Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o porabi sredstev
evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju
2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta obsega:
-
Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki
Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna
mesta (Uradni list RS, št. 29/15 z dne 28. 4. 2015),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za
cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 36/16 z dne 20. 5. 2016),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za
cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 58/16 z dne 2. 9.
2016),
-
Popravek Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v
Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in
delovna mesta (Uradni list RS, št. 69/16 z dne 8. 11. 2016),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike
v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast
in delovna mesta (Uradni list RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017),
-
Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za
cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 69/17 z dne 8. 12.
2017),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike
v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast
in delovna mesta (Uradni list RS, št. 67/18 z dne 19. 10. 2018),
-
Uredbo
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe
za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021),
-
Uredbo
o spremembah in dopolnitvi Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe
za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 208/21 z dne 30. 12. 2021).
UREDBA
o porabi sredstev evropske kohezijske politike v
Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in
delovna mesta
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S to uredbo se določajo udeleženci evropske kohezijske politike
in njihove naloge, načrtovanje evropske kohezijske politike, način izbora
operacij in njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij, kot jih določajo:
-
Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.
decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj,
Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za
razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah
o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu,
Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013,
str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU),
-
Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.
decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 470),
-
Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.
decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah
glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi
Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 289),
-
Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.
decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št.
1084/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 281),
-
Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun
Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z
dne 26. 10. 2012, str. 1),
-
Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva
dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje
odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic
ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in
gospodarstva (REACT-EU) (UL L št. 437 z dne 28. decembra 2020, str. 30).
2. člen
(cilj)
(1) Cilj izvajanja evropske kohezijske politike je
spodbujanje naložb za rast in delovna mesta ter zmanjševanje razvojnih razlik
do razvitih regij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter med
kohezijskima in razvojnimi regijami v Republiki Sloveniji.
(2) Cilj iz prejšnjega odstavka se dosega z doseganjem ciljev
in rezultatov iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske
politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: operativni program) ter s
porabo sredstev evropske kohezijske politike v višini, kot jo določa Partnerski
sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 (v
nadaljnjem besedilu: partnerski sporazum).
(3) Da se doseže cilj iz prvega odstavka tega člena, si
udeleženci evropske kohezijske politike prizadevajo za povezovanje vsebin iz
operativnega programa z nacionalnimi in regionalnimi programi ter programi na
ravni EU.
3. člen
(sredstva)
Sredstva proračuna EU, ki se urejajo s to uredbo, so sredstva
Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Pobude za
zaposlovanje mladih in Kohezijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: skladi EU)
za dosego cilja naložbe za rast in delovna mesta.
4. člen
(komplementarno izvajanje evropske kohezijske politike)
Evropska kohezijska politika se po tej uredbi izvaja
komplementarno v primeru uresničevanja skupnega cilja oziroma usklajevanja in
dopolnjevanja več prednostnih naložb znotraj enega ali več operativnih
programov zaradi:
-
celostne obravnave določenega geografskega območja (npr. urbano območje,
zavarovano območje narave, porečje),
-
celostne obravnave sektorskih naložb in
-
dopolnjevanja z instrumenti na ravni EU.
5. člen
(celostni pristopi)
Pristopi, ki celostno obravnavajo določena geografskega območja
iz prve alineje prejšnjega člena, so:
-
celostne teritorialne naložbe za spodbujanje trajnostnega urbanega
razvoja (v nadaljnjem besedilu: celostne teritorialne naložbe),
-
lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in
-
druge naložbe celostnega pristopa.
6. člen
(celostne teritorialne naložbe)
(1) Geografsko območje, na katerem se izvajajo celostne teritorialne
naložbe v Republiki Sloveniji, je območje mestnih naselij in naselij mestnih
območij znotraj mestnih občin.
(2) Prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega
sklada se dodeli načinu izbora operacije na podlagi trajnostne urbane
strategije, ki jo sprejme svet mestne občine.
7. člen
(načelo partnerstva)
Načelo partnerstva se po tej uredbi uresničuje z
vključevanjem institucij gospodarskih in socialnih združenj, kohezijskih in
razvojnih regij in nevladnih organizacij ter drugih partnerjev iz partnerskega
sporazuma (v nadaljnjem besedilu: partnerji) v postopke načrtovanja in
spremljanja v programskem obdobju 2014–2020.
II. UDELEŽENCI EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE IN NJIHOVE NALOGE
8. člen
(udeleženci evropske kohezijske politike)
(1) Udeleženci evropske kohezijske politike so:
-
organi upravljanja in nadzora iz 123. člena Uredbe 1303/2013/EU,
-
posredniški organi iz 123. člena Uredbe 1303/2013/EU,
-
izvajalski organi, kot jih določa 13. člen te uredbe,
-
odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU,
-
upravičenec iz 2. člena Uredbe 1303/2013/EU,
-
organ, pristojen za sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti
goljufijam (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ za sodelovanje z OLAF), in
-
organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema.
(2) Če se glede posamezne operacije pri istem udeležencu evropske
kohezijske politike združijo naloge upravljanja in nadzora na eni strani in
izvajanja na drugi, se načelo ločitve funkcij zagotovi z delitvijo obeh vrst
nalog med notranje organizacijske enote udeleženca.
9. člen
(organi upravljanja in nadzora)
(1) Organ upravljanja je vladna služba, pristojna za razvoj in
evropsko kohezijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja). Organ
upravljanja opravlja naloge iz 125. člena Uredbe 1303/2013/EU, ki jih po tej
uredbi ne opravlja posredniški organ iz tretjega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Organ za potrjevanje je notranja organizacijska enota ministrstva,
pristojnega za finance, ki je pristojna za upravljanje sredstev EU (v
nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje). Organ za potrjevanje opravlja
naloge iz 126. člena Uredbe 1303/2013/EU.
(3) Revizijski organ je organ v sestavi ministrstva,
pristojnega za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom (v nadaljnjem
besedilu: revizijski organ). Revizijski organ opravlja naloge iz 127. člena
Uredbe 1303/2013/EU in naloge neodvisnega revizijskega organa iz drugega
odstavka 124. člena Uredbe1303/2013/EU.
10. člen
(posredniški organi)
(1) Posredniški organi so ministrstva in vladne službe, ki so
pristojni za:
-
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
-
gospodarski razvoj in tehnologijo,
-
kulturo,
-
javno upravo,
-
pravosodje,
-
infrastrukturo,
-
okolje in prostor,
-
izobraževanje, znanost in šport,
-
zdravje,
-
digitalno preobrazbo.
(2) V okviru načrtovanja evropske kohezijske politike
posredniški organ opravlja naslednje naloge:
1.
zbira in oblikuje predloge za pripravo izvedbenega načrta;
2.
zaradi priprave usklajenega predloga nabora načinov izbora operacij
sodeluje z drugimi posredniškimi organi v okviru ene ali več prednostnih
naložb, lahko pa tudi z izvajalskimi organi in partnerji;
3.
zaradi priprave usklajenega izvedbenega načrta sodeluje z organom
upravljanja.
(3) V okviru načina izbora operacij in izvajanja operacij posredniški
organ opravlja naslednje naloge:
1.
predhodno preverja administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko
ustreznost vloge za neposredno potrditev operacije;
2.
pošlje organu upravljanja vlogo za potrditev ustreznosti načina izbora
operacije (v nadaljnjem besedilu: vloga za odločitev o podpori);
3.
izvede javni razpis oziroma javni poziv;
4.
izvaja administrativna preverjanja po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU;
5.
izvaja preverjanja na kraju samem po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU;
6.
izvaja preverjanja opravljanja nalog izvajalskih organov;
7.
spremlja izvajanje operacij, odstopanja in napovedi ter o tem poroča
organu upravljanja;
8.
zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske
politike organu upravljanja in organu za potrjevanje;
9.
daje navodila izvajalskemu organu, pregleduje njegovo dokumentacijo in
poročila, če presodi, da je to potrebno, ter opravlja naloge posredovanja med
izvajalskim organom in organom upravljanja;
10.
preverja, da upravičenci vodijo ločeno knjigovodstvo za posamezno
operacijo;
11.
hrani dokumentacijo v skladu z določbo 140. člena Uredbe 1303/2013/EU in
predpisi, ki urejajo hranjenje dokumentarnega gradiva;
12.
skrbi za pravilen in pravočasen vnos podatkov v informacijske sisteme,
ki so predvideni za finančno upravljanje, spremljanje, nadziranje in
vrednotenje operacij;
13.
zagotavlja javnost dela in obvešča domačo javnost o izvajanju evropske
kohezijske politike.
(4) (črtan).
(5) (črtan).
10.a člen
(posredniški organi, vključeni v izvajanje celostnih
teritorialnih naložb)
(1) Posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih
teritorialnih naložb, sta ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, in
ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, ki opravljata naloge iz drugega
odstavka tega člena, razen nalog iz tretjega odstavka tega člena, ki jih kot
posredniški organ opravlja združenje mestnih občin, ki je ustanovljeno v skladu
s predpisi o lokalni samoupravi (v nadaljnjem besedilu: združenje mestnih
občin).
(2) Posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih
teritorialnih naložb, poleg nalog iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega
člena opravljata tudi naslednje naloge:
1.
sodelujeta pri pripravi navodila organa upravljanja glede vsebin, ki jih
mora vsebovati povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;
2.
v okviru naloge iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena ocenita
vloge za operacije ter pri tem ves čas skrbita, da so kazalniki in
razpoložljiva sredstva EU po posameznih naložbah v skladu z operativnim
programom;
3.
v okviru naloge iz 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena o
primernosti vloge za odločitev o podpori seznanita združenje mestnih občin in
jo po potrditvi s strani združenja mestnih občin pošljeta organu upravljanja v
odločanje;
4.
posredujeta predlog združenju mestnih občin, da ta ponovi objavo povabila
za predložitev vlog za operacije mestnih občin, če v 12 mesecih po razvrstitvi
vlog za operacije ostane nerazporejen del sredstev EU za doseganje kazalnikov
iz operativnega programa.
(3) Združenje mestnih občin pri izvajanju celostnih
teritorialnih naložb kot posredniški organ opravlja naslednje naloge:
1.
sodeluje pri pripravi navodila organa upravljanja glede vsebin, ki jih
mora vsebovati povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;
2.
v skladu z navodilom iz prejšnje točke pripravi in objavi povabilo za
predložitev vlog za operacije mestnih občin;
3.
razvrsti vloge za operacije na podlagi meril za izbor operacij glede na
prispevek posamezne vloge za operacijo k ciljem iz posamezne trajnostne urbane
strategije ter k ciljem in kazalnikom iz operativnega programa in o tem obvesti
mestne občine in posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih
teritorialnih naložb;
4.
oceni vsebino operacij in opravi izbor ter o tem obvesti mestne občine
in posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih teritorialnih naložb;
5.
na predlog posredniških organov, pristojnih za izvajanje celostnih
teritorialnih naložb, iz 4. točke prejšnjega odstavka objavi novo povabilo
za predložitev vlog za operacije mestnih občin.
10.b člen
(posredniški organi, vključeni v izvajanje finančnih
instrumentov)
(1) Posredniški organ, pristojen za izvajanje finančnih
instrumentov, je ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo (v
nadaljnjem besedilu: posredniški organ za finančne instrumente).
(2) Pri izvajanju finančnih instrumentov posredniški
organ za finančne instrumente sodeluje z ministrstvom, pristojnim za okolje in
prostor, in ministrstvom, pristojnim za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu:
sodelujoči ministrstvi), ter združenjem mestnih občin.
(3) Sodelujoči ministrstvi, vsako v okviru svojega
delovnega področja, opravljata naslednje naloge:
1.
sodelujeta pri pripravi in spremembah sporazuma o financiranju;
2.
pripravita investicijsko strategijo;
3.
finančno načrtujeta finančne instrumente;
4.
spremljata doseganje kazalnikov.
(4) Združenje mestnih občin pri izvajanju finančnih
instrumentov kot posredniški organ v okviru celostnih teritorialnih naložb
opravlja naslednje naloge:
1.
daje soglasje h ključnim elementom finančnih instrumentov v skladu s
predpisi, ki urejajo javne finance;
2.
na ravni posamezne investicije poda mnenje o skladnosti investicije s
trajnostno urbano strategijo.
11. člen
(nosilni posredniški organ)
(1) Če pri izvajanju nalog iz drugega in tretjega
odstavka 10. člena te uredbe sodeluje več posredniških organov, ti lahko
uredijo medsebojna razmerja s sporazumom v katerem določijo nosilni posredniški
organ, ki bo opravljal naloge iz 1. in 3. točke drugega odstavka 10.
člena te uredbe ter naloge iz 2., 7. in 13. točke tretjega odstavka 10. člena
te uredbe.
(2) Ne glede na način določitve nosilnega
posredniškega organa iz prejšnjega odstavka je na področju povečanja
učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju nosilni posredniški organ
notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za infrastrukturo.
12. člen
(sporazum)
O načinu izvajanja nalog iz drugega in tretjega odstavka 10.
člena te uredbe lahko organ upravljanja in posredniški organ skleneta sporazum
iz 123. člena Uredbe 1303/2013/EU.
13. člen
(izvajalski organi)
(1) Izvajalski organi so posredni uporabniki po predpisih, ki
urejajo javne finance, ki so pridobili soglasje organa upravljanja.
(2) V okviru načina izbora operacij in izvajanja operacij
izvajalski organ poleg nalog iz 3., 4., 10., 11., 12. in 13. točke tretjega odstavka
10. člena te uredbe opravlja tudi naslednje naloge:
1.
spremlja izvajanje operacij, odstopanja in napovedi ter o tem poroča
posredniškemu organu;
2.
zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske
politike posredniškemu organu, organu upravljanja in organu za potrjevanje.
14. člen
(navodila)
(1) Naloge udeležencev evropske kohezijske politike se podrobneje
uredijo v navodilih organa upravljanja, ki se objavijo na spletni strani
skladov EU.
(2) Kadar se z navodili posredniških organov podrobneje
urejajo vsebine, ki so predmet navodil organa upravljanja, morajo biti navodila
posredniških organov v skladu z navodili organa upravljanja.
15. člen
(odbor za spremljanje)
Odbor za spremljanje opravlja naloge iz 49. in 110. člena Uredbe
1303/2013/EU.
16. člen
(upravičenec)
Upravičenec je pravna oseba, oseba, ki opravlja samostojno dejavnost
(samozaposlena oseba), in ministrstvo oziroma organ v sestavi ministrstva,
katerega operacija je bila odobrena:
-
v primeru javnega razpisa in javnega poziva s pravnomočnim sklepom o
izboru;
-
v primeru neposredne potrditve operacije s sklenitvijo pogodbe o
sofinanciranju.
17. člen
(pristojni organ za sodelovanje z OLAF)
Pristojni organ za sodelovanje z OLAF je organ v sestavi ministrstva,
pristojnega za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom.
17.a člen
(črtan)
17.b člen
(organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije
sistema)
(1) Organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil
akreditacije sistema, je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance,
ki je pristojno za nadzor nad proračunom. Organ, ki spremlja izpolnjevanje
zagotovil akreditacije sistema, opravlja naloge v skladu s petim odstavkom 124.
člena Uredbe 1303/2013/EU.
(2) Organ upravljanja, organ za potrjevanje in
posredniški organi poročajo organu, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil
akreditacije sistema, o vseh spremembah, ki se nanašajo na njihovo imenovanje
ali izhajajo iz revizijskih in drugih preverjanj.
(3) Če organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil
akreditacije sistema, ugotovi, da organi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjujejo
več pogojev za svoje imenovanje, o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
III. IZVEDBENI NAČRT IN NAČRTOVANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE
POLITIKE
18. člen
(splošno)
(1) Izvedbeni načrt določa način doseganja specifičnih ciljev
operativnega programa in je podlaga za pripravo državnega proračuna.
(2) Izvedbeni načrt se sprejme za programsko obdobje 2014–2020
in se dopolnjuje oziroma spreminja najmanj pred vsakokratnim sprejetjem ali
spremembo državnega proračuna oziroma po vsakokratnem rebalansu državnega
proračuna.
(3) Stopnja sofinanciranja iz proračuna EU se določi glede na
skupne upravičene stroške in je lahko glede na način izbora operacije različna,
vendar največ do višine, kot je za posamezno prednostno os, sklad in kohezijsko
regijo določeno v operativnem programu.
(4) Izvedbeni načrt je vsebinska in finančna razčlenitev operativnega
programa.
(5) Prikaz izvedbenega načrta, ki je razčlenjen po prednostni
osi, prednostni naložbi, specifičnem cilju, neposrednih proračunskih uporabnikih,
po načinu izbora operacij, po skladih, po kohezijskih regijah, po letih in
morebitnih drugih atributih, sprejme organ upravljanja in ga objavi na spletni
strani skladov EU.
(6) Zaradi zagotovitve porabe vseh razpoložljivih sredstev
operativnega programa lahko organ upravljanja ne glede na ostale določbe te
uredbe izda odločitve o podpori preko obsega razpoložljivih sredstev, vendar
največ do višine, ki za 15 % presega razpoložljive pravice porabe operativnega
programa (v nadaljnjem besedilu: varnostna rezerva).
19. člen
(predhodni postopek)
(1) Postopek načrtovanja evropske kohezijske politike se začne
s pozivom organa upravljanja posredniškim organom in drugim ministrstvom, naj
začnejo pripravljati predloge za izvedbeni načrt, ter jim določi pogoje za
ugotavljanje upravičenosti predlaganih načinov izbora operacij in enoten rok za
njihovo predložitev.
(2) Posredniški organ o začetku načrtovanja obvesti
institucije in organe gospodarskih in socialnih združenj, kohezijskih in
razvojnih regij in nevladnih organizacij, katerih predstavniki so člani odbora
za spremljanje, lahko pa tudi druge partnerje, za katere presodi, da se
obravnavana tematika nanje nanaša.
(3) Če posredniški organ prejme ali sam oblikuje predlog, ki po
vsebini ne spada v prednostno naložbo, v katero je vključen, ga pošlje
posredniškemu organu tiste prednostne naložbe, v katero ta predlog po vsebini
spada, in o tem obvesti predlagatelja predloga.
(4) Posredniški organ na podlagi predlogov za izvedbeni načrt,
ki jih je prejel od ministrstev, ki niso v vlogi posredniških organov, in
partnerjev, oblikuje predlog za izvedbeni načrt in ga pošlje organu upravljanja
z obrazložitvijo, zakaj nekaterih predlogov ni upošteval oziroma jih je
upošteval drugače, kot so bili predlagani.
20. člen
(priprava in sprejetje izvedbenega načrta)
(1) Po prejemu predlogov za izvedbeni načrt organ upravljanja
preveri njihovo upravičenost in pripravi skupen predlog za izvedbeni načrt ter
ga pošlje v seznanitev posredniškim organom.
(2) Organ upravljanja lahko po lastni presoji, zlasti pa ko gre
za dopolnjevanje in usklajevanje podpor, skliče posvetovanje s posredniškimi
organi, ki pri takih operacijah sodelujejo. Če se ugotovi, da je za učinkovito
doseganje ciljev evropske kohezijske politike primerno trajnejše sodelovanje, se
lahko ustanovijo strokovne skupine, kot jih določa operativni program.
(3) Organ upravljanja o skupnem predlogu za izvedbeni načrt
skliče tudi vsaj eno posvetovanje, na katero povabi posredniške organe in druga
ministrstva, institucije in organe gospodarskih in socialnih združenj,
kohezijskih in razvojnih regij in nevladnih organizacij odbora za spremljanje
ter morebitne druge partnerje.
(4) Organ upravljanja oceni predloge z vidika njihovega prispevanja
k ciljem evropske kohezijske politike in oblikuje usklajen predlog za izvedbeni
načrt.
(5) Če predloga ni bilo mogoče uskladiti, organ upravljanja oblikuje
svoj predlog za izvedbeni načrt, v obrazložitvi pa navede razloge, zakaj
nekaterih predlogov ni upošteval oziroma jih je upošteval drugače, kot so bili
predlagani.
(6) (črtan).
21. člen
(tehnična podpora)
(1) Upravičenci do tehnične podpore iz 59. člena Uredbe 1303/2013/EU
so udeleženci evropske kohezijske politike iz prve, druge in tretje alineje
prvega odstavka 8. člena te uredbe.
(2) Združenju mestnih občin sredstva tehnične podpore
zagotovi organ upravljanja.
(3) Ne glede na določbe tega poglavja se usklajevanje v okviru
prednostnih naložb, ki se nanašajo na tehnično podporo, začne na predlog organa
upravljanja, ki z njim seznani posredniške organe.
(4) Organ upravljanja po prejemu pripomb oblikuje končni
predlog porabe sredstev tehnične podpore kot sestavni del izvedbenega načrta.
(5) Upravljalna preverjanja za ukrepe tehnične podpore
posredniških organov opravlja organ upravljanja.
22. člen
(finančna realizacija izvedbenega načrta)
(1) Izvedbeni načrt je podlaga za prerazporeditev pravic porabe
v finančne načrte neposrednih proračunskih uporabnikov.
(2) O prerazporejanju pravic porabe odloča organ upravljanja
v soglasju s predlagateljem finančnega načrta.
(3) Evidenčni projekti so na ravni prednostne naložbe. Njihov
skrbnik je organ upravljanja.
IV. NAČIN IZBORA OPERACIJ IN NJIHOVO POTRJEVANJE
23. člen
(splošno)
(1) Način izbora operacije je:
1.
javni razpis,
2.
javni poziv in
3.
neposredna potrditev operacije.
(2) Načini izbora operacij so med seboj enakovredni.
24. člen
(javni razpis in javni poziv)
(1) Javni razpis se izvede po predpisih, ki urejajo javne finance.
(2) Javni poziv se izvede na način in po postopkih, kot jih določajo
predpisi, ki veljajo na področju, na katero se posamezna operacija pretežno
nanaša.
(3) Posredniški in izvajalski organi v razpisni dokumentaciji
podrobneje opredelijo merila za izbor operacij, ki jih v skladu z 110. členom
Uredbe 1303/2013/EU sprejme odbor za spremljanje.
25. člen
(neposredna potrditev operacije)
(1) Odločitev o podpori se lahko izda posredniškemu organu brez
izvedbe postopka iz prejšnjega člena v naslednjih primerih:
-
če ima operacija neposredno podlago v zakonu ali strategiji na
nacionalni ravni,
-
če ima operacija podlago v operativnem programu na nacionalni ravni,
dogovoru za razvoj regije ali trajnostni urbani strategiji,
-
če ima operacija podlago v aktu o ustanovitvi javnega zavoda ali javnega
sklada, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije,
-
če za posamezno operacijo tako izhaja iz operativnega programa,
-
če ima operacija lastnosti velikega projekta iz 100. člena Uredbe
1303/2013/EU,
-
če v okviru instrumentov, ki se izvajajo na ravni EU, operacija iz
petega odstavka 27. člena te uredbe ni bila sofinancirana iz sredstev EU, bila
pa je ocenjena pozitivno,
-
če je bilo s pisnim sporazumom dogovorjeno komplementarno financiranje
izbrane operacije iz programa Erasmus+ z operacijo iz sredstev evropske
kohezijske politike ali
-
če gre za izvajanje finančnih instrumentov.
(2) V primeru iz šeste alineje prejšnjega odstavka se v vlogi
za odločitev o podpori operacija lahko dopolni oziroma spremeni tako, da
ustreza predpisom, ki veljajo v Republiki Sloveniji, mora pa ohraniti cilje,
namene in dejavnosti, na podlagi katerih je bila na ravni EU ocenjena
pozitivno.
26. člen
(odločitev o podpori)
(1) Posredniški organ pošlje vlogo za odločitev o podpori organu
upravljanja.
(2) Vloga za odločitev o podpori vsebuje mnenje ministrstva, pristojnega
za finance, o skladnosti državne ali de minimis pomoči, razen v primeru, ko se
finančni instrumenti izvajajo v obliki sklada skladov in v primeru, ko
ministrstvo nastopa hkrati v vlogi posredniškega organa in upravičenca. Če se
vloga za odločitev o podpori nanaša na način izbora operacije v okviru že
obstoječe sheme državne ali de minimis pomoči, za katero je ministrstvo,
pristojno za finance, že izdalo mnenje o skladnosti državne ali de minimis
pomoči, se vlogi za odločitev o podpori priloži že izdano mnenje o skladnosti
sheme državne ali de minimis pomoči.
(3) Organ upravljanja pri odločanju o podpori načinu izbora operacije
skrbi, da posamezna operacija in vse operacije skupaj ne presežejo pravic
porabe na prednostni naložbi, ki so v izvedbenem načrtu predvidene za posamezno
prednostno naložbo v posameznem proračunskem obdobju, odločitev o podpori pa izda,
če iz pogojev in meril izhaja, da je predlagani način izbora operacije
upravičen.
(4) Organ upravljanja izda odločitev o podpori najpozneje v
15 dneh od prejema popolne vloge za odločitev o podpori in jo pošlje v vednost
tudi organu za potrjevanje in revizijskemu organu. Če vloga ni popolna, je
treba najpozneje v sedmih dneh od prejema zahtevati dopolnitev. Dopolnitev je
mogoče zahtevati samo enkrat.
(5) Če organ upravljanja po prejemu vloge za odločitev o podpori
ugotovi, da gre za veliki projekt, pošlje to vlogo v odločitev Evropski
komisiji. Organ upravljanja odločitev Evropske komisije nemudoma po prejemu
pošlje posredniškemu organu, v vednost pa tudi organu za potrjevanje in
revizijskemu organu.
(6) Odločitev o podpori se lahko ob smiselni uporabi šestega odstavka
65. člena Uredbe 1303/2013/EU izda tudi za operacije, ki že potekajo.
(7) Organ upravljanja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te
uredbe oblikuje t.i. »varnostno rezervo« po prednostnih oseh, v skladu z
določbo šestega odstavka 18. člena te uredbe.
27. člen
(finančna realizacija odločitve o podpori)
(1) Z odločitvijo o podpori organ upravljanja odobri finančni
prispevek posameznemu načinu izbora operacije.
(2) Po končanem postopku, v katerem se izbere način
operacije, posredniški organ poskrbi za uvrstitev projektov v načrt razvojnih
programov.
(3) Če je vrednost pripravljenih projektov nižja od višine
javnega razpisa oziroma javnega poziva, neposredni proračunski porabnik, ki ima
načrtovane pravice za izvedbo javnega razpisa oziroma javnega poziva na
evidenčnem projektu, pripravi predlog za prerazporeditev pravic porabe s
proračunske postavke neposrednega proračunskega uporabnika na proračunsko
postavko organa upravljanja v okviru evidenčnega projekta. Predlagano prerazporeditev
pravic porabe potrdi organ upravljanja.
(4) Če organ upravljanja ugotovi, da je potrebna tudi podpora
iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ne glede na 23. člen te uredbe
izda odločitev o podpori ministrstvu, pristojnemu za gospodarski razvoj in
tehnologijo, s katero potrdi strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost,
iz 32. člena Uredbe 1303/2013/EU.
(5) Če je bila na razpisu EU izbrana za sofinanciranje upravičenih
stroškov s sredstvi evropske kohezijske politike operacija, ki omogoča
dopolnjevanje sredstev na državni ravni, posredniški organ pa je po presoji
operacije izdal predhodno soglasje, organ upravljanja obravnava to operacijo
prednostno in vodi postopek po tej uredbi, kot bi bila odločitev o podpori tej operaciji
že izdana, in izvede sofinanciranje v skladu s sklepom EU o izboru operacije
oziroma kot to izhaja iz pravil razpisa.
28. člen
(pogodba o sofinanciranju)
(1) Posredniški oziroma izvajalski organ po odločitvi o
podpori oziroma po pravnomočnosti sklepa o izboru z upravičencem sklene pogodbo
o sofinanciranju.
(2) Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati vse določbe, ki
jih organ upravljanja določi v navodilih organa upravljanja kot bistvene.
(3) Pogodba o sofinanciranju mora biti v skladu z odločitvijo
o podpori vsaj glede predmeta in časovnega poteka operacije ter višine
sredstev, razen če iz odločitve o podpori izhaja, da mora pogodba o
sofinanciranju vsebovati tudi druge bistvene sestavine.
(4) Če po izdani odločitvi o podpori pri izvajanju operacije nastanejo
nove okoliščine, zaradi katerih je treba pogodbo o sofinanciranju spremeniti in
se nanašajo na bistvene okoliščine iz prejšnjega odstavka, posredniški organ
vloži vlogo za spremembo odločitve o podpori. Organ upravljanja prouči vpliv novih
okoliščin na uspešno izvedbo operacije in v 30 dneh izda spremenjeno odločitev
o podpori.
(5) Če ministrstvo nastopa hkrati v vlogi posredniškega organa
in upravičenca, odločitev o podpori nadomesti pogodbo o sofinanciranju.
(6) Če v vlogi upravičenca nastopa neposredni proračunski
uporabnik državnega proračuna, ki ni hkrati posredniški organ, pogodbo o
sofinanciranju nadomesti sporazum o izvajanju, ki ga skleneta upravičenec in
posredniški organ.
V. IZVAJANJE OPERACIJ
1. Izplačila iz proračuna in vračila ter povračila v
proračun
29. člen
(zahtevek za izplačilo)
(1) Upravičenec uveljavlja povračilo upravičenih izdatkov z zahtevkom
za izplačilo, ki mu priloži dokazila o nastalih stroških in njihovih plačilih. V
primeru finančnih instrumentov se zahtevku za izplačilo priloži poročilo, ki
izkazuje, da so bili izpolnjeni pogoji za povračilo prispevka EU v državni
proračun v skladu z 41. členom Uredbe 1303/2013/EU.
(2) Organ upravljanja, posredniški organ ali izvajalski organ
preveri, ali so stroški:
-
dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo
dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene,
-
v skladu z rezultati in cilji operacij,
-
dokazani z računi oziroma drugimi knjigovodskimi listinami enake dokazne
vrednosti in
-
je zanje priloženo dokazilo o plačilu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru finančnih
instrumentov organ upravljanja, posredniški organ ali izvajalski organ preveri
skladnost izpolnjevanja pogojev za izplačila po 41. členu Uredbe 1303/2013/EU.
(4) Če gre za operacije, ki se financirajo iz Evropskega socialnega
sklada in katerih višina javne podpore ne presega 50.000 eurov, ali za druge
poenostavitve iz 67. in 68. člena Uredbe 1303/2013/EU, se določbe prve, tretje
in četrte alineje drugega odstavka tega člena ne uporabljajo.
(5) Posredniški organ oziroma izvajalski organ opravi
kontrolo popolnosti in pravilnosti zahtevka za izplačilo v skladu z drugim,
tretjim in četrtim odstavkom tega člena v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka
za izplačilo, v primeru dopolnitve pa najpozneje v 90 dneh. Če posredniški
organ oziroma izvajalski organ vloge ne zavrne, izda odredbo za izplačilo
sredstev iz državnega proračuna.
(6) Hkrati z izvedenim izplačilom iz državnega proračuna posredniški
organ vzpostavi terjatev do organa za potrjevanje v višini prispevka EU po
posamezni operaciji. Terjatev se vzpostavi v informacijskem sistemu MFERAC in
je sestavni del plačanega zahtevka za izplačilo.
30. člen
(povračilo prispevka EU v državni proračun)
(1) Organ za potrjevanje opravlja povračila prispevka EU v
državni proračun.
(2) Organ za potrjevanje v okviru svojih pristojnosti iz 126.
člena Uredbe 1303/2013/EU ponovno preveri zagotovitve organa upravljanja,
posredniškega organa oziroma izvajalskega organa iz 125. člena Uredbe 1303/2013/EU.
(3) Če organ za potrjevanje povračila prispevka EU v državni
proračun ne zavrne, pripravi odredbo za povračilo prispevka EU v državni
proračun.
2. Upravljalna preverjanja
31. člen
(splošno)
(1) Upravljalna preverjanja so:
-
administrativna preverjanja,
-
preverjanja na kraju samem in
-
preverjanja opravljanja nalog iz drugega in tretjega odstavka 10. člena
ter drugega odstavka 13. člena te uredbe.
(2) Upravljalna preverjanja iz tretje alineje prejšnjega
odstavka opravlja v razmerju do posredniškega organa organ upravljanja, v
razmerju do izvajalskega organa pa posredniški organ.
(3) Vsebina in način izvajanja upravljalnih preverjanj,
popravljalnih ukrepov in finančnih popravkov v primeru odkritih napak in
nepravilnosti pri izvajanju evropske kohezijske politike se podrobneje uredijo
v navodilih organa upravljanja, ki se objavijo na spletni strani skladov EU.
32. člen
(administrativna preverjanja)
(1) Izvedba administrativnih preverjanj je pogoj za izplačilo
sredstev iz državnega proračuna upravičencu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se administrativna
preverjanja izvedejo po izplačilu sredstev iz državnega proračuna, vendar pred
povračilom iz naslova prispevka EU v državni proračun za:
-
stroške dela in stroške drugih obdavčljivih osebnih prejemkov, izplačanih
fizičnim osebam, na projektih tehnične podpore in operacijah neposrednega
proračunskega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, ali
-
za predplačila in transferje občinam in posrednim proračunskim
porabnikom.
(3) Za druge stroške operacij neposrednega proračunskega
uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, in druge stroške tehnične podpore se
administrativna preverjanja izvedejo pred izplačilom iz državnega proračuna,
zaključijo pa po izplačilu sredstev iz državnega proračuna.
(4) Kadar je organ upravljanja ali posredniški organ tudi v
vlogi upravičenca, sam izvaja administrativno preverjanje in za to zagotovi
ločitev funkcij v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe.
33. člen
(preverjanja na kraju samem)
(1) Organ upravljanja na podlagi analize tveganj pripravi načrt
preverjanj na kraju samem, ki jih bosta opravila organ upravljanja in
posredniški organ.
(2) Kadar se na kraju samem preverja posredniški oziroma izvajalski
organ, se hkrati opravijo tudi upravljalna preverjanja iz tretje alineje prvega
odstavka 31. člena.
34. člen
(finančni popravki in nepravilnosti)
(1) Udeleženci evropske kohezijske politike so dolžni preprečevati,
odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter poročati o njih.
(2) Udeleženci evropske kohezijske politike so dolžni izvajati
finančne popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi
nepravilnostmi. Finančni popravki se določijo na posameznih primerih
ugotovljenih neupravičenih izdatkov. Kadar zneska neupravičenih izdatkov ni
mogoče natančno določiti, se uporabi pavšalni znesek ali ekstrapolirani
finančni popravek.
(3) Podlaga za vračilo sredstev so ugotovljene nepravilnosti v
poročilih organov, pristojnih za izvajanje upravljalnih preverjanj.
(4) O nepravilnostih se poroča v skladu z navodili
revizijskega organa, ki je pristojen za pošiljanje poročil o nepravilnostih OLAF.
(5) V primeru neupravičene porabe sredstev evropske
kohezijske politike je posredniški organ v informacijskem sistemu MFERAC dolžan
vzpostaviti terjatev do upravičenca, v primeru sistemske nepravilnosti pa organ
za potrjevanje vzpostavi terjatev do posredniškega organa oziroma organa
upravljanja.
3. Obveščanje in komuniciranje
35. člen
(obveščanje in komuniciranje)
(1) Za obveščanje javnosti in komuniciranje z javnostmi je pristojen
organa upravljanja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so za obveščanje javnosti
in komuniciranje z javnostmi na ravni operacije pristojni tudi drugi udeleženci
evropske kohezijske politike.
(3) Če gre pri obveščanju javnosti in komuniciranju z javnostmi
za trajne upravne naloge, se sredstva za opravljanje teh nalog lahko dodelijo s
postavk tehnične podpore organa upravljanja, sredstva za ukrepe obveščanja
javnosti in komuniciranje z javnostmi na ravni posamezne operacije pa se zagotovijo
znotraj posamezne operacije.
4. Informacijski sistem
36. člen
(informacijska podpora)
(1) Informacijska podpora za izvajanje evropske kohezijske politike
se zagotavlja v informacijskem sistemu organa upravljanja in informacijskih
sistemih ministrstva, pristojnega za finance, ki podpirajo pripravo in
izvrševanje proračuna. Sistemi so med seboj povezani in sestavljajo enoten
informacijski sistem evropske kohezijske politike.
(2) Informacijska podpora zagotavlja enkraten vnos vseh potrebnih
podatkov, dostopnost podatkov v skladu z dostopnimi pravicami, sledljivost
podatkov in povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi javnega sektorja.
37. člen
(vnos in vpogled v informacijske sisteme)
(1) Organ upravljanja udeležencem evropske kohezijske politike
za opravljanje nalog zagotavlja vnos podatkov v informacijski sistem organa
upravljanja in vpogled vanj.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, omogoči vpogled v enoten
finančno-računovodski sistem ministrstva organu upravljanja, organu za
potrjevanje, revizijskemu organu in posredniškim organom za opravljanje nalog,
kot jih določa ta uredba.
VI.a FINANČNI INSTRUMENTI
37.a člen
(splošno)
(1) Posredniški organ za finančne instrumente v
sodelovanju s sodelujočima ministrstvoma pripravi predlog za izvedbeni načrt in
ključne elemente finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne
finance, ki jih posreduje organu upravljanja.
(2) Posredniški organ za finančne instrumente v
sodelovanju s sodelujočima ministrstvoma opravi postopek izbire izvajalca
sklada skladov in organu upravljanja pošlje vlogo za odločitev o podpori.
(3) Posredniški organ za finančne instrumente po
odločitvi o podpori z upravičencem sklene sporazum o financiranju.
37.b člen
(usmerjevalni odbor)
(1) Usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih
instrumentov sestavljajo predstavniki:
-
organa upravljanja,
-
ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo,
-
ministrstva, pristojnega za infrastrukturo,
-
ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, in
-
ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Pri načrtovanju in izvajanju finančnih instrumentov
se posredniški organ za finančne instrumente posvetuje z usmerjevalnim odborom
najmanj glede:
-
priprave ključnih elementov finančnih instrumentov v skladu s predpisi,
ki urejajo javne finance,
-
priprave investicijske strategije,
-
priprave predloga izvedbenega načrta,
-
izbire izvajalca sklada skladov in
-
izvajanja finančnih instrumentov skozi polletna in letna poročila,
predložena s strani sklada skladov.
(3) Administrativno in tehnično podporo za delovanje
usmerjevalnega odbora zagotavlja posredniški organ.
Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe
za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
(operacije iz programskega
obdobja 2007–2013)
(1) Posredniški organ dopolni administrativno, tehnično, finančno
in vsebinsko preverjanje operacij, ki je bilo že opravljeno v skladu s prvim
odstavkom 16. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013
(Uradni list RS, št. 17/09, 40/09, 3/10, 31/10, 79/10, 4/13 in 89/14), z vidika
zmogljivosti organa, pristojnega za izvajanje projekta, z navedbo njegove
tehnične, pravne, finančne in upravne zmogljivosti, skladnosti s pravili o
državni pomoči in blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter
pripravljenosti na nesreče, kot so določeni v Prilogi II Izvedbene uredbe
Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z
vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu,
skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna
mesta“, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno
poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize
stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj „evropsko
teritorialno sodelovanje“ (UL L št. 38 z dne 13. 2. 2015, str. 1).
(2) Posredniški organ pošlje izjavo o izpolnjevanju pogojev iz
prejšnjega odstavka organu upravljanja, ki nadaljuje postopek po določbah te
uredbe o odločitvi o podpori.
(3) Operacije iz prvega odstavka tega člena se nadaljujejo in
dokončajo po določbah te uredbe.
(4) Do sprejetja navodil iz 14. člena te uredbe se smiselno uporabljajo
navodila organa upravljanja, kot jih določa Uredba o izvajanju postopkov pri
porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v
programskem obdobju 2007–2013.
39. člen
(priprava izvedbenega načrta
v letu 2015)
(1) V letu 2015 se predhodni postopek iz 19. člena te uredbe
ne opravi. Postopek priprave in sprejetja izvedbenega načrta se nadaljuje po
določbi tretjega odstavka 20. člena te uredbe.
(2) Organ upravljanja poskrbi, da se načini izbora operacij iz
prvega odstavka prejšnjega člena in veliki projekti iz 17. člena Uredbe o
izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v
Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 vključijo v izvedbeni načrt
za leto 2015.
40. člen
(nadaljevanje začetih
postopkov)
Izvajanje operacij iz programskega obdobja 2007–2013 se
nadaljuje in dokonča po določbah Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi
sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem
obdobju 2007–2013.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v
programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni
list RS, št. 36/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v
programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni
list RS, št. 58/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o porabi sredstev
evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju
2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 15/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o
porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v
programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni
list RS, št. 69/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o porabi sredstev
evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju
2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 67/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe
za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 51/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah in dopolnitvi Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe
za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 208/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2022 dalje.«.