Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o energetski infrastrukturi obsega:

-       Uredbo o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03 z dne 27. 6. 2003),

-       Uredbo o spremembah uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 88/03 z dne 11. 9. 2003),

-       Uredbo o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/10 z dne 24. 9. 2010),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 53/11 z dne 1. 7. 2011).

UREDBA

o energetski infrastrukturi

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in zemeljskega plina ter za distribucijo električne energije.

Ta uredba ureja tudi način vodenja evidence energetske infrastrukture pri izvajalcih energetskih dejavnosti ter pogoje in način dajanja soglasja za vključitev v infrastrukturo ali izločitev iz nje, kakor tudi za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture.

2. člen

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

-       bistven sestavni del infrastrukture: naprava ali druga stvar, ki v okviru objekta ali omrežja opravlja njegovo temeljno funkcijo oziroma predstavlja nepogrešljiv element za zanesljivo in kvalitetno dobavo energije (npr. generator, turbina, redundančna oprema...); domneva se, da je bistven sestavni del infrastrukture stvar, za katero je v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi amortizacijska doba daljša od pet let in ki še ni amortizirana;

-       energetska dejavnost: proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, proizvodnja in prenos zemeljskega plina;

-       infrastruktura: energetska infrastruktura v smislu te uredbe;

-       izvajalec energetske dejavnosti: pravna ali fizična oseba, ki opravlja energetsko dejavnost po tej uredbi;

-       naprava: sklop stvari, ki omogoča pretvarjanje ali shranjevanje energije;

-       objekt: zaokrožena grajena celota namenjena izvajanju energetske dejavnosti;

-       omrežje: medsebojno povezan sklop stvari, ki omogoča pretok energije ali goriva med dvema točkama dostopa do omrežja;

-       sestavni del infrastrukture: stvar, ki je neposredno fizično povezana z objektom, omrežjem ali napravo in nujno potrebna za njeno normalno delovanje.

II. OBJEKTI, NAPRAVE IN OMREŽJA, KI SO INFRASTRUKTURA

3. člen

Infrastrukturo za proizvodnjo električne energije sestavljajo termoelektrarne ter jedrska elektrarna, hidroelektrarne z nazivno močjo nad 10 MW, naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote z nazivno močjo nad 10 MWe ter njihovi sestavni deli.

Objekti in naprave, ki so infrastruktura za proizvodnjo električne energije, so podrobneje določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Meja med infrastrukturo za proizvodnjo električne energije in infrastrukturo za prenos električne energije je praviloma na 400 kV, 220 kV ali 110 kV nivoju na visokonapetostni strani energetskega transformatorja.

4. člen

Infrastruktura za prenos električne energije so daljnovodi in drugi kablovodi nazivne napetosti 110 kV in več, razdelilne transformatorske postaje (v nadaljevanju: RTP), razdelilne postaje, dispečerski center in drugi objekti, naprave ter omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju prenosa električne energije, ter njihovi sestavni deli.

5. člen

Infrastruktura za distribucijo električne energije so daljnovodi in drugi kablovodi nazivne napetosti 110 kV in manj, transformatorske postaje, energetski transformatorji, distribucijski center vodenja ter drugi objekti, naprave in omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju distribucije električne energije ter njihovi sestavni deli.

Objekti, naprave in omrežja, ki so infrastruktura za prenos električne energije, so podrobneje določeni v Prilogi 1.

Meja med infrastrukturo za distribucijo oziroma prenos električne energije in objekti ali napravami posameznih odjemalcev je določena v uredbi o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02 in 21/03).

6. člen

Infrastruktura za proizvodnjo zemeljskega plina so plinovodi od plinskih vrtin do centralne plinske postaje (v nadaljevanju: CPP), plinovodi od CPP do uporabnikov in plinovodi od vrtin do zbirne postaje ter njihovi sestavni deli.

Objekti in naprave, ki so infrastruktura za proizvodnjo zemeljskega plina, so podrobneje določeni v Prilogi 1.

Meja med infrastrukturo za proizvodnjo zemeljskega plina in infrastrukturo za prenos zemeljskega plina je merilno regulacijska postaja (v nadaljevanju: MRP), ki je del infrastrukture prenosa zemeljskega plina.

7. člen

Infrastruktura za prenos zemeljskega plina so prenosno plinovodno omrežje, kompresorske postaje, dispečerski center, MRP in drugi objekti, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju prenosa zemeljskega plina, ter njihovi sestavni deli.

Objekti, naprave in omrežja, ki so infrastruktura za prenos zemeljskega plina, so podrobneje določeni v Prilogi 1.

Meja med infrastrukturo za prenos zemeljskega plina in infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina oziroma med objekti in napravami končnih odjemalcev, je praviloma prirobnica, ki se nahaja 1 m izven MRP v smeri distribucijskega omrežja ali končnega odjemalca na prenosnem plinovodnem omrežju.

III. DOLOČITEV INFRASTRUKTURE

8. člen

Izvajalec energetske dejavnosti je dolžan voditi evidenco infrastrukture, s katero opravlja energetsko dejavnost.

Obveznost iz prvega odstavka velja ne glede na to, ali ima izvajalec energetske dejavnosti infrastrukturo oziroma njene sestavne dele v lasti ali ne.

9. člen

V evidenci infrastrukture mora izvajalec energetske dejavnosti voditi najmanj naslednje podatke:

-       podatki o vpisu (datum, podlaga vpisa, soglasje Vlade Republike Slovenije – v nadaljevanju: vlada),

-       vrsta objekta, naprave ali omrežja,

-       temeljne tehnične značilnosti in drugi tehnični podatki,

-       podatki o lastniku in uporabniku infrastrukture,

-       podatki o morebitni obremenitvi,

-       podatki o vzdrževanju infrastrukture, vrsta vzdrževanja, izvedena dela in posegi v infrastrukturi in

-       podatki o izbrisu iz evidence.

10. člen

Izvajalec energetske dejavnosti vključi posamezen objekt, omrežje ali napravo v infrastrukturo z vpisom v evidenco infrastrukture, izloči pa z izbrisom iz nje.

Izvajalec energetske dejavnosti mora posamezen objekt, omrežje ali napravo uvrstiti v evidenco infrastrukture, kakor tudi izbrisati iz nje, najkasneje 30 dni po pridobitvi soglasja vlade ali poteku roka, po katerem se domneva, da je vlada soglasje dala.

V roku 30 dni po nastopu spremembe v dejstvih, ki se vpisujejo v evidenco, mora izvajalec energetske dejavnosti vpisati tudi vsako tako spremembo v evidenco.

11. člen

Izvajalec energetske dejavnosti mora najkasneje v 15 dneh po spremembi obvestiti ministrstvo, pristojno za energetiko, o vsaki spremembi v evidenci infrastrukture, ki jo vodi.

Izvajalec energetske dejavnosti mora vsako leto do 15. januarja ministrstvu, pristojnemu za energetiko, sporočiti celotno evidenco infrastrukture o stanju na dan 31. decembra preteklega leta.

Obvestila in sporočila po tem členu mora izvajalec energetskih dejavnosti posredovati ministrstvu, pristojnemu za energetiko, v elektronski obliki na način in s programsko opremo, ki jo določi minister, pristojen za energijo.

IV. SOGLASJA V ZVEZI Z INFRASTRUKTURO

1. Skupne določbe o soglasjih

12. člen

Izvajalec energetskih dejavnosti mora pridobiti soglasje vlade za:

-       vključitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela v infrastrukturo;

-       izločitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela iz infrastrukture;

-       odsvojitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela;

-       obremenitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave s stvarno pravico na tuji stvari ali z zastavo.

Izločitev iz infrastrukture je tudi prenehanje obratovanja posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela, razen če do tega pride zaradi višje sile ali zaradi ukrepa državnega organa.

13. člen

Soglasja po prejšnjem členu ni potrebno pridobiti:

-       če gre za vključitev ali izločitev posameznega bistvenega dela objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, katerega amortizacijska doba je krajša od petih let ali enaka petim letom, ali

-       če gre za vključitev ali izločitev posameznega bistvenega dela objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, ki je amortiziran, ali

-       če gre za obremenitev s hipoteko ali zastavo, pri kateri višina zavarovane terjatve ali več terjatev na istem objektu, omrežju ali napravi, ki sestavlja infrastrukturo, ne presega 3% vrednosti tega objekta, omrežja ali naprave, ali

-       če gre za vzdrževalna dela na posameznem objektu, omrežju ali napravi, ali

-       če gre za zamenjavo bistvenega dela objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, pa se s tem ne spremeni zmogljivost objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo ali druge njegove pomembne tehnične značilnosti.

O nameravanih dejanjih iz prejšnjega odstavka mora izvajalec energetske dejavnosti pred njihovo izvedbo pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za energetiko.

Če ministrstvo v 30 dneh po oddaji naznanila iz prejšnjega odstavka izvajalca energetskih dejavnosti ne obvesti o ugotovitvi, da se nameravano dejanje ne more obravnavati po prejšnjem odstavku, se šteje, da gre za dejanje, za katerega ni potrebno soglasje po tej uredbi.

14. člen

Vlogo za izdajo soglasja po 12. členu te uredbe vloži izvajalec energetske dejavnosti na ministrstvo, pristojno za energijo.

Soglasje po 12. členu te uredbe izda vlada, če pa gre za vključitev ali izločitev v infrastrukturo, izda vlada soglasje na predlog ministrstva, pristojnega za energijo.

2. Soglasje za vključitev v infrastrukturo

15. člen

Izvajalec energetske dejavnosti lahko kadarkoli vloži vlogo za izdajo soglasja za vključitev v infrastrukturo.

Izvajalec energetske dejavnosti mora vložiti vlogo za soglasje po prejšnjem odstavku v 30 dneh po:

-       pridobitvi uporabnega dovoljenja za posamezen objekt, omrežje ali napravo, ki sestavlja infrastrukturo, ali

-       začetku obratovanja posameznega objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, če obratovanje v skladu s predpisi začne pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ali

-       po pridobitvi lastninske pravice ali drugega pravnega naslova za uporabo že zgrajenega oziroma obstoječega objekta za posamezen objekt, omrežje ali napravo, ki sestavlja infrastrukturo, ali

-       po izpolnitvi pogojev za začetek izvajanja energetske dejavnosti (licenca, morebitna koncesija…), če le-to nastopi po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali lastninske pravice oziroma drugega pravnega naslova za uporabo že zgrajenega oziroma obstoječega objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo.

16. člen

Zahteva za izdajo soglasja za vključitev v infrastrukturo mora obsegati:

-       podatke o osebi, ki vlaga zahtevo,

-       navedbo vrste soglasja, ki se zahteva,

-       navedbo vrste objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, na katerega se zahteva nanaša,

-       opis temeljnih tehničnih značilnosti tega objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, na katerega se zahteva nanaša,

-       podatke o lokaciji objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, na katerega se zahteva nanaša (splošni opis lokacije, parc. številke, k.o.),

-       identifikacijske oznake bistvenih sestavnih delov (serijske številke in podobno).

17. člen

Vlada ne izda soglasja za vključitev v infrastrukturo, če:

-       ne gre za objekt, napravo ali omrežje, ki predstavlja infrastrukturo, ali

-       ne gre za bistven sestavni del takega objekta, naprave ali omrežja, ali

-       niso izpolnjeni predpisani pogoji za obratovanje takega objekta, naprave ali omrežja (energetsko dovoljenje, uporabno dovoljenje…), ali

-       vlagatelj zahteve nima pravice izvajati energetsko dejavnost, ki naj bi jo izvajal v objektu, napravi ali omrežju, ali

-       dejanje, za katero se soglasje zahteva, lahko ogrozi varnost ali zanesljivost delovanja objekta, naprave ali omrežja.

3. Soglasje za izločitev iz infrastrukture

18. člen

Izvajalec energetske dejavnosti lahko kadarkoli vloži vlogo za izdajo soglasja za izločitev iz infrastrukture.

Izvajalec energetske dejavnosti mora vložiti vlogo za soglasje po prejšnjem odstavku v 30 dneh:

-       po prenehanju obratovanja posameznega objekta, omrežja ali naprave, če je za tako prenehanje v skladu s to uredbo potrebno soglasje vlade, ali

-       pred prenehanjem lastninske pravice ali drugega pravnega naslova za uporabo že zgrajenega oziroma obstoječega objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, ali

-       po prenehanju izpolnjevanja pogojev za začetek izvajanja energetske dejavnosti na objektu, napravi ali omrežju, (licenca, morebitna koncesija…), ali

-       po nastopu druge okoliščine, zaradi katere izvajalec trajno preneha izvajati energetsko dejavnost na objektu, napravi ali omrežju.

19. člen

Zahteva za soglasje za izločitev iz infrastrukture mora obsegati:

-       podatke o osebi, ki vlaga zahtevo,

-       jasno navedbo vrste soglasja, ki se zahteva,

-       podrobno navedbo razlogov za izločitev,

-       podatke o vpisu objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela v evidenco infrastrukture (datum, podlaga vpisa, soglasje vlade),

-       navedbo vrste objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, in dovoljenj ter drugih upravnih aktov, ki so bili v zvezi z njim izdani (energetsko dovoljenje, dovoljenje za poseg v prostor, uporabno dovoljenje),

-       temeljne tehnične značilnosti objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela,

-       podatke o lokaciji objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, (splošni opis lokacije, podatki iz katastra in zemljiške knjige),

-       identifikacijske oznake bistvenih sestavnih delov (serijske številke in podobno),

-       podatke o lastniku in uporabniku objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, način in pravna podlaga pridobitve lastništva ali pravice uporabe.

20. člen

Vlada ne izda soglasja za izločitev iz infrastrukture, če:

-       bi zahtevana izločitev neposredno ogrozila varno in zanesljivo delovanje energetskih omrežij v Republiki Sloveniji, ali

-       bi zahtevana izločitev lahko ogrozila varnost ali zanesljivost delovanja objekta, naprave ali omrežja, na katerega se zahteva nanaša.

4. Soglasje za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture

21. člen

Izvajalec energetske dejavnosti mora vložiti vlogo za soglasje za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture pred nameravano sklenitvijo pravnega posla o odsvojitvi ali obremenitvi.

22. člen

Vloga za soglasje za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture mora obsegati:

-       podatke o osebi, ki vlaga zahtevo,

-       jasno navedbo vrste soglasja, ki se zahteva,

-       podroben opis nameravanega pravnega posla,

-       podatke o vpisu objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela v evidenco infrastrukture (datum, podlaga vpisa, soglasje vlade),

-       navedbo vrste objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, in dovoljenj ter drugih upravnih aktov, ki so bili v zvezi z njim izdani (energetsko dovoljenje, dovoljenje za poseg v prostor, uporabno dovoljenje),

-       temeljne tehnične značilnosti objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela,

-       podatke o lokaciji objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela (splošni opis lokacije, podatki iz katastra in zemljiške knjige),

-       identifikacijske oznake bistvenih sestavnih delov (serijske številke in podobno),

-       podatki o lastniku in uporabniku objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, način in pravna podlaga pridobitve lastništva ali pravice uporabe.

Vlogi morajo biti priloženi osnutki nameravane pogodbe in drugih dokumentov, ki sestavljajo pogodbeno dokumentacijo nameravanega pravnega posla.

23. člen

Vlada ne izda soglasja za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture, če:

-       bi nameravana odsvojitev ali obremenitev neposredno ogrozila varno in zanesljivo delovanje energetskih omrežij v Republiki Sloveniji, ali

-       bi zaradi nameravane odsvojitve ali obremenitve lahko bila ogrožena varnost ali zanesljivost delovanja objekta, naprave ali omrežja, na katerega se zahteva nanaša, ali

-       bi nameravana odsvojitev ali obremenitev nasprotovala namenu objekta, naprave ali omrežja, zlasti če bi bila nezdružljiva z njegovim nemotenim nadaljnjim obratovanjem.

IV.a POSEBNOSTI IN IZJEME NA PODROČJU PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE

1. Pogoji za montiranje in priključevanje enostavnih naprav na elektroenergetsko omrežje

23.a člen

(1) Montiranje naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, šteje za investicijska vzdrževalna dela, če so takšne naprave v skladu s to uredbo uvrščene med enostavne naprave za proizvodnjo električne energije (v nadaljnjem besedilu: enostavne naprave) in izpolnjujejo še naslednje zahteve:

1.     da se enostavna naprava montira na ali v obstoječo stavbo ali gradbeni inženirski objekt, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (v nadaljnjem besedilu: zgradba) ali da se enostavna naprava montira tik ob zgradbi oziroma na stavbnem zemljišču, na katerem stoji zgradba, odmik od takšne zgradbe in višina enostavne naprave pa ne presega višine zgradbe, njena tlorisna površina na zemljišču pa ne presega 20% zazidane površine zemljišča, pri čemer pa montaža takšne naprave ne sme biti v nasprotju s prostorskimi akti. Preveritev, ali montaža enostavne naprave ni v nasprotju s prostorskimi akti, izvede investitor s pomočjo lokacijske informacije, lahko pa tudi posameznik, ki izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega akta ali za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;

2.     da se v primeru montaže enostavne naprave na ali v zgradbo pred začetkom del izdela statična presoja, s katero se dokaže, da zaradi dodatne obremenitve njene konstrukcije ne bo ogrožena mehanska odpornost in stabilnost. Statično presojo lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;

3.      da se ob montaži enostavne naprave na obstoječi objekt, za katerega se skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost, šteje za požarno manj zahtevno stavbo ali požarno zahtevno stavbo ali za objekt, za katerega je obvezna izdelava študije požarne varnosti, pred začetkom del izdela presoja, s katero se dokaže, da se zaradi navedene montaže požarna varnost objekta ne bo zmanjšala. Presojo za požarno manj zahtevno stavbo lahko izdela odgovorni projektant, ki je vpisan v imenik odgovornih projektantov v skladu z zakonom o graditvi objektov, za požarno zahtevno stavbo ali za objekt, za katerega je obvezna izdelava študije požarne varnosti pa odgovorni projektant, ki sme izdelati študijo požarne varnosti;

4.     da se v primeru montaže enostavne naprave na ali v zgradbo pred začetkom del izdela presoja, iz katere izhaja, da je zaščita pred delovanjem strele in zagotovitev varnosti nizkonapetostnih električnih inštalacij in naprav v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito pred delovanjem strele in nizkonapetostnih električnih inštalacij v stavbah (v nadaljnjem besedilu: presoja o zaščiti pred strelami). Presojo o zaščiti pred strelami lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;

5.     da se v primeru, če leži zemljišče z zgradbo na območju, ki se skladno s predpisi s področja varstva okolja razvršča v območje II. ali III. stopnje varstva pred hrupom, pred začetkom del za enostavne naprave z rotirajočimi deli izdela presoja o zagotovljenih tehničnih in konstrukcijskih ukrepih za zmanjševanje širjenja hrupa, s katero se dokaže, da bo obratovanje enostavne naprave izpolnjevalo zahteve, ki so določene za nov vir hrupa v predpisih s področja varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: presoja o zaščiti pred hrupom). Presojo o zaščiti pred hrupom lahko izdela posameznik, ki skladno s predpisi s področja varstva okolja izpolnjuje pogoje za izvajalca ocenjevanja hrupa;

6.     da je v primeru, če leži zemljišče z zgradbo, na ali v kateri oziroma ob kateri naj bi bila montirana enostavna naprava, na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas ali varovano območje, pridobljeno soglasje pristojnega organa oziroma službe (v nadaljnjem besedilu: preveritev o morebitnem obstoju varovanja). Preveritev o morebitnem obstoju varovanja lahko izvede posameznik, ki izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega akta ali za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;

7.     da ima investitor za zgradbo oziroma zemljišče, na katerem se namerava izvajati montaža enostavne naprave, pridobljeno pravico graditi ter soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, koliko se montaža izvaja na zemljišču ob zgradbi v oddaljenosti manj kot 1,5 m od meje sosednjih zemljišč.

(2) Ne glede na določbo 1. točke prejšnjega odstavka se enostavna naprava iz četrte alineje 23.b člena te uredbe montira s pomočjo nosilnega droga na zgradbo ali na zemljišče ob zgradbi, pri čemer montaža takšne naprave ne sme biti v nasprotju s prostorskimi akti. Če prostorski akt ne določa drugače, se takšna naprava lahko montira na zemljišču v območju, ki je s prostorskimi akti določeno kot območje proizvodnih dejavnosti, območje prometne, komunikacijske, energetske, okoljske in vodne infrastrukture ter območje mineralnih surovin. Drog je lahko montiran na temelj, višina naprave pa ne sme presegati 15 m, v primeru montaže na zgradbo pa tudi ne polovice višine zgradbe.

23.b člen

Med enostavne naprave se po tej uredbi uvrščajo:

-       naprave, ki proizvajajo električno energijo s soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo do vključno 50 kW,

-       naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo gorivnih celic z nazivno električno močjo do vključno 50 kW,

-       naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije z nazivno električno močjo do vključno 1 MW in

-       naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo vetrne energije z nazivno električno močjo do vključno 50 kW.

23.c člen

(1) Za izpolnitev zahtev iz 23.a člena te uredbe pred začetkom del poskrbi investitor enostavne naprave.

(2) Zahtevi za priključitev enostavne naprave na elektroenergetsko omrežje, ki jo investitor v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije vloži pri sistemskem operaterju distribucijskega elektroenergetskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), se priloži izpolnjen obrazec, določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, s katerim investitor naprave izjavlja, da je njegova naprava enostavna naprava in da so bile pri njeni montaži upoštevane zahteve iz 23.a člena te uredbe.

2. Nadzorstvo

23.č člen

Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega poglavja, ki se nanašajo na montažo in priključevanje enostavnih naprav na elektroenergetsko omrežje, opravlja inšpekcija, pristojna za energetiko.

3. Kazenske določbe

23.d člen

(kazenske določbe)

(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez gradbenega dovoljenja montira napravo, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije ali napravo, ki proizvaja električno energijo s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom v nasprotju z določbami 23.a člena te uredbe.

(2) Z globo od 250 do 500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednjo gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 10.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 5.000 do 25.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednjo in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.

Priloga 1: Seznam objektov, omrežij in naprav, ki so infrastruktura

Priloga 2: Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije

Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

Izvajalci energetskih dejavnosti, ki te dejavnosti izvajajo na dan uveljavitve te uredbe, morajo sestaviti evidenco infrastrukture, ki se uporablja na dan uveljavitve te uredbe, in jo sporočiti ministrstvu, pristojnemu za energijo, v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Za vključitev v evidenco infrastrukture po prejšnjem odstavku ni potrebno pridobiti soglasja po določbah te uredbe.

25. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 88/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/10) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(1) Če je bilo montiranje naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom in so v skladu s to uredbo uvrščene med enostavne naprave, izvedeno pred uveljavitvijo te uredbe ter z dnem uveljavitve te uredbe tudi že priključene na elektroenergetsko omrežje, se z dnem uveljavitve te uredbe takšna montaža šteje za izvedeno investicijsko vzdrževalno delo.

(2) Če je za napravo, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom in je v skladu s to uredbo uvrščena med enostavne naprave, pred dnem uveljavitve te uredbe sistemski operater že izdal soglasje za njeno priključitev na elektroenergetsko omrežje in je takšna naprava na tej podlagi že montirana, ni pa še priključena na elektroenergetsko omrežje, se z dnem uveljavitve te uredbe tudi takšna montaža šteje za izvedeno investicijsko vzdrževalno delo, priključitev naprave pa izvede sistemski operater v skladu s pogoji iz soglasja za njeno priključitev na elektroenergetsko omrežje.

(3) Če pred uveljavitvijo te uredbe za napravo, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom in je v skladu s to uredbo uvrščena med enostavne naprave, sistemski operater še ni izdal soglasja za njeno priključitev na elektroenergetsko omrežje, je pa takšna naprava že montirana, se njena montaža šteje za izvedeno investicijsko vzdrževalno delo, če njen investitor najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi te uredbe pri sistemskem operaterju vloži zahtevo za njeno priključitev in tej zahtevi priloži izpolnjen obrazec iz Priloge 2 te uredbe, sistemski operater pa na tej podlagi omogoči priključitev enostavne naprave na elektroenergetsko omrežje s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja.

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 53/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.