Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
Naravnem rezervatu Škocjanski zatok obsega:
-
Uredbo o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 75/13
z dne 9. 9. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-C
(Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014).
UREDBA
o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(zavarovanje, cilji in namen)
(1) Območje Škocjanskega zatoka pri
Kopru se zavaruje kot Naravni rezervat Škocjanski zatok (v nadaljnjem besedilu:
naravni rezervat).
(2) Varstveni cilj naravnega rezervata
je ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov, ki so izjemni v
slovenskem in mednarodnem prostoru, in habitatov ptic, ki tu v velikem številu
gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah, ter habitatov drugih
domorodnih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljnjem besedilu:
živalske in rastlinske vrste). Razvojni cilj naravnega rezervata je ureditev in
delovanje za javnost odprtega naravnega rezervata, s čimer se obiskovalcem
omogoča spoznavanje in doživljanje narave ter izobraževanje.
(3) Namen naravnega rezervata je s
pravili ravnanj in z izvajanjem upravljavskih nalog, vzdrževanjem in nadaljnjim
izboljševanjem stanja habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka. Namen naravnega rezervata
je tudi omogočiti spoznavanje in doživljanje narave z urejanjem in vzdrževanjem
infrastrukture za obiskovalce in z izvajanjem programov za obiskovalce.
2. člen
(vsebina)
Ta uredba določa območje naravnega
rezervata, varstvene režime in usmeritve ter pravila ravnanj v naravnem
rezervatu, način upravljanja naravnega rezervata, upravljavske naloge ter način
njihovega financiranja in izvajanja nadzora.
3. člen
(varovanje)
Z ustanovitvijo naravnega rezervata se
nadaljuje varovanje območja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, ustanovljenega
z Zakonom o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98,
110/02 – ZGO-1 in 119/02 – ZON-A).
II. OBMOČJE NARAVNEGA REZERVATA
4. člen
(območje naravnega rezervata)
(1) Naravni rezervat sestavljata
brakična laguna z gnezditvenimi otočki, polslanimi mlakami in poloji, na
katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z
močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in
toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Nahaja se med mestom Koper,
pristaniščem in obalno cesto. Naravni rezervat obsega 122,7 ha površine.
(2) Škocjanski zatok je naravna
vrednota državnega pomena (id. št. 1265 V), ekološko pomembno območje (id. št.
77600), posebno varstveno območje (območje Natura 2000; SI 5000008) in posebno
ohranitveno območje (SI 3000252).
5. člen
(meja naravnega rezervata)
(1) Meja naravnega rezervata je
določena na državni topografski karti v merilu 1:5 000.
(2) Meja iz prejšnjega odstavka se
prikaže na digitalnem zemljiško katastrskem prikazu na parcelo natančno.
(3) Državna topografska karta iz
prvega odstavka tega člena in izpis zemljiško katastrskega prikaza iz
prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za
ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(4) Meja naravnega rezervata iz prvega
odstavka tega člena je informativno prikazana na publikacijski karti v merilu
1:10 000, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.
III. VARSTVENI REŽIMI TER VARSTVENE IN RAZVOJNE USMERITVE
6. člen
(varstveni režim)
(1) Na območju naravnega rezervata so
prepovedana vsa ravnanja, posegi in dejavnosti, ki bi lahko negativno vplivali
na živalske in rastlinske vrste, njihove habitate in habitatne tipe, in ki bi
lahko spremenili ekološke in druge lastnosti naravnega rezervata, zlasti pa je
prepovedano:
1.
graditi, postavljati ali nameščati kakršnekoli objekte, naprave in
oznake;
2.
zasipavati, kopati ali drugače spreminjati oblikovanost in sestavo
površja;
3.
odvzemati, zadrževati vodo ali drugače spreminjati vodni režim;
4.
dovajati industrijske, komunalne ali padavinske odpadne vode, ki ne
dosegajo najvišjih standardov v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod;
5.
odlagati, metati ali nameščati kakršnekoli predmete ali snovi ali jih
spuščati v vodo ali po njej;
6.
spreminjati naravno temperaturo in sestavo vode;
7.
kopati ali potapljati se;
8.
sekati, požigati ali drugače posegati v obrežno vegetacijo;
9.
izvajati vrtičkarstvo;
10.
izvajati lov in ribolov;
11.
odvzemati rastline in živali iz narave, izkopavati, lomiti, nabirati ali
drugače poškodovati rastline in ravnati na način, s katerim se lahko vznemiri,
poškoduje ali uniči živali;
12.
naseljevati, doseljevati ali gojiti rastline ali živali ter spuščati v
naravo domače ali hišne živali;
13.
izvajati raziskave v času, na način in v obsegu, ki ni v skladu z
varstvenimi cilji te uredbe;
14.
umetno osvetljevati ali zatemnjevati živali, njihove habitate ali
katerekoli druge dele naravnega rezervata;
15.
povzročati hrup, ki presega mejne vrednosti za območje I. stopnje
varstva pred hrupom v skladu s predpisi, ki urejajo hrup, razen če povzroča
hrup obratovanje javne prometne infrastrukture, njena izgradnja ali
vzdrževanje;
16.
povzročati eksplozije ali vibracije;
17.
organizirati in organizirano izvajati rekreacijske, športne, kulturne
ali druge aktivnosti, prireditve ali shode, ki niso v skladu z varstvenimi
cilji te uredbe;
18.
kuriti ogenj;
19.
uporabljati kakršnokoli plovilo ali vozilo, vključno s kolesi, zunaj
dovozne ceste na parkirišče in zunaj parkirišča;
20.
puščati pse ali druge hišne živali s povodca;
21.
šotoriti, taboriti ali prenočevati v avtomobilu;
22.
snemati filme, videospote in druge video produkte za javno predvajanje,
katerih vsebina je v nasprotju z varstvenimi cilji te uredbe;
23.
spreminjati namensko in dejansko rabo zemljišč v nasprotju z varstvenimi
cilji te uredbe.
(2) Na območju naravnega rezervata so
poleg ravnanj iz prejšnjega odstavka prepovedana tudi ravnanja ob obiskovanju
naravnega rezervata, ki so v nasprotju s 17., 18. in 19. členom te uredbe in
pogoji obiskovanja, določenimi v načrtu upravljanja naravnega rezervata (v
nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja), zlasti pa je prepovedano:
1.
hoditi zunaj urejenih poti in druge infrastrukture, namenjene
obiskovanju;
2.
obiskovati naravni rezervat in se zadrževati v njem v času, ko živali
potrebujejo mir, in na način, ki lahko poškoduje rastline ali je moteč za
živali in druge obiskovalce, ter izvajati rekreacijske in športne aktivnosti v
času, ko je v naravnem rezervatu veliko število obiskovalcev, in
3.
voditi obiskovalce po naravnem rezervatu, razen s pisnim dogovorom z
upravljavcem.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni
režimi iz prejšnjih dveh odstavkov podrobneje prostorsko in časovno umestijo in
opredelijo. Za prepovedi iz 13., 17. in 22. točke prvega odstavka tega člena se
v načrtu upravljanja določi tudi ravnanje, ki je v skladu z varstvenimi cilji
te uredbe, oziroma tisto, ki je z njimi v nasprotju.
(4) Ravnanje iz 11., 13., 17. in 22.
točke prvega odstavka tega člena je treba prijaviti upravljavcu naravnega
rezervata zaradi preveritve njihove skladnosti z načrtom upravljanja najmanj 15
dni pred nameravanim ravnanjem.
(5) Če upravljavec naravnega rezervata
ugotovi, da ravnanje iz prejšnjega odstavka ni v skladu z načrtom upravljanja,
mora o tem obvestiti prijavitelja pred rokom, navedenim v prijavi za izvedbo
ravnanja.
7. člen
(izjeme od varstvenih režimov)
(1) Ne glede na prepovedi iz prvega
odstavka prejšnjega člena se lahko v skladu z varstvenimi cilji te uredbe in z
načrtom upravljanja:
-
izvajajo ukrepi varstva narave in naravovarstvene naloge ter gradi ali
postavlja objekte in naprave, ki so namenjene varovanju in obiskovanju
naravnega rezervata;
-
izvajajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja
voda v skladu s sprejetimi načrti ali programi izvajanja teh javnih služb;
-
izvajajo naloge vzdrževanja objektov in naprav, ki so del cestne
infrastrukture, vključno z zadrževalnikom meteornih voda v skladu s predpisi,
ki urejajo ceste;
-
izvajajo naloge vzdrževanja meteornih prepustov;
-
izvajajo ukrepi, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo negativni
vplivi na naravni rezervat iz okolice in se kot naravovarstveni pogoji ali
usmeritve opredelijo v dovoljenjih, soglasjih, mnenjih ali naravovarstvenih
smernicah.
(2) Naravovarstvene naloge iz prve
alineje prejšnjega odstavka se določijo z načrtom upravljanja.
(3) Naloge obveznih gospodarskih
javnih služb na področju urejanja voda iz druge alineje prvega odstavka tega
člena in naloge vzdrževanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena
se lahko izvajajo na podlagi pisne izjave upravljavca naravnega rezervata, da
so dela, naloge ali posegi, ki so lahko določeni tudi z letnim programom pristojnih
služb, usklajeni z varstvenimi cilji te uredbe in načrtom upravljanja.
(4) Ne glede na prepovedi iz prvega
odstavka prejšnjega člena se lahko ob gradnji in vzdrževanju hitre ceste na
jugovzhodni meji naravnega rezervata:
-
vzdolž hitre ceste sonaravno zgradi zadrževalnik meteornih voda za
odvodnjavanje cestišča, pri čemer se upoštevajo tehnične rešitve za predhodno
prečiščenje dotekajoče meteorne vode, in
-
uporablja cestni varovalni pas obstoječe ceste za potrebe gradnje in
vzdrževanja hitre ceste, pod pogojem da se po uporabi sonaravno uredi.
8. člen
(varstvene usmeritve za preprečevanje
neugodnih vplivov na naravni rezervat)
(1) Okoli naravnega rezervata, zlasti
na območju levega razbremenilnika reke Rižane, Koprskega zaliva in urbaniziranih
površin neposredno ob naravnem rezervatu, se posegi, dejavnosti in ravnanje, ki
lahko neugodno vplivajo na naravni rezervat zaradi onesnaževanja, spreminjanja
količin ali temperature vode, spreminjanja dotoka ter hidroloških in
biokemičnih parametrov morske vode, hrupa, osvetljevanja, posledic vnosa
tujerodnih rastlin in tujerodnih ali hišnih živali, izpodrivanja dna lagune in
drugih neugodnih posledic, izvajajo tako, da vpliva ni ali je čim manjši. Ob
naravnem rezervatu se izvaja upravljanje in vzdrževanje cest ter njihova
uporaba v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, pri tem se s tehničnimi
rešitvami in prilagoditvami dolgoročno poskušajo zmanjševati negativni vplivi
ceste na naravni rezervat in vplivi naravnega rezervata na varnost cestnega
prometa.
(2) Varstvene usmeritve za ohranjanje
hidroloških in ekoloških razmer, preprečevanje neugodnih vplivov na naravni
rezervat ali izboljševanje obstoječega stanja, vključno z nosilci aktivnosti za
izboljševanje stanja, ter območji, na katera se varstvene usmeritve nanašajo,
se določijo v načrtu upravljanja.
9. člen
(razvojne usmeritve)
Na območju naravnega rezervata se
spodbujajo in razvijajo aktivnosti, ki omogočajo najširši javnosti spoznavanje
naravne vrednote in biotske raznovrstnosti ter doživljanje narave na način, ki
naravo postavlja v središče pozornosti in privzgaja spoštljiv odnos do nje.
Pripravijo se didaktični pripomočki, izobraževalni in drugi programi za
povečevanje znanja o naravi in za ozaveščanje o pomenu njenega ohranjanja.
IV. UPRAVLJANJE NARAVNEGA REZERVATA
10. člen
(upravljanje)
Upravljanje naravnega rezervata se izvaja
na podlagi podeljene koncesije za upravljanje naravnega rezervata.
11. člen
(upravljavec naravnega rezervata)
(1) Koncesijo za upravljanje naravnega
rezervata podeli Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)
pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za upravljanje naravnega
rezervata, določene s to uredbo in koncesijskim aktom.
(2) Ministrstvo izvede javni razpis za
podelitev koncesije za upravljanje naravnega rezervata.
(3) Vlada izda odločbo o izbiri
koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec naravnega rezervata).
(4) S pravnomočnostjo odločbe o
podelitvi koncesije se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, na
upravljavca naravnega rezervata prenese tudi upravljanje z zemljišči ter
objekti in napravami na območju rezervata, ki so v lasti države, in se
uporabljajo za varstvo in upravljanje naravnega rezervata.
12. člen
(naloge upravljavca naravnega rezervata)
(1) Upravljavec naravnega rezervata
opravlja v okviru javne službe ohranjanja narave naslednje naloge:
1.
izvaja ukrepe varstva narave, skrbi za uresničevanje varstvenih režimov
in varstvenih usmeritev;
2.
pripravlja predlog načrta upravljanja naravnega rezervata, letne
programe dela in poročila o delu;
3.
sodeluje z izvajalcem javne službe urejanja voda pri uravnavanju dotokov
in iztokov vode ter vzdrževanju stabilnega vodnega režima ter čiščenju
naplavin;
4.
stalno spremlja in analizira stanja naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti ter stalno ugotavlja morebitne vplive obiskovanja in drugih
ravnanj na naravni rezervat ter pripravlja poročila o stanju naravnega
rezervata;
5.
pripravlja mnenja in strokovna gradiva v zvezi z naravnim rezervatom in
sodeluje pri pripravi naravovarstvenih smernic, pogojev in soglasij;
6.
usmerja in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v naravnem rezervatu;
7.
zbira informacije o naravnem rezervatu in zagotavlja dostop do
informacij;
8.
upravlja habitatne tipe in habitate vrst z uravnavanjem zaraslosti
vegetacije in vodnih režimov, odstranjevanjem tujerodnih vrst in drugimi
aktivnostmi;
9.
vzpostavlja in vzdržuje poti, mostove, ograje, opazovališča, označbe,
izobraževalno opremo in pripomočke, stavbe za obiskovanje in urejene odprte
prostore za obiskovalce (igrišče, ploščad, parkirišče) ter drugo infrastrukturo
za obiskovanje naravnega rezervata;
10.
pripravlja in izvaja programe za obiskovalce, vodi obiskovalce po naravnem
rezervatu, z usmerjanjem, izobraževanjem in predstavljanjem načinov mirnega in
tihega doživljanja narave;
11.
predstavlja naravni rezervat in ozavešča javnost o pomenu varstva
narave;
12.
zagotavlja pogoje za delovanje odbora za naravni rezervat in
13.
izvaja druge v letnem programu dela določene naloge.
(2) Upravljavec naravnega rezervata
opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje z
zemljišči, objekti in napravami na območju rezervata v lasti države, ki so mu
prenesene v upravljanje.
13. člen
(javna pooblastila)
Upravljavec naravnega rezervata na podlagi
javnega pooblastila:
-
neposredno nadzira naravni rezervat v skladu s predpisi, ki urejajo
ohranjanje narave;
-
upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na naravni rezervat.
14. člen
(odbor za naravni rezervat)
Občina Koper in lokalni prebivalci
sodelujejo pri upravljanju naravnega rezervata prek odbora za naravni rezervat
Škocjanski zatok (v nadaljnjem besedilu: odbor za naravni rezervat) v skladu z
zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in to uredbo.
15. člen
(načrt upravljanja)
(1) Upravljanje naravnega rezervata se
izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.
(2) Načrt upravljanja se obvezno
upošteva pri urejanju prostora in pri izvajanju javnih služb v naravnem
rezervatu.
(3) V načrtu upravljanja so zlasti
naslednje vsebine:
-
opis in ocena stanja narave in ravnanja v naravnem rezervatu;
-
ocena stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter analiza
dejavnikov, ki na stanje vplivajo;
-
varstveni in razvojni cilji naravnega rezervata in upravljanje ter
ukrepi varstva narave in naravovarstvene naloge ter druge aktivnosti za njihovo
uresničevanje;
-
konkretizacija varstvenih režimov in varstvenih usmeritev ter njihova
umestitev v prostor, vključno z usmeritvami in pogoji za obiskovanje naravnega
rezervata;
-
organizacijski in kadrovski načrt delovanja in razvoja upravljavca;
-
načrt zagotavljanja finančnih sredstev;
-
oblika poročila o izvajanju načrta upravljanja s kazalniki, s katerimi
se prikaže stopnja doseganja ciljev naravnega rezervata in učinkovitost
upravljanja.
(4) V načrtu upravljanja se določijo
tudi vsebine, določene s to uredbo.
16. člen
(priprava, sprejetje in spremljanje
izvajanja načrta upravljanja)
(1) Predlog načrta upravljanja
pripravi upravljavec naravnega rezervata v sodelovanju z organizacijo,
pristojno za varstvo narave.
(2) Upravljavec naravnega rezervata
spremlja izvajanje načrta upravljanja in o njem celovito poroča ministrstvu vsakih
pet.
(3) Če upravljavec naravnega rezervata
ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi
spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo
enako kakor načrt upravljanja.
(4) (prenehal
veljati).
V. OBISKOVANJE NARAVNEGA REZERVATA
17. člen
(obiskovanje in vstop v naravni rezervat)
(1) Obiskovanje naravnega rezervata je
vsako zadrževanje v naravnem rezervatu.
(2) Vstop v naravni rezervat je
dovoljen samo na vstopnih točkah.
(3) Vstopne točke in urnik ter
podrobna pravila obiskovanja določi upravljavec naravnega rezervata z načrtom
upravljanja. Informacijo o tem objavi na vidnem oziroma javnosti dostopnem
mestu.
(4) Vstop v naravni rezervat je za
posamezne obiskovalce prost.
(5) Skupine z več kakor deset
obiskovalci in šolske skupine lahko vstopijo v naravni rezervat le v spremstvu
vodnika naravnega rezervata, ki skupino vodi po naravnem rezervatu.
18. člen
(vstop v informacijski center)
(1) V informacijskem centru naravnega
rezervata se izvajajo izobraževalni programi in se omogočajo nakupi publikacij,
promocijskih in drugih izdelkov, povezanih z naravnim rezervatom ali varstvom
narave.
(2) Vstop v vhodni del informacijskega
centra naravnega rezervata je prost, za vstop v programski del informacijskega
centra pa je treba plačati vstopnino.
19. člen
(vodenje obiskovalcev po naravnem
rezervatu)
(1) Vodenje obiskovalcev po naravnem
rezervatu obsega spremljanje in usmerjanje obiskovalcev ter strokovno razlago o
značilnostih naravnih prvin v naravnem rezervatu, o procesih, naravnih
vrednotah, rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih
tipih v naravnem rezervatu.
(2) Vodenje obiskovalcev izvaja
upravljavec naravnega rezervata.
(3) Vodenje obiskovalcev po naravnem
rezervatu se izvaja za plačilo.
VI. FINANCIRANJE
20. člen
(finančni viri)
(1) Sredstva za upravljanje naravnega
rezervata se pridobivajo iz:
1.
državnega proračuna;
2.
sredstev lastnih prihodkov upravljavca naravnega rezervata, ki so
zlasti:
-
vstopnina v programski del informacijskega centra;
-
prihodki od vodenja po naravnem rezervatu;
-
prihodki od storitev in prodaje publikacij, promocijskih in drugih
izdelkov;
-
prihodki od oddaje prostorov v najem v informacijskem centru v času
manjšega obiska za dogodke, ki so v skladu s cilji naravnega rezervata;
-
prihodki od komercialnih avdio-video snemanj;
-
prihodki od izvajanja dogodkov v naravnem rezervatu;
-
drugi prihodki, povezani z naravnim rezervatom;
3.
dotacij in donacij;
4.
sredstev iz lokalnih, državnih ali mednarodnih skladov, ustanov ali
organizacij ter mednarodnih programov pomoči;
5.
drugih virov.
(2) Za pridobivanje sredstev za
upravljanje naravnega rezervata iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka
upravljavec naravnega rezervata pripravlja vloge, projektno in drugo
dokumentacijo, sklepa za to potrebna partnerstva ter izvaja in vodi potrjene
projekte.
VII. NADZOR
21. člen
(neposredni nadzor v naravi)
Neposredni nadzor v naravi v naravnem
rezervatu zagotavlja upravljavec naravnega rezervata v skladu s predpisi, ki
urejajo ohranjanje narave.
22. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo
pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
Priloga:
Naravni rezervat Škocjanski zatok - publikacijska karta
Uredba o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok
(Uradni list RS, št. 75/13) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(upravljavec
naravnega rezervata)
(1) Koncesija za upravljanje naravnega
rezervata, ki je bila na podlagi Uredbe o koncesiji za upravljanje naravnega
rezervata Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 31/99) z odločbo o izbiri
koncesionarja za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok št.
636-06/99-4 z dne 30. septembra 1999 podeljena Društvu za opazovanje in
proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Tržaška cesta 2, Ljubljana, ki na dan
uveljavitve te uredbe upravlja z naravnim rezervatom, se izvaja do prenehanja
koncesijske pogodbe za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok št.
252100-50-85/00 (v nadaljnjem besedilu: koncesijska pogodba), ki je bila na
podlagi sklepa vlade št. 35600-1/2009/3 z dne 30. 7. 2009 podaljšana
z aneksom št. 1 h koncesijski pogodbi za upravljanje naravnega rezervata
Škocjanski zatok št. 252100-50-85/00 z dne 1. 9. 2009 za deset let.
(2) Oseba, ki je pridobila koncesijo
iz prejšnjega odstavka, nadaljuje njeno izvajanje do prenehanja koncesijske
pogodbe na način in pod pogoji, določenimi v tej uredbi.
(3) Koncesijsko pogodbo je treba
uskladiti z določbami te uredbe v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(4) Odbor za naravni rezervat,
ustanovljen na podlagi Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni
list RS, št. 20/98, 110/02 – ZGO-1 in 119/02 – ZON-A), nadaljuje delo kot odbor
za naravni rezervat iz 14. člena te uredbe.
24. člen
(načrt
upravljanja)
(1) Vlada sprejme načrt upravljanja iz
15. člena te uredbe v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
(2) Do uveljavitve načrta upravljanja
iz prejšnjega odstavka se Odlok o programu varstva in razvoja Naravnega
rezervata Škocjanski zatok za obdobje 2007–2011 (Uradni list RS, št. 83/07)
šteje za načrt upravljanja iz 15. člena te uredbe.
25. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ohranjanju narave – ZON-C (Uradni list RS, št. 46/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.