Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
kategorizaciji prog obsega:
-
Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS,
št. 4/09 z dne 19. 1. 2009),
-
Popravek tiskane izdaje Uradnega lista RS, št.
4/09 (Uradni list RS, št. 5/09 z dne 23. 1. 2009),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 62/11 z dne 5. 8. 2011),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o kategorizaciji prog
(Uradni list RS, št. 66/12 z dne 27. 8. 2012),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o kategorizaciji prog
(Uradni list RS, št. 12/13 z dne 7. 2. 2013).
UREDBA
o kategorizaciji prog
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(1) Ta uredba določa kategorizacijo
prog v Republiki Sloveniji glede na:
-
obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno
vlogo železniškega prometa v prostoru;
-
največjo dovoljeno progovno hitrost;
-
največjo dovoljeno osno in dolžinsko
obremenitev proge;
-
največje dopustne dimenzije vozil in naklada.
(2) Določbe te uredbe veljajo za
obstoječe proge normalne tirne širine, in sicer za odprto progo in glavne
postajne tire.
2. člen
(1) V tej uredbi uporabljeni izrazi
imajo naslednji pomen:
1.
»glavne proge« so proge, ki so navedene v
Evropskem sporazumu o najvažnejših mednarodnih železniških progah – Sporazum
AGC (E-proge), proge, ki so sestavni del TER-omrežja (T-proge), in proge, ki
sestavljajo vseevropske mrežo prog (Koridor 5, Koridor 10);
2.
»regionalne proge« so vse ostale proge, ki niso
navedene v prejšnji točki;
3.
»glavni tiri« so tiri, na katere lahko vlaki
uvažajo in/ali z njih izvažajo;
4.
»fiktivna dnevna prometna obremenitev proge« je
obremenitev z bruto maso potniških in tovornih vlakov, povečana s faktorji
hitrosti, faktorji osne obremenitve in faktorji agresivnosti kolesnih dvojic;
5.
»priključna proga« je proga, ki se na cepni
postaji ali cepišču odcepi od druge. Priključne proge se objavijo v registru železniške
infrastrukture, Programu omrežja in Navodilu o progi.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tej
uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon, ki ureja varnost v železniškem
prometu, in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
II. RAZVRSTITEV PROG PO OBSEGU PROMETA, GOSPODARSKEM POMENU
IN POVEZOVALNI VLOGI ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V PROSTORU
3. člen
(1) Glede na obseg prometa,
gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru se proge
delijo na glavne in regionalne proge.
(2) Glavne proge so:
-
E 65 državna
meja–Jesenice–Ljubljana–Pivka–Ilirska Bistrica–državna meja;
-
E 67 Zidani Most–Maribor–Šentilj–državna
meja;
-
E 69 državna
meja–Središče–Pragersko–Zidani Most–Ljubljana–Divača–Koper;
-
E 70 državna
meja–Dobova–Ljubljana–Sežana–državna meja;
-
T 69 Ormož–Murska Sobota–Hodoš–državna
meja.
(3) Regionalne proge so:
-
Ljubljana Šiška–Kamnik Graben;
-
Celje–Velenje;
-
državna meja–Rogatec–Stranje–Grobelno;
-
državna meja–Imeno–Stranje;
-
Maribor–Prevalje–državna meja;
-
Ljutomer–Gornja Radgona;
-
državna meja–Lendava;
-
Prešnica–Podgorje–državna meja;
-
Jesenice–Nova Gorica–Sežana;
-
cepišče Šempeter pri Gorici–Vrtojba–državna
meja;
-
Prvačina–Ajdovščina;
-
cepišče Kreplje–Repentabor–državna meja;
-
državna meja–Metlika–Novo mesto–Ljubljana;
-
Sevnica–Trebnje;
-
Grosuplje–Kočevje.
(4) Grafično so glavne in regionalne
proge prikazane v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Nacionalne oznake in poimenovanje
glavnih in regionalnih prog ter gradbene dolžine so podane v prilogi 2, ki je
sestavni del te uredbe.
4. člen
(1) Glavne in regionalne proge se za
vzdrževalne in plansko razvojne namene razvrščajo glede na povprečne dnevne
fiktivne prometne obremenitve v eno izmed šestih skupin, določenih v tabeli 1.
Tabela 1: Povprečne dnevne fiktivne
prometne obremenitve
Skupina 1
|
130 000 t/d < Tf
|
Skupina 2
|
80 000 t/d < Tf < 130 000 t/d
|
Skupina 3
|
40 000 t/d < Tf < 80 000 t/d
|
Skupina 4
|
20 000 t/d < Tf < 40 000 t/d
|
Skupina 5
|
5 000 t/d < Tf < 20 000 t/d
|
Skupina 6
|
Tf < 5 000 t/d
|
(2) Za vzdrževalne potrebe izvede
upravljavec razvrstitev glede na povprečne dnevne fiktivne prometne obremenitve
na določeni progi v preteklem letu. Za plansko razvojne potrebe izračuna
upravljavec pričakovano dnevno fiktivno prometno obremenitev na določeni progi
v predvidenem planskem obdobju.
(3) Fiktivna dnevna prometna
obremenitev se izračuna na način, kot je določen v prilogi 3, ki je sestavni
del te uredbe, in v Objavi UIC 714.
III. RAZVRSTITEV PROG GLEDE NA NAJVEČJO DOVOLJENO PROGOVNO
HITROST
5. člen
(1) Glede na največjo dovoljeno
progovno hitrost se proge delijo na proge za visoke hitrosti in na
konvencionalne proge.
(2) Proge za visoke hitrosti so:
-
posebej zgrajene proge za visoke hitrosti,
opremljene za hitrosti, ki so na splošno enake ali višje od 250 km/h;
-
posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti,
opremljene za hitrosti okoli 200 km/h;
-
posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti s
posebnostmi, ki so posledica topografskih, reliefnih ali urbanističnih
omejitev, na katerih se mora hitrost prilagajati za vsak primer posebej.
(3) Glede na kriterije iz prejšnjega
odstavka sodijo vse proge v Republiki Sloveniji v kategorijo konvencionalnih
prog.
IV. RAZVRSTITEV PROG GLEDE NA DOVOLJENO OSNO IN
DOLŽINSKO OBREMENITEV
6. člen
(1) Glede na dovoljeno osno in
dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki prog razvrščajo v
kategorije A, B1, B2, C2, C3, C4, D2, D3, D4, ki so določene v tabeli 2.
Tabela 2: Dopustna dolžinska in osna
obremenitev prog
Dolžinska obremenitev p [t/m]
(vsota mase vozila in naklada, deljena z dolžino vozila med odbojnikoma)
|
Osna
obremenitev P [t]
|
A
|
B
|
C
|
D
|
16
|
18
|
20
|
22,5
|
5,0
|
A
|
B1
|
|
|
6,4
|
|
B2
|
C2
|
D2
|
7,2
|
|
|
C3
|
D3
|
8,0
|
|
|
C4
|
D4
|
(2) Proga ali odsek proge se uvrsti v
določeno kategorijo iz prejšnjega odstavka, če je sposobna za prevoz vlaka z
neomejenim številom štiriosnih tovornih vagonov z razporedom osi, določenim v prilogi
4, ki je sestavni del te uredbe, in s tej kategoriji ustrezno osno in dolžinsko
obremenitvijo. Na progi izven območja mostov je za razvrstitev v posamezno
kategorijo odločilna dopustna osna obremenitev glede na vrsto in stanje
zgornjega ustroja (sistem tirnic in kretnic, vrsta pritrditve, razmak in vrsta
pragov, debelina grede, tamponski sloj, obraba itd.) ter stanje spodnjega
ustroja, medtem ko je na mostovih odločilna dopustna osna in dolžinska
obremenitev glede na nosilnost mostne konstrukcije, stanje mostu, vrsto in
utrujenost materiala.
(3) Proge ali odseki prog, uvrščeni v
posamezne kategorije po prejšnjem odstavku, so, ob pogoju, da največja
dovoljena hitrost vlakov ne preseže 90 km/h in da se po presoji pristojne službe upravljavca na določenih odsekih in/ali objektih lahko dodatno omeji
hitrost, sposobni za prevoz naslednjih vrst tovornih vagonov:
1.
dvoosnih in triosnih tovornih vagonov ter
štiriosnih tovornih vagonov z dvema podstavnima vozičkoma, katerih mere a
(razmik osi v podstavnem vozičku) in b (razmik med zunanjo ploskvijo odbojnika
in najbližjo osjo) so večje ali enake vrednostim, navedenim v prilogi 4 te
uredbe, in katerih osne in dolžinske obremenitve ne presegajo vrednosti,
navedenih v isti prilogi;
2.
štiriosnih tovornih vagonov z dvema podstavnima
vozičkoma, katerih mere a in b so manjše od vrednosti po prilogi 4 te uredbe, z
osno obremenitvijo, zmanjšano glede na mere a in b po prilogi 5, ki je sestavni
del te uredbe;
3.
tovornih vagonov z dvema triosnima ali
štiriosnima podstavnima vozičkoma in osno obremenitvijo, ki glede na mere a in
b ne presega zmanjšane osne obremenitve po prilogah 6 in 7, ki sta sestavni del te uredbe;
4.
tovornih vagonov s tremi oziroma štirimi
dvoosnimi podstavnimi vozički, katerih osna obremenitev ne presega obremenitve,
zmanjšane glede na geometrijske mere vagonskih shem po prilogi 8, ki je
sestavni del te uredbe, ob predpostavki, da ti vagoni ustrezajo tudi posebnim
predpisom, ki zadevajo tovrstne vagone.
(4) Pri vagonih, katerih razpored osi
ne ustreza razporedom, navedenim v prilogah 6, 7 in 8 (nestandarden razpored osi), se dovoljena osna obremenitev določi pod pogojem, da največji
moment in prečna sila v prostoležeči gredi poljubne dolžine, obremenjeni s
poljubnim številom takih vagonov, ne sme preseči vrednosti momenta in prečne
sile, ki bi ju dobili po razporedu osi po prilogi 4.
(5) Izjemoma se na progah kategorije
C, z dovoljeno osno obremenitvijo 20 t, dopušča prekoračitev osne obremenitve
za 0,5 t pri:
-
dolgih dvoosnih tovornih vagonih z dovoljeno
osno obremenitvijo 20 t in dolžine vključno z odbojniki od 14,1 do 15,5 m s ciljem povečanja njihove mejne nakladalne mase na 25 t;
-
tovornih vagonih z dovoljeno osno obremenitvijo
22,5 t za izenačitev njihove velike tara mase, ki je pogojena s
konstrukcijskimi spremembami zaradi doseganja take osne obremenitve. Pri tem
največja dopustna masa, ki odpade na eno kolo, ne sme presegati 11,1 t.
(6) Tovorni vagoni, katerih tehnične
karakteristike so v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena,
lahko obratujejo tudi v režimu S (100 km/h) ali SS (120 km/h), v kolikor njihove osne obremenitve ne presegajo 20 t (oziroma izjemoma 20,5 t iz prejšnjega
odstavka) in če izpolnjujejo dodatne pogoje Objave UIC 432 ter pogoje, ki jih
določajo zahtevnejši premostitveni objekti na progi. Tovorni vagoni, katerih
tehnične karakteristike so v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega
člena in katerih osne obremenitve presegajo 20 t, lahko obratujejo s hitrostmi 100 km/h, če izpolnjujejo dodatne pogoje Objave UIC 700, Objave UIC 432 in Objave UIC 510-2. Hitrost takih vagonov se mora omejiti na 80 km/h v krivinah s polmerom, manjšim od 600 m, v primeru, da povprečna tirna širina na dolžini 100 m presega 1455 mm.
(7) Vse druge vrste tovornih vagonov,
ki niso v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, se morajo
obravnavati kot izredne pošiljke.
(8) Razvrstitev posameznih prog ali
odsekov prog po kriterijih iz tega člena izvede upravljavec javne železniške
infrastrukture in je objavljena v mednarodnih dokumentih predmetnega področja.
(9) Upravljavec javne železniške
infrastrukture mora vsako spremembo kategorizacije prog vnesti v register
železniške infrastrukture.
7. člen
(1) Poleg razvrstitve prog v eno izmed
kategorij po prejšnjem členu se zaradi določitve nakladalne mase vagonov v
mednarodnem prometu in v skladu z Objavo UIC 700 določi še tako imenovana
“normalna kategorija“ mreže prog v Republiki Sloveniji.
(2) Normalna kategorija se določi
glede na kategorije pretežnega dela prog, odprtih za mednarodni promet.
(3) Glede na to, da pretežni del prog
v Republiki Sloveniji, odprtih za mednarodni tranzitni promet, ustreza
kategoriji D3 (osna obremenitev 22,5 t, dolžinska obremenitev 7,2 t/m), se za
normalno kategorijo slovenskih prog določi kategorija D3.
8. člen
Glede na kategorije prog in največje
hitrosti posameznih vrst tovornih vlakov mora lastnik vagona po določbah
Tehnične specifikacije za interoperabilnost-Železniški vozni park-Tovorni
vagoni (UL L št. 344 z dne 8. 12. 2006, str. 1) vsak tovorni vagon opremiti
z oznako največje dovoljene mejne nakladalne mase za posamezno kategorijo
proge.
9. člen
(1) Za vleko vlakov na progah, ki so
razvrščene v eno izmed kategorij glede na dovoljeno osno in dolžinsko
obremenitev s tovornimi vagoni, se lahko uporabljajo vse vrste vlečnih vozil,
ki ustrezajo shemam obremenitev tovornih vagonov za tisto kategorijo. Smiselno
to velja tudi za motorna vozila za posebne namene.
(2) V izjemnih primerih mora prevoznik
za obratovanje vozil iz prejšnjega odstavka, ki imajo večjo osno in/ali
dolžinsko obremenitev od dovoljene za posamezno kategorijo proge, od
upravljavca pridobiti posebno dovoljenje na osnovi dokaza o nosilnosti proge za
takšna vozila.
10. člen
(1) Nova vlečna vozila in tovorni
vagoni ne smejo presegati mejnih obremenitev po shemi, določeni v prilogi 9, ki
je sestavni del te uredbe, ali drugi shemi z analognimi vplivi.
(2) Pogoji obratovanja vlečnih vozil
in tovornih vagonov na progah posameznih kategorij morajo ustrezati pogojem,
določenim s to uredbo in Objavo UIC 700.
11. člen
(1) Pri specialnih tovornih vagonih za
izredne pošiljke je dopustno izkoristiti vse možne obtežbene sheme iz
priloge 10, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V prilogi 11, ki je sestavni del
te uredbe, je prikazanih nekaj obremenilnih shem, ki izpolnjujejo pogoj iz
prejšnjega odstavka.
(3) Mednarodni promet vagonov iz
prvega odstavka tega člena je dovoljen le po predhodnem sporazumu med
prizadetimi prevozniki in upravljavcem javne železniške infrastrukture.
V. RAZVRSTITEV PROG GLEDE NA NAJVEČJE DOPUSTNE DIMENZIJE
VOZIL IN NAKLADA
12. člen
(1) Glede na največje dopustne
dimenzije vozil in naklada se proge delijo po vrstah dopustnih nakladalnih
profilov, ki jih predpisuje Mednarodna železniška zveza – UIC.
(2) Vse proge v Republiki Sloveniji
dovoljujejo prevoz vozil in tovora v skladu z mednarodnim nakladalnim profilom,
nakladalnim profilom SŽ I ter nakladalnima profiloma za kombinirani transport
GA in GB. Novozgrajene proge morajo zagotavljati nakladalni profil GC.
(3) Nakladalni profil SŽ I in mednarodni
nakladalni profil sta prikazana v prilogi 12, profili GA, GB in GC pa v prilogi
13, ki sta sestavni del te uredbe.
(4) Vsako vozilo ali naklad, ki
presega nakladalni profil določene proge ali odseka proge, se mora obravnavati
kot izredna pošiljka.
(5) Upravljavec javne železniške
infrastrukture je dolžan vsako spremembo v kategorizaciji prog, ki zadeva
razvrstitev prog glede na dopustne nakladalne profile, javiti Mednarodni
železniški zvezi – UIC, da jo ta objavi v mednarodnih dokumentih, ki zadevajo to
področje.
Priloga
1: Glavne in regionalne proge
Priloga
2: Tabelarični prikaz glavnih in regionalnih prog ter
pripadajoča kategorija prog
Priloga
3: Izračun fiktivne dnevne prometne obremenitve proge Tf
Priloga
4: Sheme tovornih vagonov za določanje kategorije proge
Priloga
5: Tovorni vagoni z dvema dvoosnima podstavnima vozičkoma
Priloga
6: Tovorni vagoni z dvema triosnima podstavnima vozičkoma
Priloga
7: Tovorni vagoni z dvema štiriosnima podstavnima vozičkoma
Priloga
8: Tovorni vagoni s tremi ali štirimi dvoosnimi podstavnimi vozički
Priloga
9: Shema mejnih obremenitev novih vlečnih vozil in vagonov
Priloga
10: Obtežbena shema za nove premostitvene konstrukcije
Priloga
11: Obtežbene sheme specialnih tovornih vagonov za izredne
pošiljke
Priloga
12: Nakladalni profil SŽ I
Priloga
13: Nakladalni profil za kombinirani transport GA, GB in
GC
Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS,
št. 4/09)
vsebuje naslednji končni določbi:
»VI. KONČNI DOLOČBI
13. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha
uporabljati Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02).
14. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 62/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o kategorizaciji
prog (Uradni list RS, št. 66/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o kategorizaciji
prog (Uradni list RS, št. 12/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.