Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
kakovosti zunanjega zraka obsega:
-
Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11.
2. 2011),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kakovosti zunanjega zraka
(Uradni list RS, št. 8/15 z dne 6. 2. 2015),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS,
št. 66/18 z dne 12. 10. 2018).
UREDBA
o kakovosti zunanjega zraka
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba v skladu z Direktivo 2008/50/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka
in čistejšem zraku za Evropo (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2008, str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/50/ES) določa:
-
standarde kakovosti zunanjega zraka, zlasti ciljne, mejne, opozorilne,
kritične in alarmne vrednosti glede kakovosti zunanjega zraka, da bi se
izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali
zmanjšali,
-
način obveščanja javnosti ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti
za določena onesnaževala in
-
obveznost priprave načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti
zunanjega zraka.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo
naslednji pomen:
1.
zunanji zrak je zunanji zrak v troposferi, razen na delovnih mestih na
prostem, kjer se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo zdravje in varnost
pri delu, ter na katerih je omejen dostop javnosti (v nadaljnjem besedilu:
zrak);
2.
onesnaževalo je katera koli snov, ki je prisotna v zraku in za katero je
verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi oziroma na okolje;
3.
raven je koncentracija onesnaževala v zraku ali njegove usedline na
površinah v danem času;
4.
ocenjevanje je katera koli metoda, uporabljena za merjenje,
izračunavanje, napovedovanje ali ocenjevanje ravni;
5.
upravljanje so dejavnosti in ukrepi, ki ohranjajo in izboljšujejo
kakovost zraka;
6.
mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj,
katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje,
jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa
se ta doseže, se ne sme preseči;
7.
kritična vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj,
katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na
nekatere receptorje, kakor so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi,
vendar ne na človeka;
8.
sprejemljivo preseganje je odstotek mejne vrednosti, za katerega se ta
vrednost lahko preseže pod pogoji iz te uredbe;
9.
ciljna vrednost je raven, določena s ciljem izogniti se škodljivim
učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo
je treba, če je to mogoče, doseči v določenem času;
10.
načrt za kakovost zraka je program ukrepov na degradiranem okolju, ki
določa ukrepe za doseganje mejnih ali ciljnih vrednosti, v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo okolja;
11.
alarmna vrednost je raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje
ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri
so potrebni takojšnji ukrepi;
12.
dolgoročni cilj je raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, da bi se
zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja, razen kadar ni
dosegljiva s sorazmernimi ukrepi;
13.
delež iz naravnih virov so emisije onesnaževal, ki jih ne povzroča
človeška dejavnost, in naravni dogodki (npr. vulkanski izbruhi, seizmične
dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v naravi, pojavi močnega vetra,
morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih
regij);
14.
območje je razmejen del ozemlja Republike Slovenije, določen zaradi
ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka;
15.
aglomeracija je območje mestne občine z več kot 250 000 prebivalci ali
območje mestne občine z več kot 100 000 prebivalci in gostoto prebivalstva,
večjo od 500 prebivalcev na km2;
16.
PM10 so delci, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v
referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM10, SIST EN 12341, s
50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom
nad 10 µm;
17.
PM2,5 so delci, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen
v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM2,5, SIST EN 14907, s
50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom
nad 2,5 µm;
18.
kazalnik povprečne izpostavljenosti je povprečna raven izpostavljenosti,
določena na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju na
ozemlju Republike Slovenije in odraža izpostavljenost prebivalstva PM2,5.
Uporablja se za izračun ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti PM2,5
na ozemlju Republike Slovenije in obveznosti glede stopnje izpostavljenosti PM2,5;
19.
obveznost glede stopnje izpostavljenosti je raven izpostavljenosti PM2,5,
določena na osnovi kazalnika povprečne izpostavljenosti zaradi zmanjšanja
škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki jo je treba v danem obdobju doseči;
20.
ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na območju Republike Slovenije je
odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva Republike Slovenije
PM2,5, določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih
učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči, če je to mogoče, v določenem
obdobju;
21.
mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na
katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in
nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja;
22.
mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju so merilna mesta, na katere
ne vpliva neposredno onesnaženje zraka iz aglomeracij in industrijskih virov in
morajo biti od njih oddaljena najmanj pet kilometrov;
23.
dušikovi oksidi so vsota prostorninskega deleža (ppbv) dušikovega
monoksida (dušikovega oksida) in dušikovega dioksida, izraženo z enotami masne
koncentracije dušikovega dioksida (µg/m3);
24.
zgornji ocenjevalni prag je raven, pod katero se za ocenjevanje
kakovosti zraka lahko uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter
tehnik modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati;
25.
spodnji ocenjevalni prag je raven, pod katero se za ocenjevanje
kakovosti zraka lahko uporabijo le tehnike modeliranja ali objektivne ocene;
26.
občutljive skupine prebivalstva so skupine posameznikov, ki so posebej
občutljivi na onesnaženost zraka z onesnaževali iz te uredbe (npr. dojenčki,
otroci, nosečnice, starejši, bolniki z boleznimi dihal, bolniki z boleznimi
srca in ožilja).
3. člen
(določitev območij in aglomeracij)
(1) Ocenjevanje
in upravljanje kakovosti zraka glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid,
dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren iz predpisa, ki ureja
arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v
zunanjem zraku, se izvajata na ozemlju Republike Slovenije, razdeljenem na
območja in aglomeracije, kot so določene v tabeli 1 iz priloge 1, ki je
sestavni del te uredbe.
(2) Ocenjevanje
in upravljanje kakovosti zraka glede na svinec ter arzen, kadmij in nikelj iz
predpisa, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske
ogljikovodike v zunanjem zraku, se izvajata na ozemlju Republike Slovenije,
razdeljenem na območja in aglomeracije, kot so določene v tabeli 2 iz priloge 1
te uredbe.
(3) Meje
območij in aglomeracij so prikazane na publikacijskih kartah v merilu 1 : 1 000 000
na slikah 1 in 2 iz priloge 1 te uredbe.
(4) Občine,
katerih območja pripadajo posameznim območjem in aglomeracijam iz prvega in
drugega odstavka tega člena, so navedene v tabelah 3 in 4 iz priloge 1 te
uredbe.
4. člen
(določitev podobmočja)
(1) Zaradi upravljanja s kakovostjo zraka
lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z odlokom
znotraj posameznega območja določi eno ali več podobmočij.
(2) Podobmočje obsega območje ene ali več
občin, kjer ravni onesnaževal praviloma presegajo mejne ali ciljne vrednosti
onesnaževal po tej uredbi. Podobmočje se oblikuje na podlagi ocene o kakovosti
zraka in ocene o obsegu območja za učinkovito izvajanje ukrepov za izboljšanje
kakovosti zraka, ki jo pripravi ministrstvo.
5. člen
(stopnja onesnaženosti)
(1) Posamezna območja in posamezne
aglomeracije se razvrstijo v I. ali II. stopnjo onesnaženosti zraka, posamezno
podobmočje pa se lahko razvrsti le v I. stopnjo onesnaženosti zraka.
(2) I. stopnja onesnaženosti zraka se za
območje, podobmočje in aglomeracijo določi, če raven onesnaževala presega mejne
ali ciljne vrednosti ali če obstaja tveganje, da bo raven onesnaževala presegla
alarmno vrednost (v nadaljnjem besedilu: območje I. stopnje onesnaženosti).
(3) II. stopnja onesnaženosti zraka se za
območje in aglomeracijo določi, če raven onesnaževala ne presega mejne ali
ciljne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: območje II. stopnje onesnaženosti).
(4) Razvrstitev v I. ali II. stopnjo
onesnaženosti zraka določi minister na podlagi neposredne strokovne ocene
ministrstva o kakovosti zraka.
6. člen
(določitev ocenjevalnih pragov za območja
in aglomeracije)
(1) Zaradi ocenjevanja kakovosti zraka se
posamezna območja in posamezne aglomeracije razvrstijo glede na spodnji in
zgornji ocenjevalni prag v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje kakovosti
zraka.
(2) Razvrstitev območij in aglomeracij iz
prejšnjega odstavka določi minister na podlagi neposrednih strokovnih ocen
ministrstva za obdobje petih let.
(3) Razvrstitev iz prejšnjega odstavka se
lahko spremeni, če se spremenijo dejavnosti, ki pomembneje vplivajo na raven
žveplovega dioksida, dušikovega dioksida ali dušikovih oksidov, PM10,
PM2,5, svinca, benzena ali ogljikovega monoksida.
II. UPRAVLJANJE KAKOVOSTI ZRAKA
7. člen
(mejne vrednosti)
(1) Mejne vrednosti žveplovega dioksida,
dušikovega dioksida, PM10, svinca, benzena in ogljikovega monoksida
v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji so določene v prilogi
2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ukrepi za vzdrževanje ravni onesnaževal
pod mejnimi vrednostmi iz prejšnjega odstavka se določijo v skladu s 14.a
členom te uredbe.
8. člen
(zahteve v zvezi s PM2,5)
(1) Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti PM2,5
na ozemlju Republike Slovenije je določeno v 1. točki priloge 3, ki je sestavni
del te uredbe.
(2) Obveznost glede stopnje
izpostavljenosti PM2,5 na ozemlju Republike Slovenije je določena v
2. točki priloge 3 te uredbe.
(3) Ciljna vrednost PM2,5 na
ozemlju Republike Slovenije je določena v 3. točki priloge 3 te uredbe.
(4) Mejne vrednosti PM2,5 in
sprejemljivo preseganje mejnih vrednosti PM2,5 v zraku na posameznem
območju, podobmočju in aglomeraciji je določeno v 4. točki priloge 3 te uredbe.
(5) Vlada Republike Slovenije v skladu s
14.a členom te uredbe določi ukrepe za:
-
vzdrževanje ravni PM2,5 pod
mejnimi vrednostmi iz prejšnjega odstavka na območjih, podobmočjih in
aglomeracijah, kjer te mejne vrednosti niso presežene,
-
doseganje ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti iz prvega odstavka tega
člena in
-
doseganje ciljne vrednosti iz tretjega odstavka tega člena.
9. člen
(zahteve v zvezi z ozonom)
(1) Opredelitve pojmov in merila za
preverjanje veljavnosti rezultatov pri združevanju podatkov in izračun
statističnih parametrov za ozon so določena v 1. točki priloge 4, ki je
sestavni del te uredbe.
(2) Ciljne vrednosti za ozon na posameznem
območju, podobmočju in aglomeraciji so določene v 2. točki priloge 4 te uredbe,
dolgoročni cilji na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji pa v 3.
točki priloge 4 te uredbe.
(3) Za doseganje ciljnih vrednosti iz
prejšnjega odstavka se izvedejo ukrepi v skladu z operativnim programom, ki
ureja doseganje zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka, lahko pa tudi
ukrepi iz načrta za kakovost zraka iz 15. člena te uredbe.
(4) Za doseganje dolgoročnih ciljev iz
drugega odstavka tega člena se za območja, podobmočja in aglomeracije, kjer so
ravni ozona v zraku višje od dolgoročnih ciljev, vendar nižje od ciljnih
vrednosti ali enake ciljnim vrednostim, izvedejo dolgoročni stroškovno
učinkoviti ukrepi, ki so skladni z operativnim programom, ki ureja doseganje
zgornjih emisij onesnaževal zunanjega zraka, in načrti za kakovost zraka iz
15. člena te uredbe.
(5) Ukrepi za vzdrževanje ravni ozona pod
dolgoročnimi cilji, če to omogočajo določeni dejavniki (na primer lastnost
ozona, da se prenaša preko meja) in meteorološki pogoji, se določijo v skladu s
14.a členom te uredbe.
10. člen
(opozorilne in alarmne vrednosti za
varovanje zdravja ljudi)
(1) Alarmna vrednost za raven žveplovega
dioksida in dušikovega dioksida v zraku na posameznem območju, podobmočju in
aglomeraciji je določena v 1. točki priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Opozorilna in alarmna vrednost za raven
ozona v zraku na posameznem območju, podobmočju in aglomeraciji je določena v
2. točki priloge 5 te uredbe.
11. člen
(ukrepi, zahtevani ob preseganju
opozorilne in alarmne vrednosti)
(1) Kadar je napovedano preseganje ali pa
je dejansko presežena opozorilna ali alarmna vrednost onesnaževal iz prejšnjega
člena, mora ministrstvo o tem nemudoma obvestiti javnost prek radia,
televizije, časopisov ali spleta.
(2) Ministrstvo v primeru iz prejšnjega
odstavka sporoči javnosti naslednje informacije:
a)
podatke o opaženem preseganju:
-
mesto ali območje preseganja,
-
vrsto presežene vrednosti (opozorilna ali alarmna vrednost),
-
začetek in trajanje preseganja,
-
najvišjo enourno koncentracijo in poleg tega osemurno srednjo vrednost
koncentracije pri ozonu;
b)
napoved za naslednje popoldne oziroma dan ali
več dni:
-
geografsko območje pričakovanih preseganj opozorilne oziroma alarmne
vrednosti,
-
pričakovano spremembo koncentracij (izboljšanje, stabiliziranje ali
poslabšanje), skupaj z razlogi za te spremembe;
c)
podatke o vrsti prizadetega prebivalstva,
možnih učinkih na zdravje in priporočenem vedenju:
-
podatke o občutljivih skupinah prebivalstva,
-
opis verjetnih simptomov,
-
priporočene varnostne ukrepe,
-
kje poiskati dodatne podatke;
d)
podatke o preventivnih ukrepih za zmanjšanje
onesnaženosti oziroma izpostavljenosti onesnaženju z navedbo sektorjev z
glavnim virom onesnaženja ter priporočila za ukrepanje za zmanjšanje emisij.
12. člen
(kritična vrednost)
(1) Kritični vrednosti za varstvo rastlin
za raven žveplovega dioksida in dušikove okside v zraku na posameznem območju,
podobmočju in aglomeraciji sta določeni v prilogi 6, ki je sestavni del te
uredbe.
(2) Oceno tveganj za rastlinstvo in naravne
ekosisteme zaradi onesnaženega zraka in skladnosti s kritičnimi vrednostmi se
izvaja na krajih zunaj pozidanih območij v skladu z merili iz predpisa, ki
ureja ocenjevanje o kakovosti zraka.
(3) Ukrepi za ohranjanje ravni onesnaževal
pod kritičnimi vrednostmi iz prvega odstavka tega člena se določijo v skladu s
14.a členom te uredbe.
13. člen
(delež iz naravnih virov)
(1) Kjer so preseganja mejnih vrednosti za
določeno onesnaževalo povzročili naravni viri, se takšno preseganje ne šteje za
preseganje mejnih vrednosti po tej uredbi, če se o tem
obvesti Evropsko komisijo.
(2) Minister o preseganju mejnih vrednosti
iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in ji posreduje seznam
območij, podobmočij in aglomeracij za posamezno leto, kjer so preseganja mejnih
vrednosti za določeno onesnaževalo povzročili naravni viri, in informacije o
koncentracijah, virih onesnaževanja ter dokazila, da je mogoče preseganja
pripisati naravnim virom.
14. člen
(preseganja, pripisana zimskemu posipanju
in soljenju cest za PM10)
(1) Kjer so mejne vrednosti za PM10
v zraku presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali soljenju
cest, se takšno preseganje ne šteje za preseganje mejnih vrednosti po tej
uredbi.
(2) Minister o preseganju mejnih vrednosti
iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in ji posreduje seznam
območij, podobmočij in aglomeracij, kjer so mejne vrednosti za PM10
v zraku presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali soljenju
cest, in informacije o koncentracijah in virih PM10 ter dokazila, ki
izkazujejo, da so preseganja posledica resuspenzije delcev in da so sprejeti
ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij PM10.
14.a člen
(ohranjanje kakovosti zunanjega zraka)
Vlada Republike Slovenije v operativnem
programu določi ukrepe za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka, s
katerimi se ohranjajo ravni onesnaževal pod mejnimi, ciljnimi, kritičnimi
vrednostmi in drugim ciljnim zmanjšanjem ter dolgoročnimi cilji.
III. NAČRTI
15. člen
(načrt za kakovost zraka)
(1) Vlada sprejme načrt za kakovost zraka
na določenih območjih, podobmočjih ali v aglomeracijah, če ravni onesnaževal v
zraku presežejo katero koli mejno ali ciljno vrednost iz priloge 2 in priloge 3
te uredbe ter sprejemljivo preseganje mejnih vrednosti iz priloge 3 te uredbe,
razen če so mejne vrednosti presežene zaradi resuspenzije delcev po zimskem
posipanju ali soljenju cest iz prejšnjega člena.
(2) Načrt za kakovost zraka iz prejšnjega
odstavka vsebuje podatke iz 1. točke priloge 7, ki je sestavni del te uredbe,
in lahko obsega ukrepe iz 16. člena te uredbe.
(3) Kadar je treba pripraviti ali izvesti
načrt za kakovost zraka za več onesnaževal, se lahko pripravi in izvede celovit
načrt za kakovost zraka, ki obsega vsa zadevna onesnaževala, če je na ta način
mogoče doseči večjo učinkovitost in nižje stroške izvajanja ukrepov, usmerjenih
v zniževanje onesnaženosti z več onesnaževali.
(4) V primeru preseganj mejnih vrednosti iz
prvega odstavka tega člena, za katere je rok za dosego skladnosti že potekel,
se v načrtu za kakovost zraka določijo ukrepi, ki skrajšujejo obdobje
preseganja mejnih vrednosti.
(5) Pri pripravi načrta za kakovost zraka
je treba upoštevati načrte in programe v skladu s predpisom, ki ureja
omejevanje emisij velikih kurilnih naprav, predpisom, ki ureja nacionalne
zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka, predpisi, ki urejajo
ocenjevanje in upravljanje s hrupom v okolju, ter politike in ukrepe za
blaženje podnebnih sprememb. Načrt za kakovost zraka lahko vsebuje tudi posebne
ukrepe za zaščito občutljivih skupin prebivalstva.
(6) Minister predloži načrt za kakovost
zraka Evropski komisiji najpozneje dve leti po koncu leta, v katerem je bilo
zabeleženo prvo preseganje.
(7) Če je treba zaradi onesnaženosti zraka
preko meja Republike Slovenije pripraviti skupne in usklajene načrte za
kakovost zraka skupaj z drugimi državami, se v pripravo teh načrtov ali
vsakršnega drugega sodelovanja vključi tudi Evropska komisija.
16. člen
(kratkoročni akcijski načrt)
(1) Minister sprejme kratkoročni akcijski
načrt za zmanjšanje tveganja za preseganje in skrajšanje preseganja ene ali več
alarmnih vrednosti iz priloge 5 te uredbe, ki ga objavi na spletni strani
ministrstva.
(2) Kratkoročni akcijski načrt iz
prejšnjega odstavka obsega:
a) določitev območij, aglomeracij ali podobmočij, kjer obstaja
tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti iz
priloge 5 te uredbe,
b) ukrepe za zmanjšanje tveganja ali trajanja preseganja ene ali več
alarmnih vrednosti iz priloge 5 te uredbe,
c) nosilce ukrepov iz prejšnje točke in
d) pogoje, pri katerih se ukrepi iz točke b) tega odstavka začnejo
izvajati oziroma prenehajo izvajati.
(3) Minister lahko sprejme kratkoročni
akcijski načrt za zmanjšanje tveganja za preseganje in skrajšanje preseganja
ene ali več mejnih ali ciljnih vrednosti iz priloge 2, priloge 3 in priloge 4
te uredbe, ki obsega vsebine iz prejšnjega odstavka in se objavi na spletni
strani ministrstva.
(4) Minister sprejme kratkoročni akcijski
načrt iz prvega odstavka tega člena za ozon, če obstaja glede na zemljepisne,
meteorološke in gospodarske značilnosti večja možnost za zmanjšanje tveganja,
trajanja ali resnosti takega preseganja. Kratkoročni akcijski načrt se pripravi
v skladu z Odločbo Komisije z dne 19. marca 2004 o navodilih za izvajanje
Direktive 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu v zunanjem zraku (UL
L št. 87 z dne 25. 3. 2004, str. 50).
(5) Kratkoročni ukrepi iz točke b) drugega
odstavka tega člena lahko vključujejo ukrepe glede prometa motornih vozil,
gradbenih del, ladij na privezih, uporabe industrijskih obratov ali proizvodov,
ogrevanja gospodinjstev in posebne ukrepe za zaščito občutljivih skupin
prebivalstva.
(6) Ministrstvo omogoči javnosti in
organizacijam (npr. nevladne organizacije s področja varstva okolja in varstva
potrošnikov, nevladne organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin
prebivalstva, organi zdravstvenega varstva in zbornice s področja gospodarstva)
dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine kratkoročnih
akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.
Priloga
1: Tabele
Priloga
2: Mejne vrednosti za varovanje zdravja ljudi
Priloga
3: Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na ozemlju Republike Slovenije, ciljna in
mejna vrednost za PM2,5
Priloga
4: Ciljne vrednosti in dolgoročni cilji za ozon
Priloga
5: Opozorilna in alarmna vrednost
Priloga
6: Kritični vrednosti za varstvo rastlin
Priloga
7: Podatki, ki jih je treba vključiti v načrte za izboljšanje kakovosti zraka
Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni
list RS, št. 9/11) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(odlog rokov za
dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti)
(1) Če na določenem območju, podobmočju ali
v aglomeraciji ni bila dosežena skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov
dioksid ali benzen, kot so določene v tabeli 2 iz priloge 2 te uredbe, se
uporaba sprejemljivega preseganja lahko podaljša za največ pet let od leta
sprejemljivega preseganja, če se sprejme načrt za kakovost zraka iz 15. člena
te uredbe, ki je dopolnjen s podatki iz 2. točke priloge 7 te uredbe, in
ukrepi, ki skrajšujejo obdobje preseganja.
(2) Če se zaradi disperzijskih značilnosti
določenega mesta, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se
prenašajo prek meja, na določenem območju, podobmočju ali v aglomeraciji ne da
doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10 v skladu s tabelo 3
iz priloge 2 te uredbe, se uporaba sprejemljivega preseganja lahko podaljša do
11. junija 2011, če se sprejme načrt za kakovost zraka iz 15. člena te uredbe,
ki je dopolnjen s podatki iz 2. točke priloge 7 te uredbe, in ukrepi, ki skrajšujejo
obdobje preseganja.
(3) Mejna vrednost za posamezno
onesnaževalo iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne sme preseči za več
kot znaša najvišje sprejemljivo preseganje, določeno za posamezno onesnaževalo
iz priloge 2 te uredbe.
(4) Minister obvesti Evropsko komisijo o
uporabi odloga rokov za doseganje skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe
nekaterih mejnih vrednosti iz prvega ali drugega odstavka tega člena ter ji
pošlje načrt za kakovost zraka iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
vključno s podatki, ki jih Evropska komisija potrebuje za presojo izpolnjevanja
pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Če Evropska komisija ne nasprotuje
obvestilu iz prejšnjega odstavka v devetih mesecih po prejemu, se šteje, da so
izpolnjeni pogoji za odlog roka v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
člena.
(6) Če Evropska komisija nasprotuje
obvestilu iz četrtega odstavka tega člena, je treba na njeno zahtevo
prilagoditi ali predložiti nove načrte za kakovost zraka iz 15. člena te
uredbe.
(7) Ministrstvo obvesti javnost o odlogu
rokov iz prvega in drugega odstavka tega člena prek radia, televizije,
časopisov ali spleta.
18. člen
(priprava
kratkoročnega akcijskega načrta)
Minister sprejme kratkoročni akcijski načrt
iz prvega odstavka 16. člena te uredbe v treh letih po uveljavitvi te uredbe.
19. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo
veljati:
-
Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
(Uradni list RS, št. 52/02 in 41/04 – ZVO-1),
-
Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v
zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1 in 121/06),
-
Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list
RS, št. 52/02 in 41/04 – ZVO-1),
-
Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 8/03 in 41/04 –
ZVO-1).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega
dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in
ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03), razen v delu, ki se nanaša
na podobmočja in stopnje onesnaženosti, ki se uporablja do uveljavitve
predpisov iz 4. in 5. člena te uredbe.
20. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 8/15) določa:
»9. člen
Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 za leto 2015 ne sme presegati 20 μg/m3«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»12. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o kakovosti
zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 66/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.