Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike obsega:

-        Uredbo o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13 z dne 22. 2. 2013),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 78/15 z dne 16. 10. 2015),

-        Uredbo o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 46/19 z dne 19. 7. 2019).

UREDBA

o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

Ta uredba podrobneje določa pogoje ter postopek sofinanciranja regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij in izvajanje drugih ukrepov endogene regionalne politike.

II. SOFINANCIRANJE REGIJSKIH PROJEKTOV V SKLADU Z DOGOVORI ZA RAZVOJ REGIJ

2. člen

(povabilo razvojnemu svetu regije za pripravo dogovora za razvoj regije)

(1) Postopek priprave dogovora za razvoj regije (v nadaljnjem besedilu: dogovor) se začne po sprejetju regionalnega razvojnega programa s povabilom državnega organa, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razvojnemu svetu regije za pripravo in podpis dogovora (v nadaljnjem besedilu: povabilo).

(2) Povabilo vsebuje:

a)     poziv za predložitev povzetka regionalnega razvojnega programa, ki vključuje:

-  razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju,

-  opis razvojnih specializacij regije in

-  karto omrežja naselij z vlogo posameznih naselij v regiji,

b)     poziv za predložitev regijskih projektov,

c)     navodila za pripravo in sklepanje dogovora z okvirno časovnico,

č)    pogoje iz 3. člena in splošna merila iz prvega odstavka 4. člena te uredbe,

d)     sklic na merila za izbor operacij Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za projekte, ki se financirajo iz tega operativnega programa in se neposredno potrjujejo po uredbi, ki ureja izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

(3) Na določenem področju lahko povabilo vsebuje tudi podrobnejša merila za izbor operacij, ki so na tem področju določena z drugimi predpisi in jih ministrstvu posreduje pristojno resorno ministrstvo. V tem primeru pridobi ministrstvo predhodno soglasje pristojnega resornega ministrstva o vključitvi takšnega izbora operacij na določenem področju v dogovor. Če je takšno soglasje dano v času usklajevanja dogovora, ministrstvo ustrezno dopolni povabilo.

2.a člen

(vsebina dogovora)

Dogovor vsebuje:

a)     povzetek regionalnega razvojnega programa s predstavitvijo razvojnih specializacij regije, strateških razvojnih ciljev regije ter prioritet in ukrepov,

b)     opis meril za izbor iz 4. člena te uredbe in postopka izbora projektov,

c)     seznam projektov, ki bodo omogočili izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov in prednosti regije, odpravljali ključne razvojne ovire regije in uresničevali regijske razvojne specializacije, razvrščenih po prioriteti s podatki o nosilcih, imenih projektov ter finančno oceno posameznih projektov in zbirnik po virih sredstev in

č)    predstavitev posameznih projektov, ki mora poleg sestavin iz 10. točke 4. člena Uredbe o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15) vsebovati tudi:

-  fazo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pri investicijskih projektih ter seznam dokumentacije, ki je že pripravljena, in

-  podatke o pravnem stanju zemljišč in objektov pri investicijskih projektih.

3. člen

(splošni pogoji za uvrščanje regijskih projektov v dogovor)

(1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednje splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor:

-        skladnost projekta z regionalnim razvojnim programom,

-        skladnost projekta s programskimi dokumenti s področja regionalnega razvoja, ki so podlaga za sofinanciranje regijskih projektov,

-        skladnost projekta s politikami Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada),

-        merljivost učinkov in rezultatov projekta,

-        prikaz okvirne finančne konstrukcije projekta,

-        izvedljivost projekta v načrtovanem časovnem obdobju.

(2) V povabilu regiji se lahko določijo dodatni splošni pogoji.

(3) (črtan)

4. člen

(splošna merila za uvrščanje regijskih projektov v dogovor)

(1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednja splošna merila:

a.      merila glede na vsebino ali namen:

-  učinek na gospodarsko rast in delovna mesta,

-  učinek na razvoj človeškega potenciala,

-  pozitiven vpliv na okolje,

-  prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije,

b.      merila glede na sinergijski učinek:

-  med nameni iz prejšnje točke,

-  z drugimi projekti,

-  regionalne celovitosti, razvojne specializacije in medregionalnega sodelovanja,

c.      merila glede na finančno učinkovitost:

-  učinek projekta glede na vložena finančna sredstva.

(2) Razvojni svet regije ovrednoti in razdela splošna merila iz prejšnjega odstavka v regijsko specifična merila z upoštevanjem razvojnih specializacij in prioritet regije. Razvojni svet regije sprejme ta merila pred izvedbo ocenjevanja predlogov regijskih projektov.

(3) Za projekte, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike, se upoštevajo tudi merila za izbor operacij po zakonodaji, ki ureja izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

5. člen

(priprava, medresorsko usklajevanje, podpis in sprememba dogovora)

(1) Na podlagi povabila pripravi regionalna razvojna agencija (v nadaljnjem besedilu: RRA) osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje regijske in sektorske projekte. Predlogi projektov za uvrstitev v dogovor se preverjajo glede izpolnjevanja pogojev in točkujejo po merilih.

(2) Na podlagi sklepa razvojnega sveta regije o določitvi regijskih projektov za uvrstitev v osnutek dogovora pošlje RRA osnutek dogovora ministrstvu. Za uvrščene regijske in sektorske projekte pošlje RRA ministrstvu tudi izpolnjene kontrolne liste s preverjenimi pogoji in ocenami projektov glede na merila.

(3) Ministrstvo preveri izpolnjevanje pogojev iz 3. člena in upoštevanje meril iz 4. člena in tretjega odstavka 2. člena te uredbe, seznani z osnutkom dogovora pristojna resorna ministrstva ter organizira in vodi usklajevanje dogovora med razvojno regijo in pristojnimi resornimi ministrstvi, ki se opredelijo o regijskih projektih prek teritorialnega razvojnega dialoga.

(4) V okviru teritorialnega razvojnega dialoga pridobi ministrstvo tudi od resornih ministrstev predloge dodatnih sektorskih projektov po razvojnih regijah, ki uresničujejo program resornega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem delovnem področju in tudi pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji. Do predloga sektorskega projekta, ki ga predlaga resorno ministrstvo, se opredeli razvojni svet regije tako, da opredeli njegov pomen za doseganje ključnih razvojnih ciljev regije in ga vključi oziroma ne vključi v dopolnjen osnutek dogovora za razvoj regije.

(5) Regijski in sektorski projekti se uvrščajo v dogovor za razvoj regije s soglasjem razvojnega sveta regije, pristojnega resornega ministra in ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister).

(6) Dogovor za razvoj regije je sklenjen, ko ga sprejme razvojni svet regije, potrdi svet regije ter podpišeta predsednik razvojnega sveta regije in minister.

(7) Spremembo dogovora predlagata razvojni svet regije ali ministrstvo v primerih, ko pride do bistvenih odstopanj pri izvajanju dogovora ali do potrebe po njegovi dopolnitvi. Pri pripravi sprememb dogovora se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki urejajo postopek priprave dogovora. Pri odstopanjih, ki niso bistvena, lahko nosilec projekta ob prijavi za sofinanciranje obrazloži odstopanja od sprejetega dogovora, obrazložitev pa predloži tudi RRA. Bistvena odstopanja so:

-        20 ali več odstotno odstopanje finančne vrednosti posameznega projekta,

-        sprememba namena ali ciljev posameznega projekta ali

-        zamenjava projekta v dogovoru ali dopolnitev dogovora z novim projektom.

(8) Razvojna regija in ministrstvo pri pripravi dogovora za razvoj regij sodelujeta z državnim organom, pristojnim za evropsko kohezijsko politiko v delu, ki se nanaša na porabo sredstev evropske kohezijske politike.

6. člen

(državne pomoči)

Ukrepi endogene regionalne politike, ki predstavljajo državno pomoč, se pripravljajo v skladu s shemami državnih pomoči. Za pripravo regijskih projektov v skladu s shemami državnih pomoči skrbi regionalna razvojna agencija.

7. člen

(medregijski projekti)

Za pripravo in izvajanje medregijskih projektov, ki imajo razvojni učinek na več regij, lahko sveti vključenih regij pooblastijo eno od RRA.

III. DODATNI ZAČASNI UKREPI RAZVOJNE PODPORE ZA PROBLEMSKA OBMOČJA Z VISOKO BREZPOSELNOSTJO

8. člen

(mehanizem ugotavljanja problemskih območij z visoko brezposelnostjo)

(1) Poslabšanje gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot.

(2) Šteje se, da so se gospodarske razmere na določenem območju poslabšale do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, če je stopnja registrirane brezposelnosti v upravni enoti najmanj tri zaporedne mesece 17,0-odstotna ali višja.

(3) Problemsko območje z visoko brezposelnostjo se lahko določi ožje ali širše od območja upravne enote, v kateri je stopnja brezposelnosti presegla kritično mejo, mora pa biti strnjeno območje enega ali več naselij, na katerem živi najmanj 20 000 prebivalcev. Na podlagi strokovne analize razvojnih problemov ga določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Strokovno analizo razvojnih problemov pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju.

(4) Kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo se praviloma predlaga območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo, lokalna akcijska skupina, širše varovano območje ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev.

(5) Ministrstvo obvesti vlado o poslabšanju gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo in predlaga način reševanja razvojnih problemov tudi v primerih, ko je za območje že sprejet poseben razvojni zakon ali ko na podlagi strokovne analize iz tretjega odstavka tega člena presodi, da bo mogoče rešiti razvojne probleme z drugimi, že obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi razvojnih politik države.

9. člen

(dodatni začasni ukrepi razvojne podpore)

(1) Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. Ukrepi se razvrstijo po razvojnih politikah in se finančno ovrednotijo.

(2) Obdobje trajanja dodatnih začasnih ukrepov določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju strokovne analize razvojnih problemov problemska območja z visoko brezposelnostjo.

(3) Pri pripravi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore se upoštevajo ugotovljene razvojne ovire ter dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.

(4) Ministrstvo je dolžno vladi posredovati letna poročila o izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore.

10. člen

(program spodbujanja konkurenčnosti)

(1) Program spodbujanja konkurenčnosti (v nadaljnjem besedilu: program) je eden od dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki ga za problemsko območje z visoko brezposelnostjo sprejme vlada s sklepom.

(2) Sredstva za izvedbo programa se dodelijo iz proračunske postavke ministrstva, namenjene izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore iz prejšnjega člena. Obseg sredstev za vsako leto izvajanja programa določi vlada s sklepom, pri čemer upošteva načelo zmanjšanega obsega sredstev v zadnjih letih izvajanja programa.

(3) Če se projekti, skupine projektov in program, ki ga izvaja upravičenec, sofinancirajo s sredstvi EU, se izvedejo z instrumentom neposrednega potrjevanja operacij v skladu z uredbo, ki določa izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

(4) Program mora biti skladen s sprejetimi strategijami in programi na državni in regionalni ravni. Pri njegovi pripravi se upoštevajo dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.

(5) Program mora temeljiti na regionalnem razvojnem programu in mora vsebovati:

-        prikaz stanja in razvojnih problemov, ki jih rešuje,

-        določitev ključnih razvojnih priložnosti, ki jih podpira,

-        določitev ciljev in kazalnikov merjenja ciljev,

-        finančno konstrukcijo po instrumentih in stroške izvajanja programa ter

-        način izvajanja in spremljanja izvajanja programa.

(6) Predlog programa pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in območnimi razvojnimi partnerstvi.

(7) Program se prednostno usmerja v investicije podjetij v poslovnih conah na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.

IV. UKREPI NA OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČJIH

11. člen

(merila za dodeljevanje sredstev pri izvajanju ukrepov na obmejnih problemskih območjih)

(1) Pri dodeljevanju sredstev na podlagi druge alineje tretjega odstavka 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12; v nadaljnjem besedilu: zakon) na obmejnih problemskih območjih se pri javnih razpisih, poleg meril za doseganje ciljev posebnih ukrepov in shem državnih pomoči, uporabljajo z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:

-        število izpolnjenih meril, ki določajo obmejna problemska območja po prvem odstavku 24. člena zakona, ter

-        uvrstitev v območje parkovne lokalne skupnosti po 11. členu Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10).

(2) Pri dodeljevanju sredstev v skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona proračunski uporabniki upoštevajo obmejna problemska območja zlasti na naslednjih področjih:

1.      ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na področju ukrepov kmetijske politike;

2.      ministrstvo, pristojno za ribištvo, na področju ukrepov politike ribištva;

3.      ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na področju krepitve ekoloških in socialnih funkcij gozda, zlasti aktivnosti za povečevanje naravne vrstne sestave gozdov in prilagoditev rabe gozdov z namenom ohranjanja narave;

4.      ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, na področju urejanja prometne infrastrukture, spodbujanja ukrepov trajnostne mobilnosti (spodbujanje in pospeševanje rabe javnega prevoza, transferji in alternativne oblike mobilnosti, informiranje in promocija zelene mobilnosti, prometni režimi in parkiranje ter infrastruktura za umirjanje in upravljanje prometa, infrastruktura za kolesarje) ter energetske prenove objektov;

5.      ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, na področju blaženja posledic podnebnih sprememb, zlasti aktivnosti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam, ter ohranjanja narave, zlasti aktivnosti, ki prispevajo k vzdrževanju dobrega naravovarstvenega stanja prostoživečih vrst, habitatnih tipov in naravnih vrednot;

6.      ministrstvo, pristojno za upravljanje voda, na področju zagotavljanja ustrezne komunalne opremljenosti in druge gospodarske javne infrastrukture, zlasti aktivnosti za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda;

7.      ministrstvo, pristojno za ravnanje z odpadki, na področju zagotavljanja ustrezne komunalne opremljenosti in druge gospodarske javne infrastrukture, zlasti aktivnosti za ureditev infrastrukture za zbiranje odpadkov;

8.      ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, na področju spodbujanja urejanja stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin v skladu z državnim stanovanjskim programom ter vzdrževanja in ohranjanja značilne krajine, zlasti aktivnosti za ohranjanje krajinske pestrosti, krajinskih značilnosti, ki so pomembne za biotsko raznovrstnost, krajinskih vrednot in prepoznavnosti območja;

9.      ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, zlasti aktivnosti za ustvarjanje zelenih delovnih mest ter vključevanje dijakov in študentov v inovacijsko-podjetniška usposabljanja in lokalna podjetja, spodbujanja socialnega podjetništva in zadružništva, spodbujanja obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev;

10.   ministrstvo, pristojno za turizem, na področju spodbujanja turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih produktov, ki omogočajo doživetja narave ob njenem ustreznem varstvu in jasno izražajo ekološko naravnanost, aktivnosti za spodbujanje razvoja in promocije turističnih produktov z označbo porekla ali geografsko označbo oziroma povezanih z lokalno gastronomijo, izdelkov in storitev, povezanih z razvojem blagovnih znamk oziroma znakov kakovosti, aktivnosti v podporo drugim znamkam kakovosti in certifikacijskim sistemom, aktivnosti za razvoj in promocijo tematskih in kolesarski poti ter aktivnosti, povezanih z infrastrukturo gorskega turizma, kot je označevanje in urejanje planinskih poti;

11.   ministrstvo, pristojno za zdravje, na področju podpore nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti, zlasti aktivnosti za izvajanje nujne medicinske pomoči na težko dostopnem območju ali območju, ki je oddaljeno od najbližje enote nujne medicinske pomoči (na primer helikopterski prevozi, mobilne enote, krepitev služb v času povečanega obiska);

12.   ministrstvo, pristojno za izobraževanje, na področju podpore nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti, zlasti priznavanje nadstandardnih ur, programov in učiteljev v šolah in vrtcih, sofinanciranje šolskih prevozov iz odmaknjenih vasi;

13.   ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, na področju podpore socialno varstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja o socialno varstveno dejavnost, zlasti pa aktivnosti za opravljanje storitve pomoči na domu ter aktivnosti storitve institucionalnega varstva v varstvenih delovnih centrih, centrih za usposabljanje in domovih za starejše občane;

14.   ministrstvo, pristojno za javno upravo, na področju pokritosti območja z elektronskimi komunikacijami in na področju podpore nadstandardnemu izvajanju dostopa prebivalcev do storitev javne uprave.

15.   ministrstvo, pristojno za kulturo, na področju celostnega ohranjanja kulturne dediščine, zlasti aktivnosti za prenovo stavbnega fonda z ohranjeno lokalno stavbno tipologijo ter za obnovo in ohranitev planin.

(3) Za uskladitev ciljev in osredotočenje resornih politik na obmejna problemska območja v skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona pripravi ministrstvo v sodelovanju z ministrstvi iz prejšnjega odstavka in RRA štiriletni program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga sprejme vlada. Program vsebuje cilje, razvojne spodbude, finančni okvir ter način spremljanja programa. Pri pripravi programa se upoštevajo dolgoročne primerjalne prednosti in usmeritve razvojnih regij ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.

V. DRUGI UKREPI, KI SE DOLOČIJO V DRŽAVNEM PRORAČUNU IN FINANČNEM NAČRTU SKLADA

12. člen

(pomoč občinam pri razvoju območij, kjer živi romska skupnost)

(1) Do finančne spodbude iz drugega odstavka 14. člena zakona, namenjene hitrejšemu razvoju območij, kjer živi romska skupnost (v nadaljnjem besedilu: pomoč), je upravičena občina:

-        v kateri je v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, izvoljen predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu ali

-        v kateri je v skladu z zakonom, ki ureja položaj romske skupnosti, ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi predstavniki romske skupnosti.

(2) Za dodelitev pomoči izvede ministrstvo javni razpis v višini razpoložljivih proračunskih sredstev. V njem določi rok za vložitev vloge za dodelitev pomoči in dokumentacijo, ki jo je treba priložiti vlogi.

(3) Pomoč se lahko dodeli za sofinanciranje naslednjih aktivnosti pri izvajanju projektov na območjih, kjer živi romska skupnost:

-        izgradnja, sanacija ali modernizacija vodovodnih sistemov,

-        izgradnja, sanacija ali modernizacija kanalizacijskega omrežja,

-        elektrifikacija strnjenih naselij,

-        novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti,

-        odkup zemljišč za ureditev območij, kjer živi romska skupnost, ter

-        izdelava projektne dokumentacije.

(4) Pri nakupu zemljišč se v javnem razpisu določi zgornja meja sofinanciranja kvadratnega metra odkupljenega zemljišča ne glede na pogodbeno ceno.

(5) Pogodbe o dodelitvi pomoči so lahko večletne.

(6) Projekti, za katere se dodeli pomoč, se lahko sofinancirajo do višine 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(7) V okviru dogovorov za razvoj regij se proračunska sredstva ministrstva uporabljajo tudi za zagotavljanje lastne udeležbe pri regijskih projektih, ki celovito razrešujejo romsko problematiko in se financirajo iz proračunskih sredstev EU kot neposredne potrditve operacij.

13. člen

(spodbude iz državnega proračuna za razvoj območij avtohtonih narodnih skupnosti)

V okviru dogovorov za razvoj regij se proračunska sredstva ministrstva uporabljajo tudi za zagotavljanje lastne udeležbe pri regijskih projektih, ki razrešujejo problematiko gospodarske osnove narodnosti in se financirajo iz sredstev EU kot neposredne potrditve operacij.

Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

14. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehata uporabljati 10. in 11. člen Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/09, 37/10 in 20/11 – ZSRR-2).

15. člen

(razveljavitev)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 24/11).

16. člen

(končna določba)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 78/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

8. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 46/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(rok za sprejem programa)

Vlada Republike Slovenije sprejme program iz novega tretjega odstavka 11. člena uredbe za obdobje 2020 do 2023 v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.

3. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.