Na podlagi prvega odstavka 43. člena
Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/11 in 83/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o varstvu pred požarom v naravnem
okolju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ukrepe varstva
pred požarom v naravnem okolju in dodatne ukrepe varstva pred požarom ter
opazovanje in obveščanje ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni
ogroženosti naravnega okolja.
(2) Ta uredba se ne uporablja v
primerih:
-
preventivnega požiganja in nadzorovanih požigov, ki jih izvajajo
gasilske enote zaradi preprečevanja požarov oziroma pri gašenju in reševanju ob
požarih;
-
kurjenja z namenom priprave hrane v kuriščih in na za ta namen urejenih
mestih.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo
naslednji pomen:
1.
naravno okolje je:
-
gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
-
drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
-
območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od
gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
-
v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost
naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1, območje na prostem,
razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega
zemljišča;
-
skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot
jih določajo predpisi o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: zemljišče, poraslo z
gozdnim rastjem).
2.
kurjenje je kurjenje naravnih nenevarnih materialov znotraj kurišč;
3.
požiganje je uničevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč;
4.
naravni nenevarni materiali so naravni nenevarni materiali (trava, les
in podobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri
kmetovanju ali v gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja predpis, ki ureja
odpadke;
5.
kres je nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi
materiali, običajno povezan z organiziranim dogodkom, praznovanjem ali
običajem.
II. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM V NARAVNEM OKOLJU
3. člen
(ureditev kurišč)
(1) Pri kurjenju v naravnem okolju se:
1.
uredi kurišče tako, da je:
-
obdano z negorljivim materialom;
-
območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh
gorljivih snovi;
2.
nadzoruje kurišče ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe;
3.
po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasi.
(2) Ob povprečni hitrosti vetra večji
od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem
oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.
(3) Ta člen se uporablja tudi pri
kurjenju kresov v naravnem okolju.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se
pri kurjenju kresov v naravnem okolju prva alineja 1. točke prvega odstavka ne
uporablja, če je zagotovljena požarna straža.
(5) Dodatne zahteve v zvezi z
ureditvijo kurišč v gozdu, na drugem gozdnem zemljišču in na zemljišču,
poraslem z gozdnim rastjem, urejajo predpisi o gozdovih.
4. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedano je:
1.
požigati;
2.
odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo
požar;
3.
pri kurjenju ali pri kurjenju kresov uporabljati vnetljive, eksplozivne
in oksidativne snovi.
(2) Skladno s predpisi o gozdovih ni
dovoljeno kuriti v gozdu in na zemljišču, poraslemu z gozdnim rastjem, razen na
urejenem kurišču in za izvajanje aktivnosti za zatiranje prenamnoženih
populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd, oziroma
uporabljati odprti ogenj v gozdovih na Krasu in drugih gozdovih, ki so posebno
ogroženi zaradi požara.
(3) Skladno s predpisom, ki ureja
odpadke, je v naravnem okolju prepovedano odstranjevati odpadke z uporabo
ognja.
5. člen
(izvajanje ognjemetov)
Izvajanje ognjemetov skladno s predpisi o
izvajanju ognjemetov, je v naravnem okolju dovoljeno le na območju iz tretje
alineje 1. točke 2. člena te uredbe.
6. člen
(izvajanje ukrepov ob infrastrukturnih
objektih)
(1) Organizacije, ki gospodarijo s
cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo, skrbijo, da je
območje ob infrastrukturi vzdrževano in očiščeno gorljivih snovi ter izvajajo
druge ukrepe varstva pred požarom.
(2) Organizacije pri načrtovanju,
organizaciji in izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka usklajujejo delo z
lastniki oziroma upravljavci zemljišč na območjih iz 1. točke 2. člena te
uredbe, pri gozdovih pa tudi z Zavodom za gozdove Slovenije.
(3) Ne glede na določbe 4. člena te
uredbe in če tega ne prepovedujejo drugi predpisi, lahko organizacije iz prvega
odstavka tega člena izvajajo potrebne ukrepe varstva pred požarom tudi s
požiganjem, če na območju ob infrastrukturi ni dovoljena uporaba kemičnih
sredstev za zatiranje ali zaviranje rasti vegetacije.
lll. POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA
7. člen
(požarna ogroženost naravnega okolja)
(1) Požarna ogroženost naravnega
okolja (v nadaljnjem besedilu: požarna ogroženost) se za posamezna območja
ugotavlja na podlagi:
-
podnebnih značilnosti, vremenskih razmer in predvidenih vremenskih
razmer;
-
razpoložljivih modelskih rezultatov požarne ogroženosti;
-
podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, zlasti podatkov o
indeksih in stopnjah požarne ogroženosti oziroma verjetnosti za nastanek in
širjenje požarov v naravnem okolju na posameznih območjih;
-
števila, lokacije in obsega požarov v naravnem okolju v določenih
časovnih obdobjih;
-
razpoložljivih podatkov in ugotovitev Zavoda za gozdove Slovenije,
lokalnih skupnosti in drugih organizacij.
(2) Stopnje požarne ogroženosti so:
-
zelo majhna požarna ogroženost;
-
majhna požarna ogroženost;
-
srednja požarna ogroženost;
-
velika požarna ogroženost;
-
zelo velika požarna ogroženost.
(3) Dodatni ukrepi varstva pred
požarom ter opazovanje in obveščanje iz IV. poglavja te uredbe se izvajajo ob
razglašeni:
-
veliki požarni ogroženosti, ko požar lahko povzroči že manjši izvor
ognja, požar se lahko hitro širi, nadzor nad požarom pa je težak in požar težko
obvladljiv;
-
zelo veliki požarni ogroženosti, ko požar lahko povzroči že iskra
oziroma najmanjši izvor ognja, požar se lahko širi zelo hitro, nadzor nad
požarom pa je zelo težak in gašenje požara zelo težavno in dolgotrajno.
8. člen
(razglasitev velike ali zelo velike
požarne ogroženosti)
(1) Veliko ali zelo veliko požarno
ogroženost oziroma spremembo stopnje požarne ogroženosti na posameznem območju
na podlagi podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena razglasi Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) ali
lokalna skupnost. Lokalna skupnost veliko ali zelo veliko požarno ogroženost
oziroma spremembo stopnje požarne ogroženosti razglasi le na svojem območju, o
čemer mora takoj obvestiti upravo.
(2) Če na posameznem območju požarno
ogroženost razglasita uprava in lokalna skupnost in sta le-ti različni, velja
višja stopnja požarne ogroženosti.
(3) Uprava oziroma lokalna skupnost ob
razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti oziroma ob spremembi
stopnje požarne ogroženosti:
-
obveščata javnost in pristojne organe o stopnji požarne ogroženosti;
-
opozarjata na nevarnost nastanka požarov v naravnem okolju in možne
posledice;
-
posredujeta navodila za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
(4) Uprava oziroma lokalna skupnost ob
prenehanju razlogov za razglašeno veliko ali zelo veliko požarno ogroženost
le-to prekliče. O preklicu velike ali zelo velike požarne ogroženosti oziroma o
spremembi stopnje ogroženosti se obvešča javnost in pristojne organe na enak
način kot ob razglasitvi.
lV. DODATNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM TER OPAZOVANJE IN
OBVEŠČANJE V OBDOBJU RAZGLAŠENE VELIKE ALI ZELO VELIKE POŽARNE OGROŽENOSTI
NARAVNEGA OKOLJA
9. člen
(prepovedi v obdobju razglašene velike ali
zelo velike požarne ogroženosti)
V obdobju, ko je za posamezno območje
razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je na tem območju poleg
prepovedi iz 4. člena te uredbe, prepovedano tudi:
-
kuriti;
-
kuriti kresove;
-
požigati na območju ob infrastrukturnih objektih iz 6. člena te
uredbe;
-
izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati
aktivnosti, ki lahko povzročijo požar;
-
izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja
prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo
gozd;
-
izvajati ognjemete.
10. člen
(izjeme v obdobju razglašene velike
požarne ogroženosti)
(1) Ko je za posamezno območje
razglašena velika požarna ogroženost, lahko pristojna izpostava uprave na
podlagi vloge izjemoma izda dovoljenje za uporabo naprav ali izvajanje
aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, in sicer:
-
zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega
drevja, ki ogrožajo gozd, če tako odredi organ, pristojen za gozdove;
-
zaradi odstranjevanja oziroma uničevanja tujerodnih, invazivnih in
škodljivih rastlin in v drugih posebnih primerih, ko takega ukrepa ni mogoče
izvajati drugje kot v naravnem okolju, če tako odredi organ, pristojen za
varstvo rastlin;
-
zaradi preprečevanja pozebe v trajnih nasadih v naravnem okolju, kot jih
določajo predpisi o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne glede na
velikost njihove površine;
-
zaradi neškodljivega odstranjevanja kadavrov živali ob pojavu posebno
nevarnih bolezni živali in v drugih posebnih primerih, ko takega ukrepa ni
mogoče izvajati drugje kot v naravnem okolju, če tako odredi organ, pristojen
za veterinarstvo;
-
za aktivnosti, povezane z nujnimi vzdrževalnimi deli na infrastrukturnih
objektih iz 6. člena te uredbe;
-
v drugih nujnih primerih.
(2) Vlogi za pridobitev dovoljenja iz
prejšnjega odstavka se priloži pozitivno mnenje gasilske enote, ki bo izvajala
požarno stražo, podatke o organiziranju požarne straže in o izpolnjevanju
drugih zahtev s področja varstva pred požarom.
(3) O izdaji dovoljenja iz prvega
odstavka tega člena pristojna izpostava uprave obvesti inšpektorat, pristojen
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpektorat, pristojen za
kmetijstvo in gozdarstvo, pristojno policijsko postajo in lokalno skupnost.
(4) Ko je razglašena zelo velika
požarna ogroženost, uporaba naprav ali izvajanje aktivnosti iz prvega odstavka
tega člena, ki lahko povzročijo požar, ni dovoljena.
11. člen
(požarna straža in dežurstvo gasilcev)
(1) Lokalna skupnost ob razglašeni
veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju v sodelovanju z
lastniki oziroma upravljavci zemljišč iz 1. točke 2. člena te uredbe,
organizira in koordinira požarno stražo, skladno z zakonom, ki ureja varstvo
pred požarom.
(2) Ob razglasitvi zelo velike požarne
ogroženosti na območju ali delu območij izpostav uprave Postojna, Koper ali
Nova Gorica, ki jo razglasi uprava, se vzpostavi dežurstvo gasilcev v
Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije, enota
Sežana.
(3) Ob razglasitvi velike požarne
ogroženosti na območju ali delu območij izpostav uprave Postojna, Koper ali
Nova Gorica in v primerih, ko na tem območju zelo veliko požarno ogroženost za
svoje območje razglasi lokalna skupnost, o vzpostavitvi dežurstva iz prejšnjega
odstavka odloči uprava.
(4) Dežurstvo se operativno izvaja na
podlagi navodila za izvajanje dežurstva, ki ga izdela uprava v sodelovanju z
Gasilsko zvezo Slovenije in Zavodom za gasilno in reševalno službo Sežana.
(5) Finančna sredstva, opremo, naprave
in druga sredstva za varstvo pred požarom, določena v navodilu iz prejšnjega
odstavka, zagotovi uprava.
12. člen
(opazovanje in obveščanje)
(1) Lokalna skupnost ob razglašeni
veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju v sodelovanju z
gasilci, lastniki oziroma upravljavci zemljišč iz 1. točke 2. člena te
uredbe, lovskimi družinami in drugimi pristojnimi organizacijami, organizira in
koordinira opazovanje naravnega okolja.
(2) V opazovanje naravnega okolja iz
zraka se ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti po odločitvi
uprave lahko vključijo tudi letalska društva, s katerimi ima uprava sklenjene
pogodbe.
(3) Sodelovanje letalskih enot
Slovenske vojske in Policije pri opazovanju naravnega okolja ob razglašeni
veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti organizira uprava.
(4) Obveščanje o požarih v naravnem
okolju ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti se izvaja
skladno s predpisi o opazovanju in obveščanju.
V. NADZOR
13. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje določb te uredbe
nadzoruje inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
(2) Za nadzor nad izvajanjem 9. člena
je pristojna tudi Policija.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
14. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.
kurišča ali kresa, če ni zagotovljene požarne straže, ne obda z
negorljivim materialom oziroma območja v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega
roba kurišča ali kresa ne očisti vseh gorljivih snovi oziroma kurišča ali kresa
ne nadzoruje polnoletna oseba ves čas kurjenja ali kurjenja kresa oziroma po
zaključku kurjenja ali kurjenja kresa ne pogasi ognja (prvi odstavek 3. člena);
2.
požiga oziroma odmetava goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko
povzročijo požar oziroma pri kurjenju ali pri kurjenju kresa uporablja
vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi (prvi odstavek 4. člena);
3.
ne skrbi, da je območje ob cestni, železniški, elektroenergetski in
drugi infrastrukturi ustrezno vzdrževano in očiščeno ali ne izvaja drugih
ukrepov varstva pred požarom (prvi odstavek 6. člena);
4.
v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost,
kuri oziroma kuri kres oziroma požiga na območjih ob infrastrukturnih objektih
iz 6. člena te uredbe oziroma izven pozidanih površin uporablja predmete,
naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar oziroma izvaja
aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij
insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd oziroma izvaja
ognjemet (9. člen);
5.
v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost, brez dovoljenja
pristojne izpostave uprave uporablja naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko
povzročijo požar (prvi odstavek 10. člena);
6.
v obdobju, ko je razglašena zelo velika požarna ogroženost, uporablja
naprave ali izvaja aktivnosti iz prvega odstavka 10. člena, ki lahko povzročijo
požar (četrti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se
kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se
za prekršek kaznuje odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki v obdobju, ko je
razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost:
1.
ne organizira požarne straže (prvi odstavek 11. člena);
2.
ne organizira opazovanja naravnega okolja (prvi odstavek 12. člena).
(4) Z globo od 200 do 600 eurov se za
prekršek kaznuje fizično osebo, ki stori dejanje iz 1., 2., 4., 5. ali 6. točke
prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
15. člen
(prehodna določba)
Navodilo iz četrtega odstavka 11. člena te
uredbe izdela uprava najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS,
št. 4/06).
17. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-3/2014
Ljubljana, dne 14. marca 2014
EVA 2013-1911-0012
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica