Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Zgodovina predpisa \| Citat

	Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22 in 47/22)

Naslov ang. Decree on granting regional aid and on methods for the implementation of regional employment initiatives and employment and investment tax relief

Datum sprejetja	22.12.2014
Datum objave	22.12.2014
Datum začetka veljavnosti	23.12.2014

EVA	2014-2130-0002
SOP	2014-01-3846

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje obsega:

- Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14 z dne 22. 12. 2014),

- Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 77/16 z dne 2. 12. 2016),

- Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 14/18 z dne 2. 3. 2018),

- Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 168/20 z dne 20. 11. 2020),

- Uredbo o spremembi Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),

- Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 27/22 z dne 26. 2. 2022),

- Uredbo o dopolnitvi Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 47/22 z dne 1. 4. 2022).

UREDBA

o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN SPLOŠNI POGOJI

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa splošne in posebne pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: pomoč) ter način uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje iz 27. in 28. člena Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12; v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(izrazi)

(1) Prejemniki pomoči iz prejšnjega člena te uredbe so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podjetje), pod pogoji iz zakona in te uredbe.

(2) Mikro, mala in srednje velika podjetja po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, kakor jih določa priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

3. člen

(cilj pomoči)

Cilj pomoči je spodbujati skladni regionalni razvoj na konkurenčnem notranjem trgu z znižanjem stroškov podjetjem, kar ima ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih upravičenih območij »a« in »c« v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja, merjeno s koeficientom variacije in kazalniki indeksa razvojne ogroženosti v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev razvojnih regij po stopnji razvitosti za tekoče programsko obdobje.

4. člen

(področja uporabe)

(1) Določbe te uredbe veljajo za pomoči, dodeljene v vseh sektorjih, razen:

a) v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje;

b) v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide;

c) v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov v naslednjih primerih:

- kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,

- kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

d) za pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24);

e) za vrste regionalne pomoči iz 8. člena te uredbe.

(2) Pomoč po tej uredbi ni dovoljena za podjetja v težavah po 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU. Navedeno ne velja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, a so v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021 postala podjetja v težavah.

(3) Pomoč ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo. Pomoč za kritje stroškov študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.

(4) V trenutku izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico.

(5) Pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga.

(6) Določbe te uredbe ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.

5. člen

(dodeljevanje pomoči)

(1) Pomoči se dodeli na podlagi javnega razpisa, posamične vloge ali uveljavljanja davčne olajšave.

(2) Pri dodeljevanju pomoči se poleg določb te uredbe upoštevajo tudi določbe Uredbe 651/2014/EU, Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju EU pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU), Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), in Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).

6. člen

(poročanje o dodeljenih pomočeh in nadzor)

(1) Državni organi, ki dodeljujejo pomoč (v nadaljnjem besedilu: dajalci pomoči), poročajo o dodeljenih pomočeh državnemu organu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi priprave poročil v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljnjem besedilu: ZSDrP) in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis.

(2) Vsaka tri leta izvede državni organ, pristojen za regionalni razvoj, celovito vrednotenje učinkov dodeljenih regionalnih pomoči v preteklih treh letih. Potrebne podatke in delne analize pridobi državni organ, pristojen za regionalni razvoj, od dajalcev pomoči na podlagi pisne zahteve.

(3) Odgovorna oseba prejemnika pomoči mora podati izjave in razkriti zahtevane podatke tako, da jih je mogoče preveriti. V primeru posredovanja lažnih podatkov ali druge ugotovljene zlorabe mora dajalec pomoči nemudoma začeti ustrezne odškodninske in kazenske postopke.

(4) Državni organ, pristojen za regionalni razvoj, preverja izvajanje te uredbe. Dajalci pomoči mu morajo poročati o ugotovljenih pomanjkljivostih in ugotovljenih sistematičnih nepravilnostih pri izvajanju te uredbe v 30 dneh, potem ko je bila nepravilnost bila ugotovljena.

7. člen

(kumulacija pomoči)

(1) Zgornje meje pomoči in pragovi za priglasitev, določeni v tej uredbi, veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

(2) Pomoč se ne sme združevati s pomočjo de minimis glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

II. REGIONALNA POMOČ

8. člen

(izločena področja)

(1) Poleg omejitev področij uporabe iz 4. člena te uredbe pomoč ni dovoljena:

- v ladjedelništvu,

- v premogovništvu,

- v proizvodnji, distribuciji energije in energetski infrastrukturi,

- v jeklarstvu in železarstvu za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov iz 43. točke 2. člena Uredbe 651/2014/ EU,

- v industriji sintetičnih vlaken za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov iz 44. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU, ter

- v prometnem sektorju in s tem povezani infrastrukturi iz 45. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU.

(2) Pomoč je dovoljena v primerih prenosa enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč), če upravičenec pred dodelitvijo pomoči potrdi, da ni izvedel premestitve enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v poslovno enoto, v kateri naj bi se izvajala začetna investicija, za katero zaproša za pomoč, v dveh letih pred zahtevkom za pomoč, in se zaveže, da tega ne bo storil še dve leti po zaključku začetne investicije, za katero prosi za pomoč.

(3) Za prenos iz prejšnjega odstavka se šteje, če se izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno uporablja za isti namen in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa nastane tudi izguba delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru. Enaka ali podobna dejavnost pomeni dejavnost, zajeto v istem razredu (štirimestni številčni šifri) SKD 2008 oziroma Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: NACE Rev. 2).

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru, do katerih pride med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021, ne štejejo za prenos, če so bile zaveze iz drugega odstavka tega člena podane pred 31. decembrom 2019.

(5) Pomoč v sektorju ribištva in akvakulture ni dovoljena podjetjem, ki so storila eno ali več kršitev iz točk (a) do (d) prvega odstavka 10. člena in tretjega odstavka 10. člena Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 149 z dne 20. 5. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/1781 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z zmanjšanjem ribolovne zmogljivosti v Baltskem morju ter Uredbe (EU) št. 508/2014 v zvezi s trajnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti flot, ki lovijo trsko iz vzhodnega Baltskega morja, trsko iz zahodnega Baltskega morja in sleda iz zahodnega Baltskega morja (UL L št. 400 z dne 30. 11. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 508/2014/EU), in za operacije, naštete v 11. členu Uredbe 508/2014/EU.

9. člen

(intenzivnost pomoči)

Intenzivnost pomoči za začetne investicije na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči.

10. člen

(nameni, pogoji in merila dodeljevanja)

(1) Začetna investicija pomeni:

a) investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:

- vzpostavitvijo nove poslovne enote,

- razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

- diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala, ali

- bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti, ali

b) pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in jih kupi investitor, ki ni povezan s prodajalcem. Nakup delnic se ne šteje za začetno investicijo.

(2) Investicija je začetna investicija pod pogojem:

- da investitor nabavi opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ali poslovno enoto od poslovno ali zasebno nepovezane osebe in

- da transakcija poteka pod tržnimi pogoji.

(3) Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP, velika podjetja pa le pomoč za nove gospodarske dejavnosti.

(4) Nakup delnic se ne šteje za začetno investicijo, ki ustvarja novo dejavnost. Nova gospodarska dejavnost pomeni:

- vzpostavitev nove poslovne enote ali diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja, ali

- pridobitev sredstev poslovne enote, ki je ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in ki jo kupi investitor, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja pred pridobitvijo.

(5) Pri ugotavljanju povezanosti investitorja s prodajalcem pri pridobitvi sredstev poslovne enote iz točke b) prvega odstavka tega člena in druge alineje prejšnjega odstavka se uporablja opredelitev povezanih podjetij, kot jo določa 3. člen priloge I Uredbe 651/2014/EU.

(6) Pri dodeljevanju pomoči se pri javnih razpisih poleg meril za doseganje ciljev javnih razpisov in ob upoštevanju minimalnega praga točk, ki jih mora doseči izbran projekt, uporabljata z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:

- uvrstitev na obmejno problemsko območje po prvem odstavku 24. člena zakona ter

- uvrstitev na problemsko območje z visoko brezposelnostjo po 25. členu zakona.

(7) Regionalna pomoč za raziskovalno infrastrukturo se dodeli ob pogoju, da prejemnik pomoči zagotavlja pregleden in nediskriminatoren dostop do te infrastrukture vsem, ki izkažejo za to interes.

(8) Za del enotnega investicijskega projekta se šteje vsaka začetna investicija, ki so jo začeli isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del pri drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot (SKTE 3), kakor jih določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 270 z dne 24. 10. 2019, str. 1).

11. člen

(instrumenti in preglednost)

(1) Pomoč se dodeli v obliki:

- subvencij začetnih investicij,

- subvencij obresti,

- davčnih ugodnosti,

- garancij oziroma

- posojil z obrestno mero, ki je nižja od tržne.

(2) Pomoč se lahko dodeli z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

(3) Pomoč v obliki ugodnega posojila z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči in jo določi Evropska Komisija, in če je zavarovano z običajnim zavarovanjem ter ne vključuje neobičajnih tveganj.

(4) Višina pomoči v obliki garancije se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v preglednici v točki 3.3 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki garancij (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za MSP, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premija varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višina državne pomoči je razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

(5) Pomoč v obliki davčnih ugodnosti se lahko dodeli, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag za dodelitev državne pomoči ni presežen.

12. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški investicije zajemajo opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

(2) Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema in stroji.

(3) Neopredmetena osnovna sredstva so prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.

(4) Pri pomoči, odobreni za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih ta poslovna enota prej ni proizvajala, iz tretje alineje točke a) prvega odstavka 10. člena te uredbe, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.

(5) Pri pomoči, odobreni velikemu podjetju za bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti iz četrte alineje točke a) prvega odstavka 10. člena te uredbe, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih s proizvodnim procesom, ki naj bi se posodobil, v zadnjih treh poslovnih letih.

(6) Stroški zakupa obratov in strojev se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

(7) Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za najmanj pet let po predvidenem dokončanju investicije za velika podjetja in najmanj tri leta za MSP.

(8) Razen pri MSP in pri nakupu poslovne enote oziroma sredstev poslovne enote morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pomoč za rabljena osnovna sredstva ni dovoljena, če so ta že bila sofinancirana z javnimi sredstvi. Pri nakupu rabljenih osnovnih sredstev lahko dajalec pomoči od investitorja zahteva cenitev sodnega cenilca in sledljivost kupoprodajnih pogodb do prvoizdanega računa.

(9) Pri pridobitvi sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, mora investitor pridobiti cenitveno poročilo sodnega cenilca, transakcija pa mora potekati pod tržnimi pogoji. Upoštevajo se samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane z investitorjem. Vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih s pomočjo, dodeljeno pred nakupom, je treba odšteti od upravičenih stroškov. Če je po pridobitvi sredstev upravičena do pomoči s temi sredstvi povezana investicija, je treba upravičene stroške te investicije prišteti k stroškom, povezanim s pridobitvijo sredstev poslovne enote.

(10) Upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva lahko znašajo pri velikih podjetij največ 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov začetne investicije, za MSP ni te omejitve.

(11) Upravičeni stroški za ustvarjanje novih zaposlitev, povezanih z izvedbo začetne investicije, so pod dodatnimi pogoji iz 16. člena te uredbe lahko tudi stroški dela na novo zaposlenih delavcev za največ dve leti. Kot strošek dela se lahko upošteva celotni znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi s posamezno zaposlitvijo in vključuje bruto plačo pred obdavčitvijo in obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, ter stroški otroškega in starševskega varstva.

13. člen

(spodbujevalni učinek in drugi pogoji)

(1) Pomoč je mogoče dodeliti samo, če je investitor vložil vlogo za dodelitev, preden se projekt začne izvajati. Vloga mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

- ime in velikost podjetja,

- opis projekta, vključno z dnevom začetka in dokončanja,

- lokacija projekta,

- seznam ter opredelitev vrste in višine upravičenih ter neupravičenih stroškov projekta,

- vrsto pomoči (instrument) in

- znesek pomoči, potreben za projekt.

(2) Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi s projektom. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen pripravljalnih del, kakor so nakup zemljišča, pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti. Pri pridobitvi sredstev poslovne enote pomeni začetek del trenutek, ko se pridobi predujem ali kupnina za pridobljena sredstva.

(3) Upravičenec mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 odstotkov celotnih upravičenih stroškov. Ta prispevek ne sme biti povezan z nobeno javno pomočjo, vključno s pomočjo de minimis.

(4) Nabavljenih osnovnih sredstev podjetje ne sme odsvojiti in morajo ostati na upravičenem območju »a« oziroma »c« po uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, ki je prejelo pomoč, najmanj pet let po končani investiciji, če je prejemnik pomoči veliko podjetje, in najmanj tri leta po končani investiciji, če so prejemniki pomoči MSP. Uporabljati se morajo izključno za namene, za katere so bila dodeljena. Dovoljena je njihova nadomestitev, če v tem času zastarijo ali se pokvarijo, pod pogojem, da se gospodarska dejavnost na določenem območju ohrani za navedeno najkrajše obdobje.

(5) Neopredmetena osnovna sredstva se morajo uporabljati izključno v poslovni enoti, ki je prejela pomoč, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti pod tržnimi pogoji od nepovezanih oseb in vključena v osnovna sredstva poslovne enote, ki prejme pomoč, ter morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.

14. člen

(kumulacija pomoči)

(1) Zgornja meja intenzivnosti pomoči, kakor je določena v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, in pragovi za priglasitev iz 4. člena Uredbe 651/2014/EU veljajo ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena po več shemah ali individualnih pomočeh hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje.

(2) Kadar se intenzivnost pomoči izračuna na podlagi kombinacije upravičenih stroškov investicije in stroškov plač, največja intenzivnost pomoči ne sme preseči najugodnejšega zneska, ki sledi iz uporabe navedene intenzivnosti na podlagi stroškov investicije ali stroškov plač.

(3) Pomoč za začetne investicije se ne sme združevati s pomočjo de minimis glede na enake upravičene stroške, če bi s tem presegla intenzivnosti, določene v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči.

15. člen

(dodatni pogoji za odobritev pomoči na podlagi neposredne vloge)

(1) Pri dodeljevanju pomoči na podlagi neposredne vloge iz 31. člena zakona se šteje, da projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest, če:

- se nahaja na problemskem območju z visoko brezposelnostjo ali na obmejnem problemskem območju ali na območju avtohtonih narodnih skupnosti ali na območju parkovnih skupnosti Triglavskega narodnega parka in predvideva vsaj ohranitev obstoječih delovnih mest ali

- predvideva ustvarjanje vsaj 20 novih delovnih mest,

- je investicijska dokumentacija pripravljena v skladu z uredbo, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ,

- je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti.

(2) Projekt mora izpolnjevati vse pogoje za dodelitev pomoči iz te uredbe.

16. člen

(dodatni pogoji dodeljevanja pomoči za ustvarjanje novih zaposlitev)

(1) Pomoč za ustvarjanje novih zaposlitev se lahko dodeli za novo zaposlitev, ki je povezana z izvedbo začetne investicije in je uresničena v treh letih po končani investiciji. Upošteva se tudi nova zaposlitev zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije.

(2) Število zaposlenih ustreza številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upoštevajo v sorazmernem delu. Povečanje števila zaposlenih se ugotavlja kot neto povečanje zaposlenih pri investitorju v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Nadomestna zaposlitev v podjetju ter prezaposlitev v okviru povezanih podjetij se ne štejeta kot novi zaposlitvi.

(3) Nove zaposlitve, ustvarjene na podlagi začetne investicije, morajo ostati v regiji najmanj pet let, pri MSP pa najmanj tri leta, šteto od dneva, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, razen če gre za delovno mesto, ki je bilo izgubljeno med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.

17. člen

(dodatni pogoji za velike investicijske projekte)

(1) Velik investicijski projekt je začetna investicija, pri kateri upravičeni stroški pri projektu presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči ali pri velikih projektih iz tretjega odstavka tega člena, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.

(2) Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov, se dovoljena intenzivnost pomoči iz 9. člena te uredbe izračuna kot prilagojen znesek pomoči po naslednji enačbi:

prilagojen znesek pomoči = R x (50.000.000 eurov + 0,5 x B + 0 x C),

pri čemer je:

- R: največja intenzivnost pomoči, ki velja na upravičenem območju in je določena v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, brez upoštevanja zvišanja intenzivnosti pomoči za MSP,

- B: del upravičenih stroškov med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov in

- C: del upravičenih stroškov nad 100.000.000 eurov.

(3) Priglasitev individualne pomoči Evropski komisiji je obvezna za vsak projekt, ki presega prilagojen znesek pomoči za investicijo, katere upravičeni stroški presegajo 100.000.000 eurov.

18. člen

(črtan)

III. REGIONALNE SPODBUDE ZA SVETOVALNE STORITVE MSP

19. člen

(pogoji dodeljevanja regionalnih spodbud za svetovalne storitve MSP)

(1) Svetovalne storitve MSP so svetovanje, pomoč in usposabljanje za izmenjavo znanja in izkušenj ter izboljšanje sodelovanja MSP, ki jih zagotovijo zunanji izvajalci. Svetovalne storitve MSP ne smejo biti trajne ali periodične dejavnosti in se ne smejo nanašati na običajne tekoče stroške poslovanja podjetja, kot so rutinske storitve davčnega svetovanja, redne pravne storitve ali oglaševanje.

(2) Regionalna spodbuda za svetovalne storitve se lahko dodeli v vseh sektorjih razen v sektorjih, ki so izključeni v 4. členu te uredbe.

(3) Pomoč iz prejšnjega odstavka se dodeli v obliki povratnih ali nepovratnih sredstev.

(4) Upravičeni stroški so stroški svetovanja, ki jih zagotovi zunanji izvajalec.

(5) Svetovalne storitve MSP so upravičene do pomoči v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov. Pomoč se odobri do višine 2.000.000 eurov na podjetje in na projekt.

(6) Pomoč, ki presega 2.000.000 eurov na podjetje in na projekt, je treba priglasiti Evropski komisiji.

(7) Pogoj za dodelitev regionalne spodbude za svetovalne storitve MSP je spodbujevalni učinek, kot ga določa prvi odstavek 13. člena te uredbe.

IV. POMOČ ZA TEKOČE POSLOVANJE

20. člen

(pogoji dodeljevanja pomoči za tekoče poslovanje)

(1) Pomoč za tekoče poslovanje se lahko dodeli v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, Uredbo 1408/2013/EU in Uredbo 717/2014/EU.

(2) Pomoč iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli enotnemu podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena zakona. Pri tem se za izjemno negativno delovanje trga šteje, če:

- je prizadeto območje upravne enote, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude tako, da se na tem območju poveča brezposelnost dve četrtletji zapored in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja,

- je prizadet sektor, v katerem opravlja dejavnost prejemnik spodbude, in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja, ali

- prejemnik spodbude posluje na problemskem območju z visoko brezposelnostjo iz 25. člena zakona in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja.

(3) Enotno podjetje pomeni podjetje, ki je prek enega ali več drugih podjetij ali fizičnih oseb najmanj v enem od naslednjih razmerij:

- ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,

- ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

- ima pravico izvajati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,

- podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(4) Pomoč za tekoče poslovanje ne sme biti namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.

(5) Pomoč iz prvega odstavka tega člena se dodeli na podlagi vloge pri ministrstvu, v katerega pristojnost spada vsebinsko področje, na katerem posluje vlagatelj. Vlogo obravnava komisija, ki jo imenuje pristojni minister.

(6) Pomoč za tekoče poslovanje kot nujni ukrep regionalne politike predlaga Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, če se nanaša na ukrep regionalne politike, ki ga je predhodno izvedel sklad.

(7) Pomoč za tekoče poslovanje se dodeli v obliki:

- subvencij,

- odpisa glavnice kredita, zamudnih obresti, obresti, drugih obveznosti ali stroškov oziroma

- reprograma spodbud.

(8) Ne glede na obliko ali namen pomoči ne sme skupni znesek pomoči de minimis za tekoče poslovanje, dodeljen enotnemu podjetju, v obdobju zadnjih treh proračunskih let presegati:

- 200.000 eurov oziroma 100.000 eurov v cestnem tovornem prometu, v skladu z Uredbo 1407/2013/EU;

- 15.000 eurov v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, opredeljene v prilogi I Pogodbe o Evropski uniji, v skladu z Uredbo 1408/2013/EU;

- 30.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture, v skladu z Uredbo 717/2014/EU.

(9) Do pomoči za tekoče poslovanje so upravičena mikro, mala, srednje velika in velika podjetja ob upoštevanju omejitev uporabe iz prvega odstavka, tretjega odstavka in petega odstavka 4. člena te uredbe. Ne glede na določbo drugega odstavka 4. člena te uredbe se lahko v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, Uredbo 1408/2013/EU in Uredbo 717/2014/EU dodeli pomoč za tekoče poslovanje de minimis podjetju v težavah, kot ga opredeljuje Uredba 651/2014/EU.

(10) Dajalec pomoči za tekoče poslovanje mora od prejemnika te pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo:

- o že prejetih pomočeh de minimis, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je prejemnik pomoči v zadnjem triletnem obdobju kandidiral za pomoč de minimis,

- o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in

- da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis in dovoljene intenzivnosti pomoči.

(11) Pri kumulaciji pomoči za tekoče poslovanje je treba upoštevati, da:

- se pomoč de minimis ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s tako kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v Uredbi 651/2014/EU, Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), Uredbi Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 369 z dne 24. 12. 2014, str. 37) ali v sklepu Komisije,

- se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012, str. 8), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/1474 z dne 13. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 360/2012 glede podaljšanja njenega obdobja uporabe in časovno omejenega odstopanja za podjetja v težavah, da bi se upošteval učinek pandemije COVID-19 (UL L št. 337 z dne 14. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 360/2012/EU), do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012/EU,

- se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami EU, do zgornje meje iz prve alineje osmega odstavka tega člena,

- se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo 717/2014/EU, do zgornje meje iz tretje alineje osmega odstavka tega člena,

- se pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, Uredbo 1408/2013/EU in Uredbo 717/2014/EU lahko dodeli podjetjem, ki so dejavna v več sektorjih ali opravljajo še druge dejavnosti samo, če ima podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovljeno, da ne pride do prehajanja pomoči v dejavnosti izven uredbe, po kateri je de minimis pomoč dodeljena.

(12) Dajalec pomoči za tekoče poslovanje mora pisno obvestiti prejemnika:

- da je pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, z Uredbo 1408/2013/EU ali z Uredbo 717/2014/EU, in

- o znesku pomoči de minimis.

(13) Pomoč za tekoče poslovanje ni dovoljena podjetjem, katerih glavne dejavnosti spadajo v področje K (Finančne in zavarovalniške dejavnosti) NACE Rev. 2, ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine, katerih glavne dejavnosti spadajo v razreda 70.10 (Dejavnost uprav podjetij) ali 70.22 (Drugo podjetniško in poslovno svetovanje) NACE Rev. 2.

V. REGIONALNA SPODBUDA ZA ZAPOSLOVANJE TER DAVČNE OLAJŠAVE ZA ZAPOSLOVANJE IN INVESTIRANJE

21. člen

(splošni pogoji in pomen izrazov pri dodeljevanju regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje)

(1) Pri dodeljevanju regionalne spodbude za zaposlovanje iz 27. člena zakona in davčne olajšave za zaposlovanje iz drugega odstavka 28. člena zakona se upošteva izključitev sektorjev iz 4. člena in pogoji kumulacije iz 7. člena te uredbe.

(2) »Zavezanec« v tem poglavju je davčni zavezanec po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Izraza »oprema« in »neopredmetena sredstva«, uporabljena v tem poglavju, pomenita enako kakor v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in zakonu, ki ureja dohodnino.

(4) Pomoč na podlagi tega poglavja je mogoče dodeliti tudi za že začete projekte.

22. člen

(regionalna spodbuda za zaposlovanje in davčna olajšava za zaposlovanje)

(1) Regionalna spodbuda za zaposlovanje iz 27. člena zakona se izvaja v obliki povračila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, ki jih je v višini, določeni s predpisi, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, plačal delodajalec za zaposlitev delavca, za katerega se v skladu s to uredbo lahko uveljavlja regionalna spodbuda za zaposlovanje.

(2) Delavec, za katerega se lahko uveljavljata spodbuda za zaposlovanje in davčna olajšava za zaposlovanje, je brezposelna oseba, ki:

- v preteklih šestih mesecih ni imela redno plačane zaposlitve ali

- je stara od 15 do 24 let ali

- ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve ali

- je starejša od 50 let ali

- živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katere zakonec je brezposeln ali

- se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za najmanj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji, ali

- je pripadnik etnične manjšine ali

- se šteje kot invalid v kvotnem sistemu invalidov.

(3) Zaposlitev brezposelne osebe pri zavezancu mora pomeniti neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. Upravičene izjeme so primeri nadomestne zaposlitve zaradi prostovoljnega odhoda delavca, nezmožnosti opravljanja dela, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa, starostne upokojitve ali zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delavca, razen če je razlog negativna ocena poskusnega dela. Število zaposlenih v podjetju se ugotavlja iz podatkov v uradnih evidencah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

(4) Davčna olajšava za zaposlovanje se lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.

(5) Če pred potekom 12-mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje, lahko zavezanec uveljavlja regionalno spodbudo za zaposlovanje in davčno olajšavo za zaposlovanje le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu. Če zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12-mesečnega obdobja, ni upravičen do uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčne olajšave za zaposlovanje.

(6) Najvišji dovoljeni znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 27. členom in drugim odstavkom 28. člena zakona, znaša 50 odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Strošek plače posameznega delavca je podlaga za izračun intenzivnosti dodeljene državne pomoči in zajema celotni znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi s posamezno zaposlitvijo, ter vključuje neto plačo, obvezne prispevke iz plače, akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo.

(7) Regionalno spodbudo za zaposlovanje in davčno olajšavo za zaposlovanje po tem členu lahko zavezanec za istega delavca uveljavlja samo enkrat.

23. člen

(davčna olajšava za investiranje)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska.

(2) Pri uveljavljanju davčne olajšave za investiranje se upoštevajo vsi pogoji za dodelitev regionalne pomoči iz te uredbe.

24. člen

(način uveljavljanja davčne olajšave)

(1) Zavezanec uveljavlja davčni olajšavi iz prejšnjih dveh členov v davčnem obračunu.

(2) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za zaposlovanje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali k obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izpolnjen obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za investiranje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali k obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izpolnjen obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

25. člen

(načina uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje)

(1) Delodajalec uveljavlja povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v 60 dneh po preteku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo.

(2) Pri zaposlitvi brezposelne osebe po četrtem odstavku 27. člena zakona, ki se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov, uveljavlja delodajalec povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 60 dneh po preteku vsakega leta zaposlitve za preteklo leto. Prvo leto zaposlitve začne teči z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Pri skladu za spodbujanje zaposlovanja invalidov lahko zavod preverja, ali je delodajalec morebiti uveljavljal olajšave po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(3) Zavod objavi na svoji spletni strani obrazec vloge z navodili za izpolnitev, kot pomoč pri uveljavljanju regionalne spodbude za zaposlovanje.

(4) O vlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča zavod z odločbo, izdano v upravnem postopku.

26. člen

(način vrnitve davčnih olajšav)

(1) Zavezanec mora za znesek izkoriščene davčne ugodnosti povečati davčno obveznost:

- če je bila davčna olajšava uveljavljena na podlagi neresničnih podatkov ali

- če je ugotovljena neupravičenost do državne pomoči.

(2) Znesek iz prejšnjega odstavka, za katerega mora zavezanec zaradi neupravičenega uveljavljanja davčne olajšave povečati davčno obveznost, je enak zmanjšanju davčne obveznosti pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zaradi uveljavljanja olajšave v vseh letih uveljavljanja, vključno z obrestmi, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(3) Za postopke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

27. člen

(nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje ter regionalnih spodbud za zaposlovanje)

(1) Nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje po tej uredbi, ki jih zavezanec uveljavlja v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, opravlja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja obračunavanje, plačevanje ter stopnje prispevkov za socialno varnost, ter zakonom, ki ureja finančno upravo.

(2) Nadzor nad uveljavljanjem regionalnih spodbud za zaposlovanje po tej uredbi opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(3) Organ iz prvega odstavka tega člena poroča o dodeljenih državnih pomočeh državnemu organu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi priprave poročil o dodeljenih državnih pomočeh v skladu z ZSDrP in uredbo, ki določa posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis.

Priloga 1: Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo po 28. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja)

Priloga 2: Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja)

Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

28. člen

(prehodna določba)

Vloge, ki so bile vložene po Uredbi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 8/12 in 99/13) in Uredbi o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 (Uradni list RS, št. 3/10 in 31/13), se presojajo v skladu s to uredbo.

29. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 8/12 in 99/13) in Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 (Uradni list RS, št. 3/10 in 31/13).

30. člen

(začetek veljavnosti)