Uredba o ukrepu Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2015

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o ukrepu Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2015

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa ukrep Dobrobit živali v letu 2015 (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ), ki se izvaja kot ukrep razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) za izvajanje:

-        Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320);

-        Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 367 z dne 23. 12. 2014, str. 16);

-        Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

-        Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1001/2014 z dne 18. julija 2014 o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 281 z dne 25. 9. 2014, str. 1);

-        Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

-        Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1);

-        Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in

-        Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69).

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

-        žival je prašič podvrste Sus scrofa domestica katerekoli starosti, ki je namenjen za razmnoževanje ali pitanje;

-        plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;

-        plemenska svinja v laktaciji je svinja v obdobju od prasitve do odstavitve;

-        plemenska mladica je samica prašiča, ki še ni prasila;

-        sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;

-        tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;

-        pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti;

-        gospodarstvo je lokacija, kjer se redijo živali, v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev. V okviru kmetijskega gospodarstva je lahko eno ali več gospodarstev;

-        G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev. Če je v okviru kmetijskega gospodarstva več gospodarstev, ima vsako izmed njih svojo številko G-MID;

-        v primeru, ko se za izvajanje te uredbe uporabljajo predpisi, ki namesto izraza dobrobit živali uporabljajo izraz dobro počutje živali, se šteje, da imata izraza enak pomen;

-        neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;

-        izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na prostem. Izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali v okolje;

-        zaprto gnezdo je prostor za sesne pujske v prasitvenem boksu z dodatnim virom ogrevanja in pokrit s pokrovom, ki ima rob ali zavesice, ki zadržujejo toploto v gnezdu;

-        Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za preglede upravičenosti, zmanjšanja plačil in izključitve ter izplačila po tej uredbi.

II. UKREP DOBROBIT ŽIVALI

3. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izvajanju zahtev dobrobiti živali, ki presegajo zahteve ravnanja, prikazane v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter druge predpisane zahteve s področja dobrobiti in zaščite živali.

4. člen

(upravičenci)

Upravičenci do plačil iz ukrepa DŽ so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izvajajo kmetijsko dejavnost v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15), pri čemer se za določitev upravičenca uporabljajo tudi tretji do šesti odstavek 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15), se prostovoljno vključijo v ukrep DŽ in izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

5. člen

(vlaganje zahtevka)

(1) Zahtevek za ukrep DŽ se vloži kot del zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2015.

(2) Če je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti zahtevek za vsako posamezno gospodarstvo, za katero uveljavlja ukrep DŽ.

6. člen

(vstopni pogoji)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja ukrep DŽ, najpozneje en dan pred začetkom trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe izdelan in v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) vnesen program dobrobiti živali (v nadaljnjem besedilu: program DŽ) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.

(2) Na dan izdelave programa DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na posameznem gospodarstvu, za katero bo uveljavljal ukrep DŽ, rediti:

-        20 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 9. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače, oziroma

-        100 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve iz 9. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena nosilcem kmetijskega gospodarstva ni treba izdelati novega programa DŽ, če imajo izdelan program DŽ na podlagi predpisa, ki ureja ukrep DŽ iz PRP 2014–2020 za leto 2014. Vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če so v CRPš za leto 2015 vneseni podatki iz programa DŽ za leto 2014 oziroma podatki iz posodobljenega programa DŽ v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, najpozneje en dan pred začetkom trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe.

7. člen

(trajanje obveznosti)

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati obveznosti iz ukrepa DŽ od 1. maja 2015 do 31. decembra 2015.

8. člen

(usposabljanje)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 4. člena te uredbe, njegov namestnik ali član kmetije oziroma oseba, ki je zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do 15. decembra 2015 opraviti usposabljanje s področja DŽ v obsegu štirih pedagoških ur, ki ga izvede izvajalec usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.

(2) Agencija za namen upravnega preverjanja izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2015, 15. januarja 2016 iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za zadevno kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.

9. člen

(nabor možnih zahtev)

(1) Za pridobitev plačil za ukrep DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep DŽ, izvajati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:

1.      za plemenske svinje in plemenske mladice:

-  zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,

-  zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,

-  zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine;

2.      za plemenske svinje zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov;

3.      za tekače zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;

4.      za pitance:

-  zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,

-  zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora na celotnem gospodarstvu izvajati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša.

10. člen

(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)

(1) Za izpolnjevanje posameznih zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v tem členu.

(2) Za zahtevo za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m² na žival. Za štiri živali ali manj pa mora biti površina izpusta najmanj 6 m², z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina le-tega računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti izpuščena v izpust najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati katere živali so istočasno v izpustu.

(3) Za zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:

-        površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 1,98 m² na plemensko mladico in 2,73 m² na plemensko svinjo;

-        površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,80 m² na plemensko mladico in 2,48 m² na plemensko svinjo;

-        površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,62 m² na plemensko mladico in 2,23 m² na plemensko svinjo;

-        najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,05 m² na plemensko mladico in 1,43 m² na plemensko svinjo, največ 15 % te površine lahko predstavljajo drenažne odprtine.

(4) Za zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine se mora pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter za nudenje dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini treba osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po hranilih, dodajati:

-        voluminozno krmo ali

-        pa morajo biti svinje krmljene s krmno mešanico, ki mora vsebovati najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.

(5) Kot voluminozna krma iz prejšnjega odstavka se šteje: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.

(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja zahtevo iz četrtega odstavka tega člena, mora imeti recepturo za krmni obrok, ki jo izdela zootehnik v okviru priprave programa DŽ.

(7) Za zahtevo za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m², višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike talnega ogrevanja, zagotovljeno pa mora biti tudi uravnavanje temperature.

(8) Za zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:

(9) Za zahtevo za skupinsko rejo z izpustom mora biti prašičem pitancem zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m² na pitanca. Dolžina krajše stranice izpusta mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov iz priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti izpuščena v izpust najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

11. člen

(sporočanje staleža)

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v času trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe v CRPš sporočati podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja ukrep DŽ ali ne. Nosilec kmetijskega gospodarstva sporoča podatke o staležu prašičev za prvi dan v mesecu najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.

12. člen

(plačila)

(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev v času trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru odstopanja med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezen presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, povprečno število prašičev izračuna na podlagi ugotovljenega števila živali, pri čemer se upošteva 17. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 18. člen te uredbe glede zmanjšanj plačil in izključitev.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je do plačila upravičen, če povprečno število živali iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 6. člena te uredbe.

(4) Če nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega člena, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v programu DŽ in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.

(5) Če v obdobju trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe pride na gospodarstvu do povečanja števila živali zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih kapacitet in s tem do preseganja največjega dovoljenega števila živali na gospodarstvu, mora nosilec kmetijskega gospodarstva na agencijo poslati pisno izjavo izvajalca svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020. Z izjavo izvajalec svetovanja potrdi, da se z razširitvijo kapacitet zagotavlja izpolnjevanje zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe tudi za povečano število živali na gospodarstvu. Izjavo mora nosilec kmetijskega gospodarstva poslati na agencijo po povečanju staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz 11. člena te uredbe.

(6) V primeru povečanja števila živali iz prejšnjega odstavka se za izračun povprečnega števila prašičev ne glede na prvi odstavek tega člena upošteva podatke o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali določeno v programu DŽ. Iz CRPš se upošteva vse podatke o staležu do datuma, ko je bila agencija v skladu s prejšnjim odstavkom obveščena o povečanju števila živali, potem pa se za vsak presečni datum iz 11. člena te uredbe upošteva največje dovoljeno število živali določeno v programu DŽ.

(7) Za preračun števila živali v GVŽ se v skladu s prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:

-        plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5;

-        ostali prašiči: 0,3.

(8) Skupna višina podpore za ukrep DŽ je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 13. člena te uredbe, za katere je nosilec kmetijskega gospodarstva vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 10. člena te uredbe.

(9) Višina podpore na posamezno zahtevo iz 13. člena te uredbe se preračuna na obdobje trajanja obveznosti ukrepa DŽ iz 7. člena te uredbe, in sicer po naslednji formuli:

(10) Če v letu 2015 vsota odobrenih zahtevkov za ukrep DŽ preseže višino sredstev iz prvega odstavka 20. člena te uredbe, se višina plačila iz 13. člena te uredbe v okviru posamezne zahteve za leto 2015 sorazmerno zniža.

(11) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz 19. člena te uredbe se za obračun izplačila upošteva povprečno število živali, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu živali iz 11. člena te uredbe za celotno obdobje do nastanka dogodka višje sile ali izjemnih okoliščin. Nosilec kmetijskega gospodarstva je do plačila upravičen le, če to povprečno število živali ni nižje od vstopnega pogoja iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.

(12) V primeru višje sile, ki vpliva na izvajanje posamezne zahteve ukrepa DŽ, ne vpliva pa na stalež živali oziroma na izvajanje preostalih zahtev, mora nosilec kmetijskega gospodarstva sporočati stalež živali v skladu z 11. členom te uredbe tudi po nastanku višje sile.

13. člen

(višina plačila na posamezno zahtevo)

Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve ukrepa DŽ letno znaša:

1.      za plemenske svinje in mladice:

-  zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eura/GVŽ,

-  zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 129,62 eura/GVŽ,

-  zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine: 48,30 eura/GVŽ;

2.      za plemenske svinje zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov 25,64 eura/GVŽ;

3.      za tekače zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 36,70 eura/GVŽ;

4.      za pitance:

-  zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ,

-  zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eura/GVŽ.

14. člen

(obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki pridobi sredstva na podlagi te uredbe, mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(2) Za namen kontrol ukrepa DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z ukrepom DŽ, in pregled ukrepa DŽ na kraju samem agenciji, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugim nadzornim organom.

(3) Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz PRP 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolnjevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti.

15. člen

(navzkrižna skladnost)

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja plačila za ukrep DŽ, mora na celotnem kmetijskem gospodarstvu upoštevati zahteve iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. Če je pri pregledu na kraju samem za ukrep DŽ ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo na zahteve ravnanja s področja Dobrobit živali iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, se plačilo za ukrep DŽ zmanjša v skladu s predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost.

(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva za zahteve iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 10. člena te uredbe na enem izmed gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, za zahtevo iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 10. člena, se mu zahtevek za to zahtevo zavrne na vseh gospodarstvih, kjer to zahtevo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabijo zmanjšanja in izključitve plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju od 1. januarja 2015 do 30. aprila 2015 za zahteve iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 10. člena te uredbe na enem izmed gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, za zahtevo iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 10. člena, se mu zahtevka za to zahtevo na vseh gospodarstvih ne zavrne. Uporabijo se samo zmanjšanja in izključitve plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti pri vseh zahtevah, ki jih uveljavlja.

16. člen

(pregled na kraju samem)

(1) V okviru pregleda na kraju samem, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2015, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za ukrep DŽ in stalež prašičev. Za ta namen mora nosilec kontrolorju zagotoviti vso dokumentacijo za gospodarstvo na lokaciji posameznega preverjanega gospodarstva.

(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz 9. člena te uredbe. Kontrolor na gospodarstvu, za katero se uveljavlja ukrep DŽ, preveri, ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v CRPš, ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list ipd.) in Register prašičev na gospodarstvu.

(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 1. točke, 3. točke ter prve in druge alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe se število živali, ki glede na normative v navedenih alinejah za površino ustreza površini boksa oziroma izpusta, matematično zaokrožuje (0,5 in več se zaokroži na 1).

17. člen

(preveritev sporočanja staleža)

(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in prijavljeno ter ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva ugotovljeno število prašičev.

(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in prijavljeno ter ugotovljeno število posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva prijavljeno število prašičev.

(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, se zahtevek za to zahtevo zavrne.

(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra prašičev na gospodarstvu, pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi obstoj živali na posamezni presečni datum, vendar jim ne more določiti kategorije, se teh prašičev ne upošteva pri izračunu povprečnega števila prašičev iz 12. člena te uredbe.

(5) V primeru odstopanja med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem iz prvega odstavka tega člena, se ugotovljeno število živali iz zapisnika o kontroli prepiše v CRPš.

(6) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 18. členom te uredbe.

18. člen

(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)

(1) Zmanjšanje plačil in izključitve se izvedejo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2015, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu z določbami tega člena.

(2) V primeru razlike med prijavljenim in ugotovljenim številom prašičev na gospodarstvu, ugotovljenim s pregledom iz 16. člena te uredbe in pod pogojem, da ni preseženo največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se za zmanjšanja plačil in izključitve smiselno uporablja 31. člen Uredbe 640/2014/EU. Če pa je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena na katerikoli presečni datum iz 12. člena te uredbe preseženo, se zahtevek za to zahtevo zavrne.

(3) Če nosilec kmetijskega gospodarstva na enega ali več presečnih datumov ne prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu z 11. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 12. člena te uredbe upoštevajo le prijavljeni podatki o številu prašičev, plačilo za celotni ukrep pa se mu zniža za 15 %. Če se kršitev ponovi drugič, se plačilo za celoten ukrep zniža za 30 %. Če se kršitev ponovi več kakor dvakrat, se plačilo za celotni ukrep zavrne.

(4) Zmanjšanja plačil in izključitve zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 9. člena te uredbe so opredeljene v Katalogu zmanjšanj plačil iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

19. člen

(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin)

Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 9. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila iz 12. člena te uredbe v skladu z drugim in četrtim pododstavkom prvega odstavka 4. člena Uredbe 640/2014/EU, če v 15 delovnih dneh od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.

III. FINANČNE DOLOČBE

20. člen

(razpoložljiva sredstva)

(1) Za ukrep DŽ je za leto 2015 namenjenih do 2.320.000,00 eurov.

(2) Plačila iz naslova ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po 1. marcu 2016.

(3) Za namen izvajanja ukrepa DŽ se sredstva zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.

IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

21. člen

(prehodna določba)

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na PRP 2014–2020, se začnejo uporabljati, ko je PRP 2014–2020 potrjen s strani Evropske komisije in je o tem objavljeno obvestilo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko zahtevki za ukrep DŽ vlagajo od uveljavitve te uredbe v skladu s 5. členom te uredbe.

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00715-4/2015

Ljubljana, dne 5. februarja 2015

EVA 2014-2330-0215

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r.

Predsednik

Priloga 1: Dnevnik izpustov

Priloga 2. Katalog zmanjšanj plačil