, ki urejajo odpadke, in
-
letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(4) Izvajalec javne službe mora evidenco iz prvega
odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.
28. člen
(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave
iz petega odstavka 21. člena te uredbe morata izvajalcu javne službe
omogočiti prevzem in odvoz blata v skladu s 17. členom te uredbe.
(2) Investitor oziroma upravljavec male komunalne čistilne
naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora v okviru prvih meritev v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev
obratovalnega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: prve meritve), na iztoku iz
te male komunalne čistilne naprave zagotoviti meritve za tiste parametre
onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane
mejne vrednosti, in sicer za:
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre
za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno
obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno
čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane
za aglomeracijo,
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1
te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji
s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano
terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti,
predpisane za aglomeracijo,
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, ki se nanašajo
na aglomeracijo, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v
aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, pri čemer veljajo
mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, če gre
za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta izven meja aglomeracij, pri čemer
veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo komunalno čistilno napravo z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od
2.000 PE, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz naprave v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo, ali iz naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto
dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
(v nadaljnjem besedilu: naprava), oziroma komunalna odpadna voda iz drugih
objektov, ki spadajo k napravi, kot na primer poslovna oziroma upravna stavba
(v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava, ki pripada napravi),
mora:
-
v okviru prvih meritev na iztokih iz naprave zagotoviti tudi izvedbo
prvih meritev na iztoku iz male komunalne čistilne naprave, ki pripada napravi,
in
-
v okviru občasnih in trajnih meritev na iztokih iz naprave v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev
obratovalnega monitoringa, zagotoviti tudi izvedbo občasnih meritev na iztoku
iz male komunalne čistilne naprave, ki pripada napravi,
za parametre onesnaženosti v skladu s prvo
oziroma drugo alinejo prejšnjega odstavka.
Upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki pripada
napravi, mora analizne izvide predložiti izvajalcu javne službe ter zagotoviti,
da so priloženi k poročilu o opravljenih prvih meritvah oziroma poročilu o
opravljenih občasnih in trajnih meritvah za napravo, za tisto koledarsko leto,
v katerem se te meritve izvedejo. Meritve se izvedejo s pogostostjo, kot je v
skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe predpisana za izvajanje pregledov
obratovanja.
(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled
te naprave v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe, razen če mu
predloži analizne izvide v skladu z osmim ali desetim odstavkom 17. člena te
uredbe.
(5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
1.
izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi,
ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno
napravo,
2.
navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
3.
vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno
situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne
naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za
raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
4.
poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja
prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
5.
dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
6.
podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o
prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega
odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in
količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka
17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in
7.
podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male
komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali
drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih
razlogov, ter času njihovega trajanja.
(6) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz
prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka
hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. točke
pa najmanj pet let.
(7) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo
najpozneje v 15 dneh predložiti:
-
podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s
sedmim odstavkom 17. člena te uredbe ali analizne izvide iz osmega oziroma
desetega odstavka 17. člena te uredbe ali
-
dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
29. člen
(obveznosti lastnika objekta)
(1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno
kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
-
obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku
njenega obratovanja,
-
uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom
njene uporabe.
(2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti
razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je
lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je
lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
-
skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem,
če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka
23. člena te uredbe, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka
23. člena te uredbe oziroma
-
skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka
23. člena te uredbe.
(3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v
nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v skladu s 17. členom te
uredbe.
(4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki
komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne
vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe hraniti najmanj
pet let.
(5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu
javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz
prejšnjega odstavka.
4.7 Poročanje o izvajanju javne službe in doseženih
oskrbovalnih standardih
30. člen
(poročanje o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora vsako leto izdelati
poročilo o izvajanju javne službe.
(2) Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so
tudi določeni podatki iz evidence iz 27. člena te uredbe, zlasti podatki iz 1.,
2., 3., 5., 6., 8., 9., 10., 11., 15., 21. in 22. točke prvega odstavka 27.
člena te uredbe, ter drugi podatki v skladu z navodili iz tretjega odstavka
tega člena.
(3) Poročilo o izvajanju javne službe v preteklem
koledarskem letu mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu v
elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani
ministrstva, najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(4) Določene podatke iz evidence iz drugega odstavka
27. člena te uredbe mora izvajalec javne službe vsako leto predložiti ministrstvu
v elektronski obliki na obrazcu, objavljenem na spletni strani agencije,
najpozneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
31. člen
(poslovna skrivnost)
Če so podatki v programu iz 26. člena te uredbe,
evidenci iz 27. člena te uredbe ali poročilu iz 30. člena te uredbe
poslovna skrivnost v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, mora biti
to v programu, evidenci oziroma poročilu posebej označeno, k programu, evidenci
oziroma poročilu pa mora biti priložen sklep gospodarske družbe, da gre za
poslovno skrivnost.
32. člen
(podatki o doseženih oskrbovalnih standardih)
(1) Zaradi vodenja in vzdrževanja podatkov o objektih in
napravah, namenjenih odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, v
informacijskem sistemu okolja, organi občine ministrstvu pošljejo naslednje
podatke o doseženih oskrbovalnih standardih iz 19. in 19.a člena te uredbe za
vsako posamezno aglomeracijo na območju občine:
1.
identifikacijsko številko in ime aglomeracije,
2.
identifikacijsko številko in ime občine,
3.
delež aglomeracije, ki je v občini, izražen v odstotkih, in število
stalno prijavljenih prebivalcev v aglomeraciji oziroma v delu aglomeracije, ki
je v občini,
4.
obremenitev s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v aglomeraciji, ali
delež obremenitve s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v delu aglomeracije, ki
je v občini, če je aglomeracija v več občinah, ločeno za gospodinjstva in
dejavnosti ter izraženo v PE,
5.
delež obremenitve aglomeracije, za katerega je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, in delež opremljenosti aglomeracije z javnim
kanalizacijskim omrežjem glede na površino aglomeracije,
6.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje, in število stalno prijavljenih prebivalcev, ki so
priključeni na javno kanalizacijsko omrežje,
7.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se odvaja v:
-
nepretočne greznice,
-
tipske male komunalne čistilne naprave,
-
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki
niso tipske in
-
male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena te
uredbe,
8.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se ne odvaja niti v
javno kanalizacijo niti v objekte ali naprave iz prejšnje točke,
9.
delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, za katero je zgrajena
komunalna čistilna naprava, in delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki
se čisti v komunalni čistilni napravi,
10.
identifikacijsko številko komunalne čistilne naprave,
11.
stopnjo čiščenja v komunalni čistilni napravi,
12.
podatke o izvedenih ukrepih za zagotavljanje predpisanih oskrbovalnih
standardov, in sicer datum zaključka (datum začetka poskusnega obratovanja, če
je zahtevano, oziroma datum začetka obratovanja) in strošek investicije, ločeno
za javno kanalizacijsko omrežje ter komunalno čistilno napravo in na
aglomeracijo,
13.
podatke o načrtovanih in tekočih ukrepih za zagotavljanje predpisanih
oskrbovalnih standardov, če ti še niso doseženi, in sicer predvideni datum
opremljenosti in predvideni strošek investicije, ločeno za javno kanalizacijsko
omrežje ter komunalno čistilno napravo in na aglomeracijo,
14.
podatke o zagotavljanju drugih oskrbovalnih standardov za javno
kanalizacijsko omrežje iz 5. točke tega odstavka in čistilno napravo iz 9.
točke tega odstavka,
15.
podatke o območjih izvajalcev javnih služb v občini v skladu z drugim
odstavkom 13. člena te uredbe in
16.
druge podatke, ki se nanašajo na dosežene oskrbovalne standarde, če je
to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev drugih državnih ali evropskih organov
in so podatki podrobneje določeni v navodilih iz drugega odstavka tega člena.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka na dan
31. decembra preteklega leta občina pošlje ministrstvu v elektronski
obliki v skladu z navodili, objavljenih na spletni strani ministrstva,
najpozneje do 31. marca tekočega leta.
4.8 Posebne določbe
32.a člen
(siva voda)
(1) Za stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije
ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, kot na primer planinska
koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča, ki ležijo na nadmorski višini,
enaki ali večji od 1.500 m, izven meja aglomeracij, zanje ni zagotovljena
minimalna komunalna oskrba z uporabo javne infrastrukture (ni zagotovljena
oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, ni zagotovljeno odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji, ni dostopa do javne ceste in ni
zagotovljena oskrba z električno energijo iz javnega omrežja), ter se v
sanitarijah ne uporabljajo stranišča z izplakovanjem, se za komunalno odpadno
vodo, ki nastane pri umivanju, pripravi hrane ali pri kuhinjskih opravilih, če
se uporabljajo biološko razgradljiva čistilna sredstva (v nadaljnjem besedilu:
siva voda), pred odvajanjem neposredno ali posredno v vode lahko uredi čiščenje
v mali komunalni čistilni napravi, ki je sestavljena iz enote za mehansko
čiščenje (pretočna greznica), iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za
nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo v skladu z drugim odstavkom 21.
člena te uredbe, in ki odstopa od pogojev iz prve do tretje alineje tretjega
odstavka 21. člena te uredbe, če se ne glede na predpis, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, vloži
vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in se v postopku odločanja o
izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za tako malo komunalno čistilno napravo
ugotovi, da so vplivi odvajanja odpadne vode iz take male komunalne čistilne
naprave sprejemljivi.
(2) Vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz
prejšnjega odstavka mora biti poleg predpisanih vsebin in prilog iz predpisa,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, priložena tudi dokumentacija, iz katere je razvidno izpolnjevanje
pogojev iz prejšnjega odstavka in drugih predpisanih pogojev, ki se nanašajo na
odvajanje odpadnih voda.
32.b člen
(suho stranišče)
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracij ali
objekta iz četrtega odstavka 19. člena te uredbe lahko uporablja suho
stranišče, če za objekt ni zagotovljena javna oskrba s pitno vodo in
opremljanje zemljišča z javnim vodovodom ni vključeno v programe opremljanja
stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o urejanju prostora ter:
-
je na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, iz soglasja
pristojnega soglasodajalca razvidno, da priključitev na javno kanalizacijo
tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka in
priključitev na javno kanalizacijo povzročila nesorazmerne stroške v skladu s
petim odstavkom 19. člena te uredbe, ali
-
na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljanje z javno
kanalizacijo ni predpisano oziroma komunalno opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo
ni vključeno v programe opremljanja stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o
urejanju prostora.
(2) Lastnik objekta s suhim straniščem oziroma lastnik suhega
stranišča mora za blato iz teh stranišč zagotoviti zbiranje v zbiralniku, ki
ustreza zahtevam, da je:
-
njegova zmogljivost prilagojena številu uporabnikov suhega stranišča in
zagotavlja zmogljivosti za shranjevanje blata iz suhih stranišč za najmanj tri
leta,
-
narejen iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali
uhajanje njegove vsebine v okolje,
-
izveden tako, da je zagotovljeno njegovo odzračevanje, in
-
za zbrano blato suhih stranišč zagotovljeno ravnanje, kakor je v skladu
s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih
čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka se lahko
za blato iz suhega stranišča, s katerim je opremljen objekt na kmetijskem
gospodarstvu, uporablja peti odstavek 17. člena te uredbe, če so izpolnjene
zahteve glede uporabe tega blata kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom,
ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
32.c člen
(drugi ukrepi)
Vsebino premične sanitarne enote s suhimi stranišči in tekoče
ter trdne ostanke (blato) iz teh enot je prepovedano:
-
izpuščati, odlagati ali odmetavati neposredno ali posredno v vode,
-
izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje ali
-
čistiti v komunalni čistilni napravi, ki ni opremljena za prevzem in
obdelavo blata.
V. EVIDENCA IZVAJALCEV JAVNIH SLUŽB
33. člen
(evidenca izvajalcev javnih služb)
Ministrstvo v evidenci izvajalcev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po
posameznih občinah vodi podatke o:
-
izvajalcih javne službe po občinah (firma in sedež ter kontaktni podatki),
-
obliki zagotavljanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe, za posameznega izvajalca javne službe,
-
območjih iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, za katere
posamezni izvajalec javne službe izvaja predpisane storitve, in
-
občinskih predpisih, ki urejajo izvajanje javne službe.
34. člen
(podatki o objektih in napravah, namenjenih izvajanju javne
službe)
Evidenca iz prejšnjega člena vsebuje tudi podatke o:
-
javnih kanalizacijskih sistemih in njihovi vrsti (ločen ali mešan sistem),
-
iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov,
-
javnih kanalizacijskih omrežjih s pripadajočimi objekti in tehnološkimi
sklopi,
-
komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne
vode,
-
lastništvu javne kanalizacije,
-
naseljih, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda odvaja v
javne kanalizacijske sisteme in čisti na komunalnih čistilnih napravah ali
čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
-
aglomeracijah, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda
odvaja v javne kanalizacijske sisteme in čisti na komunalnih čistilnih napravah
ali čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
-
občinah, v katerih se nahajajo javni kanalizacijski sistemi in komunalne
čistilne naprave ali čistilne naprave padavinske odpadne vode, in
-
upravljavcih javnih kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih
naprav ali čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
35. člen
(sporočanje in spremembe podatkov)
(1) Podatke iz 33. in 34. člena te uredbe občine
sporočijo na obrazcih in v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani
ministrstva.
(2) Spremembe podatkov iz 33. ali 34. člena te
uredbe občine sporočijo najpozneje v treh mesecih po nastanku spremembe na
obrazcih in v skladu z navodili iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo podatke v evidenci izvajalcev javnih
služb spremeni v 30 dneh od prejema popolnih podatkov o spremembah in o
posamezni spremembi podatkov na zahtevo občine izda pisno potrdilo.
VI. OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE
ODPADNE VODE
36. člen
(operativni program)
(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: operativni program) se:
-
podrobneje določijo podatki za vsako posamezno aglomeracijo iz priloge 3
te uredbe v posamezni občini (kot na primer obremenitev zaradi števila stalno
prijavljenih prebivalcev, obremenitev zaradi gospodarskih ali drugih
dejavnosti, število stavb iz petega odstavka 20. člena te uredbe in število
enostanovanjskih stavb v aglomeraciji, lega glede na občutljiva območja,
vodovarstvena ali druga območja),
-
podrobneje določijo zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne
odpadne vode za vsako posamezno aglomeracijo iz priloge 3 te uredbe,
-
podrobneje določijo roki za izpolnjevanje zahtev iz prejšnje alineje,
-
podrobneje določijo ukrepi, potrebni za doseganje predpisane
opremljenosti z javno kanalizacijo,
-
prikažejo izvedene investicije občin za vsako posamezno aglomeracijo,
ločeno za javno kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo in
-
prikažejo načrtovane investicije občin za vsako posamezno aglomeracijo,
ločeno za javno kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo.
(2) Za aglomeracije, za katere je rok za izpolnitev zahtev v
zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu z aktom o
pogojih pristopa že potekel, se v operativnem programu povzame datum iz tega
akta.
(3) V operativnem programu se določijo tudi:
-
podrobnejše zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne
vode na območju izven meja aglomeracij ter roki za njihovo izpolnjevanje in
-
zunanje meje rečnega ustja, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja
zahtev iz te uredbe.
(4) Sestavni del operativnega programa so tudi:
-
digitalna podatkovna zbirka s prikazom zahtev in rokov iz prvega in
drugega odstavka tega člena, ki mora omogočati izračune in poizvedbe za
pripravo poročil o izvajanju operativnega programa, in
-
prikaz razvitosti javne kanalizacije v občinah v skladu s predpisom, ki
ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja
zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(5) Dostop do vsebin iz operativnega programa zagotavlja
Agencija Republike Slovenije za okolje z uporabo računalniške aplikacije »Atlas
UWWTD«, ki podaja prikaz:
-
geografske lege in geografske meje posamezne aglomeracije,
-
zahtev in rokov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena za
posamezno aglomeracijo,
-
podatkov o stopnji priključenosti na posamezno vrsto ureditve za
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za posamezno aglomeracijo,
-
podatkov o stopnji priključenosti na posamezno vrsto ureditve za
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za območje izven meja aglomeracij
in
-
podatkov o načinu ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
za posamezne objekte.
VII. NADZOR
37. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe, ki se nanašajo na
obveznosti izvajalca javne službe, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo
okolja.
38. člen
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 20.000 eurov se za
prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba, če:
-
ne izvaja obveznih storitev ali obvezne storitve za objekte, ki so
priključeni na javno kanalizacijo, izvaja v nasprotju s 16. členom,
-
ne izvaja obveznih storitev ali obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni
na javno kanalizacijo, izvaja v nasprotju s 17. členom ali
-
ne zagotavlja obdelave blata ali obdelavo blata izvaja v nasprotju z
18. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba, če:
-
ne obvešča uporabnikov javne službe v skladu s 25. členom,
-
ne pripravi programa v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom
26. člena ali ga ne pošlje občini v potrditev v skladu s petim odstavkom
26. člena,
-
ne pripravi sprememb programa ali ga ne pošlje občini v potrditev v
skladu s šestim odstavkom 26. člena,
-
ne predloži programa ministrstvu v skladu z osmim odstavkom 26. člena
ali ga ne objavi v skladu z devetim odstavkom 26. člena,
-
ne vodi ali hrani evidence v skladu s 27. členom,
-
ne poroča o izvajanju javne službe v skladu s prvim ali drugim odstavkom
30. člena ali ne poroča v roku iz tretjega odstavka 30. člena ali
-
ne predloži podatkov iz evidence iz drugega odstavka 27. člena ali
teh podatkov ne predloži v roku iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe.
(4) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek
iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek
iz prvega ali tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Priloga
1: Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti
Priloga
2: Poročilo o pregledu
Priloga
3: Aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE
Priloga
4: Aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE DOLOČBE
39. člen
(prehodni roki za
oskrbovalne standarde)
(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe
mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in
manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
četrtim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z
11. členom te uredbe najpozneje do:
-
31. decembra 2021, če gre za iztok v občutljivo območje iz prve
alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na prispevnem
območju občutljivega območja iz druge alineje drugega odstavka 10. člena
te uredbe ali v vodo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo
vode,
-
31. decembra 2023, če gre za iztok, ki ni iztok iz prejšnje
alineje.
(2) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe
mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, kjer se
komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena
z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje
komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe
ali v skladu z drugim odstavkom 19. člena te uredbe najpozneje do
31. decembra 2023.
40. člen
(prehodni roki za odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode)
Ne glede na 15. člen te uredbe mora izvajalec javne
službe zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode po javnem kanalizacijskem
omrežju in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatno
obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:
-
31. decembra 2021, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz prve alineje
prvega odstavka prejšnjega člena,
-
31. decembra 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz druge alineje
prvega odstavka prejšnjega člena,
-
31. decembra 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
manjšo od 500 PE.
41. člen
(prilagoditev obstoječih
komunalnih čistilnih naprav)
(1) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik
in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred
22. avgustom 2009 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem
dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje
ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam
iz drugega oziroma tretjega odstavka 10. člena te uredbe najpozneje do
22. avgusta 2016, če gre za komunalno čistilno napravo, na kateri se čisti
komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo
od:
-
2.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodotok iz tretje
alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe, ali
-
10.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodo na vodnem območju
Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje drugega odstavka
10. člena te uredbe ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz
druge alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik
in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred
uveljavitvijo te uredbe in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem
dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali
gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam iz
petega odstavka tega člena najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se peti odstavek
10. člena ne uporablja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE.
42. člen
(uporaba mejnih vrednosti
za dušik in njegove spojine ter neraztopljene snovi)
(1) Za komunalno čistilno napravo s sekundarnim
čiščenjem, ki je imela na dan 25. december 2010 v pravnomočnem okoljevarstvenem
dovoljenju za obratovanje naprave določeni mejni vrednosti za amonijev in
celotni dušik, se do prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po
uveljavitvi te uredbe za parameter:
-
amonijev dušik uporabljajo mejne vrednosti iz preglednice 1 priloge 1 te
uredbe,
-
celotni dušik uporabljajo določbe iz priloge 1 te uredbe.
(2) Za komunalno čistilno napravo iz prejšnjega odstavka
se do prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe
čezmerna obremenitev glede na celotni dušik ne vrednoti.
(3) Za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako
ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE, ki ima na dan uveljavitve te
uredbe v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave
določeno mejno vrednost za neraztopljene snovi, ki je višja od 35 mg/L, se do
prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe za
parameter neraztopljene snovi uporablja mejna vrednost iz preglednice 1 priloge
1 te uredbe.
(4) Za komunalno čistino napravo iz prejšnjega odstavka
se mejna vrednost za neraztopljene snovi iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe
pri vrednotenju čezmerne obremenitve začne uporabljati 1. januarja 2017.
43. člen
(prilagoditev obstoječih
objektov)
(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času
gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje
prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to
uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega
odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se
odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma
obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s
predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki
nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo
najpozneje do 31. decembra 2021.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik
obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano
gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred
14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je
obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi,
ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve
alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno
odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v
skladu s to uredbo najpozneje do:
-
roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za
obratovanje naprave, in
-
31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje
še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v
pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni
predpisan.
(4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta
objekt, najpozneje v:
-
rokih iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali
-
15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov
poziv.
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je
opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena
z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije,
kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te
uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti
priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku
obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko
omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za
javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno
na komunalno čistilno napravo.
(6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za
katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
četrtim odstavkom 19. člena te uredbe, mora zagotoviti priklop na malo
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta
najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(7) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega,
tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh
odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:
1.
čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato
zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe,
2.
zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno
vodo zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe, ali
3.
čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so
veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljeno ravnanje, kakor je
v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
44. člen
(obvezne storitve za
obstoječe objekte)
Ne glede na 17. člen te uredbe so obvezne storitve za
obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam te uredbe tudi:
-
prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne
službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj
enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno
greznico,
-
obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne
naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
45. člen
(obveznosti lastnika
obstoječega objekta)
(1) Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z
obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam te uredbe hraniti:
1.
dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici,
2.
podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o
prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega
odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in
količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka
17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo.
(2) Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka
mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti
dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka.
46. člen
(prilagoditev zaradi
spremembe ali dopolnitve občutljivih območij)
Če se v skladu s sedmim odstavkom 5. člena vodno telo
površinske vode uvrsti med občutljiva območja, morata lastnik in upravljavec
komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena ali je obratovala na dan
uvrstitve tega vodnega telesa med občutljiva območja, ali za katero je bilo
pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje,
okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se obratovanje
komunalne čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje
komunalne odpadne vode v to občutljivo območje ali v vode na prispevnem območju
tega občutljivega območja, najpozneje v sedmih letih po njegovi določitvi.
47. člen
(dokončanje postopkov za
izdajo okoljevarstvenih dovoljen)
Postopki za pridobitev, podaljšanje ali spremembo
okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje komunalne čistilne naprave, začeti
pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo.
IX. KONČNE DOLOČBE
48. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
-
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10),
-
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10),
-
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in
-
Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 88/11).
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 31. decembra 2015.«.
Uredba o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 76/17) dodaja 40.a člen
uredbe, ki se glasi:
»40.a člen
(uporaba obstoječih območij
poselitve)
Do sprejetja operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode v skladu s 36. členom te uredbe se za izvajanje te
uredbe kot aglomeracije štejejo območja poselitve iz Operativnega programa
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta
2005 do leta 2017), ki je bil sprejet s sklepoma Vlade Republike Slovenije št.
35401-2/2010/2 z dne 11. novembra 2010 in št. 35401- 2/2010/8 z dne 14. julija
2011 ter objavljen na spletnih straneh ministrstva.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 31. decembra 2017.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 81/19) črta 40.a člen:
»40.a člen
(črtan)«;
spreminja 41. člen uredbe tako, da se glasi:
»41. člen
(prilagoditev obstoječih
komunalnih čistilnih naprav)
(1) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik
in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred
22. avgustom 2009 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem
dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje
ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam
iz drugega oziroma tretjega odstavka 10. člena te uredbe najpozneje do
22. avgusta 2016, če gre za komunalno čistilno napravo, na kateri se čisti
komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo
od:
-
2.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodotok iz tretje
alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe, ali
-
10.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodo na vodnem območju
Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje drugega odstavka
10. člena te uredbe ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz
druge alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik
in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred
uveljavitvijo te uredbe in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem
dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje
ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam
iz petega odstavka 10. člena te uredbe najpozneje v petih letih od uveljavitve
te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se peti odstavek 10.
člena te uredbe ne uporablja za male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je bila zgrajena pred 31. decembrom 2015 in
je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno
vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali
gradbeno dovoljenje.«;
dodaja 41.a člen uredbe, ki se glasi:
»41.a člen
(izjeme za malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1) Deveti odstavek 17. člena uredbe in tretji odstavek 28.
člena uredbe se ne uporabljata za malo komunalno čistilno napravo, ki pripada
napravi, je bila zgrajena pred začetkom veljavnosti te uredbe in je obratovala
na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje,
okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje,
razen če je s pravnomočnim okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje te
naprave določeno drugače.
(2) Drugi odstavek 28. člena uredbe se ne uporablja za malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je bila
zgrajena pred 31. decembrom 2015 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo
pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje,
okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje.
(3) Ne glede na drugi in tretji odstavek 28. člena uredbe se
v okviru meritev iz osmega oziroma desetega odstavka 17. člena uredbe in
meritev iz tretjega odstavka 28. člena uredbe izvede le meritev parametra
onesnaženosti KPK in uporabi mejna vrednost, predpisana za malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če je bila ta mala komunala
čistilna naprava zgrajena pred 31. decembrom 2015 in je obratovala na ta dan
ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje,
okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje,
in:
-
se v tej mali komunalni čistilni napravi čisti komunalna odpadna voda iz
objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali
-
pripada napravi v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo
od 2.000 PE.«;
spreminja 43. člen uredbe tako, da se glasi:
»43. člen
(prilagoditev obstoječih
objektov)
(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času
gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje
prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to
uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje
prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna
voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja
oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni
skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to
uredbo najpozneje do 31. decembra 2021.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik
obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano
gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred
14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je
obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s
predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji
iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za
komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in
čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do:
-
roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za
obratovanje naprave, in
-
31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje
še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v
pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni
predpisan.
(4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta
objekt, najpozneje v:
-
rokih iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali
-
15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov
poziv.
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je
opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena
z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije,
kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te
uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti
priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku
obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko
omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za
javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno
na komunalno čistilno napravo.
(6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za
katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s tretjim
odstavkom 19. člena te uredbe, mora zagotoviti priklop na malo komunalno
čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje
šest mesecev po njeni vgradnji.
(7) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega,
tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lahko do
rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:
1.
čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato
zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe,
2.
zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno
vodo zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe, ali
3.
čisti v obstoječi pretočni greznici, če je za blato zagotovljeno ravnanje,
kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom
iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.«;
spreminja 45. člen uredbe tako, da se glasi:
»45. člen
(obveznosti lastnika
obstoječega objekta)
(1) Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z
obstoječo pretočno greznico ali obstoječo malo komunalno čistilno napravo z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora do prilagoditve zahtevam te uredbe
hraniti:
1.
dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici oziroma
obstoječi mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
2.
podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o
prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega
odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in
količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka
17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo.
(2) Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka
mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti
dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka.«,
dodaja 47.a člen uredbe, ki se glasi:
»47.a člen
(stopnja opremljenosti
predhodnih aglomeracij)
Ministrstvo do 30. junija 2029 vsako leto izdela in v
poročilo iz drugega odstavka 22.a člena uredbe vključi tudi oceno dosežene
stopnje opremljenosti in oceno dosežene stopnje priključenosti, ločeno za
posamezne predpisane vrste opremljanja na podlagi podatkov iz prvega odstavka
22.a člena uredbe in podatkov o mejah aglomeracij iz Operativnega programa
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta
2005 do leta 2017), ki je bil sprejet s sklepoma Vlade Republike Slovenije št.
35401-2/2010/2 z dne 11. novembra 2010 in št. 35401-2/2010/8 z dne 14. julija
2011 ter objavljen na spletni strani ministrstva, za aglomeracije, za katere
velja, da:
-
so bile pred začetkom veljavnosti te uredbe sklenjene pogodbe o
sofinanciranju projektov za gradnjo infrastrukture za odvajanje oziroma
čiščenje komunalne odpadne vode s sredstvi evropske kohezijske politike v
programskem obdobju 2014–2020,
-
aglomeracija v prilogi 3 ali prilogi 4 uredbe ni določena, predhodna
aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo.«;
dodaja 47.b člen uredbe, ki se glasi:
»47.b člen
(sestavljena aglomeracija)
(1) Če je iz investicijske dokumentacije v skladu s
predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju financ, za opremljanje s predpisano infrastrukturo za
odvajanje oziroma čiščenje komunalne odpadne vode razvidno, da je na podlagi
ekonomske analize variant najbolj ugodna varianta opremljanje z enim javnim
kanalizacijskim sistemom za več aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena
uredbe oziroma za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, ki ustrezna
seštevku skupnih obremenitev teh aglomeracij in zaključuje to javno
kanalizacijsko omrežje, se skupina teh aglomeracij lahko šteje za sestavljeno
aglomeracijo, če so izpolnjeni tudi pogoji, da:
-
so bile te aglomeracije del iste predhodne aglomeracije,
-
so na območju istega izvajalca javne službe,
-
so izpolnjene zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode, kot so predpisane za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza
seštevku skupnih obremenitev aglomeracij sestavljene aglomeracije,
-
gre za celovit in ekonomsko vzdržen javni kanalizacijski sistem,
-
gre za projekt iz dogovora za razvoj regij za sofinanciranje s sredstvi
evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki velja na dan
začetka veljavnosti te uredbe, v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje
skladnega regionalnega razvoja, in
-
sta za gradnjo te infrastrukture izdani pravnomočno gradbeno dovoljenje
in pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, če je predpisano.
(2) Ministrstvo v atributni del digitalnega podatkovnega
sloja iz 20.c člena te uredbe za aglomeracije sestavljene aglomeracije iz
prejšnjega člena vključi tudi identifikacijsko številko in ime sestavljene
aglomeracije.
(3) Ministrstvo pri ugotavljanju stopnje opremljenosti v
skladu z 22.a členom uredbe do 30. junija 2029 vsako leto izdela tudi oceno
stopnje opremljenosti in oceno stopnje priključenosti sestavljene aglomeracije
iz prvega odstavka tega člena in ti oceni vključi v poročilo iz drugega
odstavka 22.a člena uredbe.
(4) Sestavljena aglomeracija iz prvega odstavka tega člena je
delno ali v celoti opremljena z javno kanalizacijo oziroma se šteje za ustrezno
opremljeno, če so merila za ugotavljanje opremljenosti iz 19.c člena uredbe
izpolnjena za pozidana stavbna zemljišča v posameznih aglomeracijah sestavljene
aglomeracije in za pozidana stavbna zemljišča, stična s katerokoli od
aglomeracij sestavljene aglomeracije.«.
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2020.«.
Uredba o spremembah Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 194/21) spreminja 39. člen uredbe tako,
da se glasi:
»39. člen
(prehodni roki za
oskrbovalne standarde)
(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe
mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in
manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in
komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
četrtim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z
11. členom te uredbe najpozneje do:
-
31. decembra 2025, če gre za iztok v občutljivo območje iz prve
alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na prispevnem
območju občutljivega območja iz druge alineje drugega odstavka 10. člena
te uredbe ali v vodo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo
vode,
-
31. decembra 2027, če gre za iztok, ki ni iztok iz prejšnje
alineje.
(2) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe
mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, kjer se
komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena
z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje
komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe
ali v skladu z drugim odstavkom 19. člena te uredbe najpozneje do
31. decembra 2027.«;
spreminja 40. člen uredbe tako, da se glasi:
»40. člen
(prehodni roki za odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode)
Ne glede na 15. člen te uredbe mora izvajalec javne
službe zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode po javnem kanalizacijskem
omrežju in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatno
obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:
-
31. decembra 2025, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz prve alineje
prvega odstavka prejšnjega člena,
-
31. decembra 2027, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz druge alineje
prvega odstavka prejšnjega člena,
-
31. decembra 2027, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo,
manjšo od 500 PE.«;
spreminja 43. člen uredbe tako, da se glasi:
»43. člen
(prilagoditev obstoječih
objektov)
(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času
gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega
odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo,
ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo
najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik
obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je
bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje
prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna
voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja
oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni
skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to
uredbo najpozneje do 31. decembra 2025.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik
obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano
gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred
14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa
ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so
veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve
alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno
odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v
skladu s to uredbo najpozneje do:
-
roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za
obratovanje naprave, in
-
31. decembra 2025, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje
še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v
pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni
predpisan.
(4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta
objekt, najpozneje v:
-
rokih iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali
-
15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov
poziv.
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je
opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer
opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena
z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije,
kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te
uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti
priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku
obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko
omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za
javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno
na komunalno čistilno napravo.
(6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za
katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s tretjim
odstavkom 19. člena te uredbe, mora zagotoviti priklop na malo komunalno
čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje
šest mesecev po njeni vgradnji.
(7) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega,
tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lahko do
rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:
1.
čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato
zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe,
2.
zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno
vodo zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe, ali
3.
čisti v obstoječi pretočni greznici, če je za blato zagotovljeno ravnanje,
kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom
iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.