Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o ureditvi trga z vinom obsega:

-       Uredbo o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08 z dne 8. 7. 2008),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 77/08 z dne 28. 7. 2008),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trg z vinom (Uradni list RS, št. 27/09 z dne 6. 4. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 29/10 z dne 9. 4. 2010).

UREDBA

o ureditvi trga z vinom

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. poglavje: VSEBINA

1. člen

(vsebina)

Ta uredba za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (»Uredba o enotni SUT«) (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1140/2009 z dne 20. novembra 2009 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (»Uredba o enotni SUT«) (UL L št. 312 z dne 27. 11. 2009, str. 4); (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/2007/ES), Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L št. 170 z dne 30. 6. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 555/2008/ES) in Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3) ureja:

-       organizacije proizvajalcev vina,

-       podporo vinarskemu sektorju za promocijo, izobraževanje in svetovanje ter

-       ukrepe za ureditev trga.

2. člen

(splošne določbe)

(1) Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina morajo glede kakovosti, enoloških postopkov in sredstev, vpisov v evidence in registre ter označevanja izpolnjevati vse pogoje, določene s predpisi.

(2) Za izvajanje te uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).

(3) Vinsko leto po tej uredbi je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta.

(4) Za pridobitev sredstev po tej uredbi ni potrebna vložitev zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

II. poglavje: ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV VINA

3. člen

(priznavanje organizacij proizvajalcev)

(1) Na pobudo pridelovalcev vinskega grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) se kot organizacija proizvajalcev vina prizna pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje organizacije proizvajalcev.

(2) Pravna oseba, ki želi biti priznana kot organizacija proizvajalcev vina, odda vlogo na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), najpozneje v 60 dneh od prejema popolne vloge za priznanje z odločbo prizna pravno osebo kot organizacijo proizvajalcev vina (v nadaljnjem besedilu: organizacija proizvajalcev), če izpolnjuje pogoje, določene s to uredbo in predpisi, izdanimi na njeni podlagi.

4. člen

(dokazila za priznanje)

Vlogi iz prejšnjega člena morajo biti priloženi:

-       seznam članov organizacije proizvajalcev s številkami vpisa v register,

-       identifikacijski podatki pravne osebe, ki namerava biti priznana kot organizacija proizvajalcev, in opredelitev pravne oblike organizacije proizvajalcev,

-       statut in drugi akti, ki urejajo pravila delovanja organizacije proizvajalcev,

-       seznam ciljev, ki jih želi doseči organizacija proizvajalcev z opisom njihovega uresničevanja, med katerimi mora biti najmanj eden od ciljev iz tretjega oziroma četrtega odstavka 122. člena Uredbe 1234/2007/ES,

-       opis stanja glede zaposlenih in tehničnih sredstev, s katerimi razpolaga organizacija proizvajalcev in so na voljo za zagotavljanje tehnične pomoči članom, ki je potrebna za okolju prijazne načine pridelave (navedba zasedenih delovnih mest in delovnih nalog, število zaposlenih in njihova usposobljenost, seznam tehničnih sredstev, vključno z objekti),

-       opis stanja glede zaposlenih in tehničnih sredstev, s katerimi razpolaga organizacija proizvajalcev in so na voljo za uresničevanje ciljev organizacije proizvajalcev ter trajno in učinkovito opravljanje njenih dejavnosti, vključno s koncentracijo ponudbe (navedba zasedenih delovnih mest in delovnih nalog, število zaposlenih in njihova usposobljenost, seznam tehničnih sredstev, vključno z objekti).

5. člen

(članstvo v organizaciji proizvajalcev)

(1) Član organizacije proizvajalcev je lahko le tisti pridelovalec grozdja, mošta oziroma vina, ki je vpisan v register.

(2) Pridelovalec je lahko član organizacije proizvajalcev le z vsemi vinogradi, ki se obdelujejo v okviru njegovega kmetijskega gospodarstva, in s celotno pridelavo vinskega grozdja, mošta oziroma vina s tega kmetijskega gospodarstva.

(3) Pridelovalec je lahko član samo ene organizacije proizvajalcev, ki je priznana v skladu s to uredbo, o čemer mora predložiti izjavo svoji organizaciji proizvajalcev. Tako izjavo mora organizacija proizvajalcev hraniti še pet let po prenehanju članstva.

(4) Organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu s to uredbo, ne more biti član druge, v skladu s to uredbo priznane organizacije proizvajalcev.

(5) Članstvo v organizaciji proizvajalcev je prostovoljno in ne more biti krajše od enega leta, odpovedni rok za izstop pa mora biti določen tako, da ne ovira njenega poslovanja.

6. člen

(pogoji za priznanje)

(1) Organizacija proizvajalcev mora za priznanje, poleg drugih pogojev iz te uredbe in predpisov Evropske unije, ki urejajo organizacije proizvajalcev vina, izpolnjevati naslednje pogoje:

-       imeti mora najmanj pet članov, izjemoma pa najmanj štiri člane, če je to posledica začasnih sprememb v članstvu in če tako stanje ne traja nepretrgoma dlje kot štiri mesece, skupaj s svojimi člani pa mora imeti ob oddaji vloge in ob zaključku vsakega leta najmanj 15 ha vinogradov vpisanih v register,

-       imeti mora letno tržno proizvodnjo najmanj 75 000 litrov vina, namenjenega prodaji, ki ga pridela sama organizacija proizvajalcev oziroma njeni člani, pri čemer se upošteva članstvo ob zaključku leta, v postopku priznanja organizacije proizvajalcev pa ob oddaji vloge za priznanje,

-       ne sme biti v stečajnem postopku, postopku likvidacije oziroma postopku prisilne poravnave,

-       svojim članom mora omogočati, da so deležni tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave,

-       imeti mora pravila delovanja, ki izkazujejo trajnost in uspešnost poslovanja organizacije proizvajalcev,

-       imeti mora na voljo osebje, infrastrukturo in opremo za ustrezno trajno in učinkovito opravljanje svojih dejavnosti.

(2) Kot letna količina tržne proizvodnje iz prejšnjega odstavka se šteje prijavljena količina pridelanega vina v zadevnem letu, vpisana v register, ki ni namenjena za lastno porabo, pri čemer se uporabljajo določbe iz predpisa, ki ureja prijavo pridelka v register.

(3) Količina letne tržne proizvodnje vina je lahko manjša od predpisane meje iz druge alinee prvega odstavka tega člena, če je to zmanjšanje posledica škode zaradi naravne nesreče, ki jo prizna pristojna komisija Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode zaradi naravne nesreče, ali zavarovalnica, in bi bila letna tržna proizvodnja vina, če te škode zaradi naravne nesreče ne bi bilo, nad predpisano mejo. Pri izračunu pridelka, ki bi bil dosežen, če škode zaradi naravne nesreče ne bi bilo, se upošteva izpad pridelka, ocenjen na podlagi ugotovljene škode zaradi naravne nesreče in dejansko doseženega pridelka, oziroma če tega ni, povprečni letni pridelek vina v zadevnem letu v Republiki Sloveniji iz registra. Ob oddaji poročila iz 9. člena te uredbe je potrebno priložiti oceno škode, priznane zaradi naravne nesreče s strani pristojne komisije Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ali uradni dokument zavarovalnice, iz katerega je razvidna ocena škode, priznane zaradi naravne nesreče.

(4) Pri izračunu minimalnega števila članov iz prve alinee prvega odstavka tega člena se pravna oseba, ki je sama priznana kot organizacija proizvajalcev, ne upošteva.

(5) Pri izračunu minimalnega števila članov iz prvega odstavka tega člena se z istega kmetijskega gospodarstva upošteva le en član organizacije proizvajalcev.

(6) Pri izračunu minimalnega obsega površin in tržne proizvodnje iz prvega odstavka tega člena se lahko upoštevajo tudi površine, ki jih ima v lasti ali najemu pravna oseba, priznana kot organizacija proizvajalcev, in količine, ki jih pridela na teh površinah.

(7) Organizacija proizvajalcev mora v 30 dneh sporočiti na ministrstvo vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev. Če kljub spremembam organizacija proizvajalcev še vedno izpolnjuje pogoje za priznanje, o spremembah poroča v poročilu iz 9. člena te uredbe.

7. člen

(črtan)

8. člen

(črtan)

9. člen

(poročanje)

(1) Organizacija proizvajalcev mora vsako leto, najpozneje pa do 15. februarja, predložiti na ministrstvo poročilo za preteklo leto o njenem delovanju, iz katerega mora biti posebej razvidno izpolnjevanje zahtev glede omogočanja članom, da so deležni tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave, in izpolnjevanje ciljev.

(2) Če ministrstvo na podlagi poročila ugotovi, da je ogroženo uresničevanje ciljev organizacije proizvajalcev ali da se njenim članom ne omogoča tehnična pomoč pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave, pozove organizacijo, da sprejme ustrezne ukrepe.

(3) Ob napakah ali pomanjkljivostih se organizacija proizvajalcev pozove k popravku ali odpravi pomanjkljivosti v poročilu. Poročilo je neustrezno, če ni pripravljeno v skladu s predpisi.

(4) Organizacija proizvajalcev mora vsako tretje leto, prvič pa v četrtem letu po priznanju, predložiti ob poročilu iz prvega odstavka tega člena tudi opis stanja glede osebja in tehničnih sredstev potrebnih za delovanje organizacije proizvajalcev.

(5) O ustreznosti poročila in delovanja organizacije proizvajalcev glede uresničevanja ciljev ter izpolnjevanja pogojev in zahtev za priznanje odloči minister v 60 dneh po prejemu popolnega poročila.

(6) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in obliko poročila iz tega člena.

10. člen

(pravila delovanja organizacije proizvajalcev)

Poleg obveznosti iz tretjega odstavka 122. člena Uredbe 1234/2007/ES organizacija proizvajalcev lahko sprejme tudi druga pravila, v katerih določi obveznosti članov do nje.

11. člen

(odvzem priznanja organizaciji proizvajalcev)

(1) Minister odvzame priznanje organizaciji proizvajalcev v naslednjih primerih:

-       če je poročilo neustrezno,

-       če zamudi s pošiljanjem poročila za več kakor 30 dni,

-       če niso izpolnjeni pogoji za priznanje iz 6. člena te uredbe,

-       če se pravila delovanja organizacije proizvajalcev tako spremenijo, da ne opravlja več nalog, za katere je ustanovljena, ali da niso skladna z 10. členom te uredbe,

-       če sprememb, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacije proizvajalcev, ne sporoči v 30 dneh po njihovem nastanku,

-       (črtana),

-       če ne omogoči pregleda na kraju samem iz 12. člena te uredbe,

-       če je en pridelovalec hkrati član dveh ali več organizacij proizvajalcev, priznanih po tej uredbi, in če organizacija proizvajalcev brez tega pridelovalca ne izpolnjuje pogojev iz prve oziroma druge alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe,

-       na zahtevo organizacije proizvajalcev.

(2) Organizacija proizvajalcev, ki ji je bilo odvzeto priznanje, ne more biti ponovno priznana v enem letu od dokončnosti odločbe o odvzemu priznanja.

12. člen

(nadzor)

(1) Ministrstvo lahko kadar koli opravi nadzor organizacij proizvajalcev kot administrativni pregled oziroma pregled na kraju samem.

(2) Organizacija proizvajalcev mora omogočiti pregled na kraju samem.

(3) Organizacija proizvajalcev mora hraniti dokumentacijo v zvezi s svojim članstvom, uresničevanjem ciljev, omogočanjem članom, da so deležni pomoči, potrebne za okolju prijazne načine pridelave, ter statut in druge akte, ki urejajo pravila organizacije proizvajalcev, še najmanj pet let po odvzemu priznanja.

13. člen

(seznam organizacij proizvajalcev)

(1) Na podlagi odločb o priznanju organizacij proizvajalcev vodi ministrstvo seznam teh organizacij s podatki v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Seznam priznanih organizacij proizvajalcev se objavi na spletni strani ministrstva.

III. poglavje: PODPORA VINARSKEMU SEKTORJU ZA PROMOCIJSKE, IZOBRAŽEVALNE IN SVETOVALNE DEJAVNOSTI

1. Uporabljeni izrazi

14. člen

(uporabljeni izrazi)

V tem poglavju imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:

-       podjetje pomeni podjetje, kakor je opredeljeno v prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu Uredba 800/2008/ES);

-       mikro, mala in srednje velika podjetja so mikro, mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v prilogi I Uredbe 800/2008/ES;

-       novo tržišče za določeno vino posameznega pridelovalca pomeni natančno opredeljeno tržišče, na katerem vina, ki je predmet prodaje, še ni. Vino, ki je predmet prodaje, se mora glede bistvenih značilnosti (sorta, blagovna znamka oziroma tehnologija pridelave) razlikovati od vin istega pridelovalca, ki se že prodajajo na območju novega tržišča;

-       uvajanje vina na novem tržišču pomeni dejavnosti, ki se izvajajo, da se na novem tržišču začne prodaja določenega vina posameznega pridelovalca. Uvajanje tega vina na novem tržišču traja do začetka njegove prodaje na tem tržišču;

-       podjetje v težavah pomeni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2);

-       mednarodni sejem ali sejem z mednarodno udeležbo pomeni sejem, katerega se s svojim vinom udeležujejo udeleženci iz najmanj dveh različnih držav.

2. Pomoč pridelovalcem vina in podjetjem, ki predstavljajo pridelovalce vina

15. člen

(vrste pomoči)

Za uresničitev ciljev kmetijske politike ter zagotavljanje možnosti za razvoj in prilagajanje razmeram na trgu ministrstvo zagotovi upravičencem iz 18. člena te uredbe sredstva za naslednje vrste pomoči:

-       pomoč za sodelovanje na sejmih,

-       pomoč za izobraževanje vinarjev,

-       pomoč za tržne raziskave,

-       pomoč za svetovalne storitve.

16. člen

(oblika pomoči)

Pomoč iz tega poglavja se dodeli kot pomoč de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES).

17. člen

(upravičeni stroški)

(1) Pomoč iz prejšnjega člena se dodeli za povrnitev upravičenih stroškov v zvezi s sodelovanjem na vinskih, kmetijskih oziroma živilskih, turističnih, obrtnih oziroma gostinskih sejmih v Republiki Sloveniji, ki so mednarodni sejmi ali sejmi z mednarodno udeležbo (v nadaljnjem besedilu: sejmi v Republiki Sloveniji), oziroma v zvezi s sodelovanjem na vinskih, kmetijskih oziroma živilskih, turističnih, obrtnih oziroma gostinskih sejmih zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sejmi zunaj Republike Slovenije), v zvezi s tržnimi raziskavami, svetovanimi storitvami in izobraževanjem vinarjev. Upravičeni stroški so:

a)  stroški, povezani z udeležbo z lastnimi vini ali vini drugih pridelovalcev na sejmih v Republiki Sloveniji oziroma sejmih zunaj Republike Slovenije, ne glede na to, ali gre za prvo udeležbo, in ne glede na to, ali gre za nove trge in uvajanje vina na novem tržišču, ki zajemajo:

-     stroške najema oziroma zakupa sejemskega prostora za stojnico oziroma razstavnih površin, vključno s stroški kotizacije, stroški zavarovalnine za čas sodelovanja na sejmu in stroški navedbe v skupnem katalogu,

-     stroške oblikovanja stojnice, njene izdelave, postavitve in podiranja, stroške prevoza stojnice na sejem in nazaj, stroške njenega upravljanja (energija, ogrevanje in voda), najem preprog, pohištva in opreme, stroške čiščenja, stroške priključitve in uporabe telefona ali interneta, stroške najema kozarcev, pa tudi tehničnih pripomočkov za predstavitev (zasloni, računalniki, projektorji in podobno), stroške nabave ledu za hlajenje vina, stroške ravnanja z odpadki, stroške parkiranja na sejemskem parkirišču, stroške prevoza sejemskih eksponatov in sejemskega materiala, prevoza nazaj in zavarovanja med prevozom, okoljske takse in plačilo avtorskih pravic,

-     stroške nastanitve oziroma prevoza s sredstvi javnega prometa oseb, redno zaposlenih pri upravičencu, oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva zaradi sodelovanja na sejmu, za največ tri osebe, in sicer nastanitvene stroške med sejmom ter za največ en dan pred začetkom in po koncu sejma, ki se priznajo do višine največ 150 EUR/dan/osebo, ter stroške letalske vozovnice za ekonomski razred (eno potovanje/osebo/sejem) ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda ali vozovnice za potovanje z avtobusom, tramvajem oziroma podzemno železnico,

-     stroške dela pomožnega osebja v zvezi s postavitvijo in ureditvijo sejemskega prostora ter v zvezi s sodelovanjem oziroma predstavljanjem na sejmu, ki se priznajo do višine največ 8 EUR/uro/osebo za sejme v Republiki Sloveniji in do višine največ 12 EUR/uro/osebo za sejme zunaj Republike Slovenije,

-     stroške najema dodatnih prostorov za izvedbo vzporednih predstavitvenih dogodkov, ki so običajne dejavnosti sodelovanja na sejmih,

-     stroške dela oseb iz tretje alinee te točke za redno zaposlene pri upravičencu, oziroma za nosilce in člane kmetijskega gospodarstva na sejmu, ki nastanejo v času sodelovanja upravičenca na sejmu. Stroški se priznajo za največ tri osebe, in sicer za povprečno največ 12 ur/dan do višine največ 8 EUR/uro/osebo za sejme v Republiki Sloveniji in do višine največ 12 EUR/uro/osebo za sejme zunaj Republike Slovenije,

-     potne stroške največ treh oseb iz tretje alinee te točke, redno zaposlenih pri upravičencu, oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva v zvezi s prisotnostjo na sejmu, ki zajemajo kilometrino, cestnino in parkirnino do višine dejansko plačanih stroškov (parkirnina in cestnina) ali do višine, ki se kot povračilo stroškov za službena potovanja ne všteva v davčno osnovo na podlagi predpisa o višini povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (kilometrina). Pri izračunu kilometrine se upošteva razdalja, ki je običajna med dvema krajema;

b)  stroški tržnih raziskav zaradi uvajanja vina na novem tržišču oziroma stroški raziskave trga Republike Slovenije, ki zajemajo:

-     plačilo za izvedbo tržne raziskave za študije novih tržišč zaradi uvajanja vina na novem tržišču (plačilo dela avtorju raziskave),

-     plačilo za izvedbo študij trga Republike Slovenije (plačilo dela avtorju raziskave);

c)  stroški svetovanja zaradi uvajanja vina na novem tržišču oziroma prodaje na trgu Republike Slovenije oziroma svetovanja iz enologije, ki zajemajo:

-     plačilo zunanjemu izvajalcu za opravljeno svetovanje,

-     stroške nastanitve zunanjega svetovalca med opravljanjem svetovanja ter za največ en dan pred začetkom in po koncu svetovanja, ki se priznajo do višine največ 150 EUR/dan/osebo,

-     stroške prevoza zunanjega svetovalca zaradi izvedbe svetovanja, in sicer letalske vozovnice za ekonomski razred ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda, in stroške prevoza zunanjega svetovalca s sredstvi javnega prometa med opravljanjem svetovanja od mesta nastanitve do kraja svetovanja;

d)  stroški izobraževanja redno zaposlenih pri upravičencu oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva glede tehnologije pridelave vina, izboljšanja kakovosti vina in predpisov na področju vina, ki zajemajo:

-     plačilo zunanjemu predavatelju za izvedeno izobraževanje,

-     stroške namestitve za zunanjega predavatelja med potekom izobraževanja ter za največ en dan pred začetkom in po koncu izobraževanja, ki se priznajo do višine 150 EUR/dan/osebo,

-     stroške prevoza zunanjega predavatelja zaradi izvedbe izobraževanja, in sicer stroške letalske vozovnice za ekonomski razred ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda in stroške prevoza zunanjega predavatelja s sredstvi javnega prometa med opravljanjem izobraževanja od mesta nastanitve do kraja izobraževanja,

-     stroške najema prostorov za izobraževanje,

-     stroške razmnoževanja gradiva za izobraževanje,

-     stroške izobraževanja posameznikov, ki so zaposleni pri upravičencu oziroma so nosilci ali člani kmetijskega gospodarstva, in sicer plačilo tečaja, šolnine oziroma kotizacije, stroške njihove namestitve med potekom izobraževanja ter največ en dan pred začetkom in po koncu izobraževanja, ki se priznajo do višine 150 EUR/dan/osebo, stroške njihovega prevoza zaradi udeležbe na izobraževanju, in sicer letalske vozovnice za ekonomski razred (eno potovanje/osebo/izobraževanje) ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda in stroške njihovega prevoza s sredstvi javnega prometa med opravljanjem izobraževanja od mesta nastanitve do kraja izobraževanja.

(2) Če upravičenci iz prvega, drugega in tretjega odstavka 18. člena te uredbe sodelujejo na sejmu na skupnem razstavnem prostoru ali skupaj izvajajo dejavnosti, se lahko eden ali več istih stroškov iz prve, druge, četrte oziroma pete alinee točke a) oziroma iz točk b), c) oziroma d) prejšnjega odstavka nanaša na več teh upravičencev, pri čemer:

-       eden izmed upravičencev lahko zahteva plačilo pomoči za celotni skupni strošek ali

-       vsak izmed upravičencev lahko zahteva plačilo pomoči za svoj del stroškov.

(3) Če podjetje, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek, izda račune drugim podjetjem za plačilo njihovega dela stroška, vsak upravičenec lahko vloži zahtevek le za svoj del stroškov, vsota teh stroškov iz njihovih zahtevkov pa ne sme presegati zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek. Če pa ga presega, se upravičeni strošek vsakemu upravičencu sorazmerno zniža, tako da skupna vsota tako znižanih stroškov ne presega zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek.

(4) Stroški iz prvega odstavka tega člena se lahko nanašajo izključno na dejavnosti, ki so povezane z vinom, pridelanim bodisi v Republiki Slovenije bodisi zunaj nje.

(5) Pomoč iz tega poglavja se lahko dodeli za stroške iz prvega odstavka tega člena, ki so nastali v letu, v katerem se vlaga zahtevek, oziroma v letu, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, za katere je bilo dokazilo iz petega in šestega odstavka 22. člena te uredbe izdano med 1. junijem leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in 31. majem leta, v katerem se vlaga zahtevek.

(6) Davek na dodano vrednost in vino ali drugi kmetijski proizvodi se ne štejejo za upravičeni strošek na podlagi tega poglavja.

(7) Stroški iz tretje, šeste in sedme alinee točke a) ter stroški pod točko d) prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na nosilca oziroma člane kmetijskega gospodarstva oziroma na redno zaposlene pri upravičencu, so upravičeni le, če so nastali v času, ko je zadevna oseba imela status nosilca oziroma člana kmetijskega gospodarstva oziroma je bila redno zaposlena pri upravičencu.

(8) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se v primeru, ko upravičenec vnaprej plača del ali celotne stroške iz tega člena, pomoč iz tega poglavja lahko dodeli le za stroške iz prvega odstavka tega člena, za katere je bilo dokazilo o vnaprejšnjem plačilu iz petega in šestega odstavka 22. člena te uredbe izdano in je strošek nastal največ 18 mesecev pred vložitvijo zahtevka.

18. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenec do pomoči iz tega poglavja je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe in je:

a)  gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali zadruga v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, s sedežem v Republiki Sloveniji, vpisana v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino; oziroma

b)  kmetijsko gospodarstvo, kakor je določeno v zakonu, ki ureja kmetijstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-     je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,

-     njegov nosilec je vpisan v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino,

-     povprečna letna količina vina zadnjih treh letnikov pred letom oddaje zahtevka iz 22. oziroma četrtega odstavka 37. člena te uredbe, ki jo ima prijavljeno v register, znaša najmanj 20 000 litrov,

-     ne glede na določbo prejšnje alinee mora pri kmetijskem gospodarstvu, ki prideluje tudi vino iz ekološko pridelanega grozdja, povprečna količina vina zadnjih treh letnikov pred letom oddaje zahtevka iz 22. člena te uredbe, ki jo ima prijavljeno v register, znašati najmanj 10.000 litrov. Za ta namen se šteje, da je vino pridelano iz ekološko pridelanega grozdja, če je pridelano iz grozdja, pridelanega na kmetijskem gospodarstvu, ki je prijavljeno v kontrolo ekološke pridelave grozdja pooblaščeni organizaciji za kontrolo najpozneje do 1. januarja v letu pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in je neprekinjeno vključeno v kontrolo do vložitve zahtevka.

(2) Ne glede na določbo točke a) prejšnjega odstavka je upravičenec do pomoči iz tega poglavja tudi podjetje, ki je gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji in ni vpisano v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino, če je bilo vpisano v sodni register pred 1. januarjem leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in izpolnjuje naslednje pogoje:

-       na dan 1. januarja leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, je imelo med družbeniki, ki imajo v njem poslovne deleže, najmanj štiri gospodarske družbe oziroma zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bile na ta dan vpisane v register kot pridelovalci, ki pridelujejo in stekleničijo vino, in

-       na dan oddaje zahtevka iz 22. člena te uredbe je imelo med družbeniki, ki imajo v njem poslovne deleže, najmanj štiri gospodarske družbe ali zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bile na ta dan vpisane v register kot pridelovalci, ki pridelujejo in stekleničijo vino.

(3) Ne glede na določbo točke a) prvega odstavka tega člena je upravičenec do pomoči iz tega poglavja tudi podjetje, ki je gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji, in ni vpisano v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino, vendar je prejelo podporo na podlagi II. poglavja Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).

(4) Do pomoči v zvezi s sodelovanjem na posameznem sejmu zunaj Republike Slovenije je kmetijsko gospodarstvo iz točke b) prvega odstavka tega člena upravičeno le, če se stroški nanašajo izključno na sejem, na katerem je skupaj sodelovalo najmanj pet kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenca iz točke b) prvega odstavka tega člena, ali na sejem, na katerem je to kmetijsko gospodarstvo sodelovalo skupaj z vsaj še enim upravičencem iz točke a) prvega odstavka tega člena, razen če gre za kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje pogoj iz četrte alinee točke b) prvega odstavka tega člena, za katero velja, da je do pomoči upravičeno tudi v primeru samostojnega nastopa na sejmu.

(5) Upravičenci iz točk a) in b) prvega odstavka tega člena lahko poleg drugih dejavnosti opravljajo tudi dejavnosti na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.

(6) Kot upravičenci do pomoči iz tega poglavja se ne štejejo podjetja, ki prodajajo grozdje in vino, razen če prodaja grozdja poteka v ločenih poslopjih od prodaje vina.

(7) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se kot upravičenci do pomoči iz tega poglavja ne štejejo podjetja, ki delujejo v sektorjih, opredeljenih v točki (a), (f) oziroma (g) 1. člena Uredbe 1998/2006/ES, tudi če hkrati opravljajo druge dejavnosti oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

(8) Kot upravičenci do pomoči iz tega poglavja se ne štejejo podjetja v težavah.

19. člen

(višina pomoči)

(1) Pri določitvi višine pomoči iz tega poglavja se uporabljajo določbe iz Uredbe 1998/2006/ES.

(2) Pomoč iz tega poglavja se dodeli posameznemu upravičencu do višine:

a)  ki skupaj z vsemi sredstvi, dodeljenimi upravičencu iz naslova katere koli pomoči de minimis, v obdobju katerih koli treh proračunskih let ne presega 200 000 eurov bruto zneska oziroma, če podjetje deluje v cestnoprometnem sektorju, ne presega 100 000 eurov bruto zneska in

b)  ki v obdobju katerih koli treh proračunskih let ne presega:

-     200 000 eurov bruto zneska za upravičence iz točke a) prvega odstavka prejšnjega člena, ki glede števila zaposlenih ne sodijo v mikro podjetja, ter za upravičence iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena;

-     52 000 eurov bruto zneska za upravičence iz točke a) prvega odstavka prejšnjega člena, ki glede števila zaposlenih sodijo v mikro podjetja, in za upravičence iz točke b) prvega odstavka prejšnjega člena.

(3) Izplačana pomoč v skladu s tem poglavjem lahko znaša:

-       do 50% priznane vrednosti stroškov pod točko a) prvega odstavka 17. člena te uredbe, ki so povezani s sodelovanjem na sejmih v Republiki Sloveniji,

-       do 100% priznane vrednosti posameznih stroškov za vse druge stroške iz 17. člena te uredbe.

20. člen

(pogoji za pridobitev pomoči)

(1) Pomoč iz tega poglavja se dodeli, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v tej uredbi in Uredbi 1998/2006/ES.

(2) Za dodelitev pomoči mora upravičenec iz 18. člena te uredbe predložiti:

-       izjavo, da so vsi podatki (vključno s spremljajočo dokumentacijo), ki so navedeni v zahtevku, popolni in verodostojni ter da sta podjetje in oseba, ki je podpisala izjavo, seznanjeni s posledicami navajanja neresničnih podatkov v zahtevku, izjavah in spremljajoči dokumentaciji, pa tudi z obvezo, da je treba vsa sredstva, ki so pridobljena nezakonito oziroma porabljena nenamensko, vrniti skupaj z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in da v tem primeru podjetje ne more pridobiti novih sredstev iz naslova tega ukrepa dve leti od dokončne odločbe pristojnega organa,

-       izjavo, da bo podjetje takoj obvestilo Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) o kakršni koli drugi pomoči de minimis, ki jo je prejelo med oddajo tega zahtevka in izplačilom pomoči zanj,

-       izjavo, da se vsi stroški, za katere se zahteva pomoč, nanašajo izključno na vino in da so vsi predloženi računi dejansko plačani,

-       izjavo, da se stroški, za katere se uveljavlja pomoč, ne nanašajo na dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države Evropske unije, in da niso neposredno povezani z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki v zvezi z izvozno dejavnostjo,

-       izjavo, da pomoč ne bo prenesena na primarne proizvajalce,

-       izjavo, da se pomoč ne nanaša na stroške, zaradi katerih imajo domači proizvodi prednost pred uvoženimi,

-       izjavo, da podjetje ni in ne bo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, posredno ali neposredno, prejelo drugih sredstev iz proračuna Evropske unije ali drugih javnih sredstev ter da bo ob pridobitvi drugih sredstev za iste stroške o tem nemudoma seznanilo agencijo in vrnilo neupravičeno pridobljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi,

-       izjavo, da se stroški v zvezi z raziskavami trgov zunaj Republike Slovenije, s svetovanjem zaradi prodaje zunaj Republike Slovenije in z izobraževanjem glede trženja nanašajo na uvajanje vina na novem tržišču,

-       izjavo, da podjetje ni v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2),

-       izjavo, da se podjetje redno ukvarja z gospodarsko dejavnostjo,

-       izjavo, da sta podjetje in oseba, ki je podpisala izjavo, seznanjeni z določbami iz Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 in da bosta ravnali v skladu z njimi,

-       izjavo, da zgoraj imenovano podjetje ni in ne bo uveljavljalo podpore za iste stroške več kakor enkrat,

-       izjavo, da lahko agencija ter ministrstvo za lastne potrebe uporabljata podatke, ki so navedeni v zahtevku, ter podatke za spremljanje in oceno učinkovitosti dodeljenih podpor,

-       izjavo, da bo podjetje hranilo izvirne račune in drugo dokumentacijo v zvezi z izvedenimi dejavnostmi še najmanj pet let po izplačilu sredstev,

-       izjavo, da bo podjetje zagotovilo vse potrebne podatke in da bo kadar koli omogočilo pooblaščenim delavcem agencije ter pooblaščenim osebam organov Evropske skupnosti, Računskega sodišča in drugim pristojnim organom dostop do dokumentacije, pa tudi vpogled vanjo, ter preglede in preverjanje dejstev,

-       izjavo, da podjetje ne prodaja grozdja ali da prodaja grozdje v ločenih poslopjih od prodaje vina,

-       izjavo, da podjetje ne deluje v sektorjih, opredeljenih pod točko (a), (f) oziroma (g) 1. člena Uredbe 1998/2006,

-       izjavo o številu zaposlenih, če gre za podjetje iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe,

-       izjavo kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenca iz točke b) prvega odstavka 18. člena te uredbe, da so skupaj sodelovali na sejmu zunaj Republike Slovenije,

-       izjavo upravičencev o sodelovanju na sejmu oziroma skupnem izvajanju drugih dejavnosti v primeru iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe,

-       izjavo upravičenca o njegovem ustanovitelju oziroma družbeniku, če gre za podjetje iz drugega odstavka 18. člena te uredbe,

-       zahtevek za izplačilo z dokazili in podatki v zvezi s stroški, za katere se uveljavlja pomoč.

(3) Upravičenec iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 18. člena te uredbe mora imeti na podlagi evidence Davčne uprave Republike Slovenije plačane vse davke in druge obvezne dajatve.

(4) Za dodelitev pomoči mora upravičenec iz 18. člena te uredbe predložiti originalno dokazilo pristojnega davčnega organa, da ima upravičenec poravnane vse obveznosti iz naslova davkov in drugih obveznih dajatev, ki ni starejše od 30 dni od datuma vložitve zahtevka in ki se priloži k zadnjemu zahtevku v posameznem letu, ali pisno dovoljenje upravičenca, da lahko agencija neposredno od pristojnega davčnega organa pridobi podatke, ali ima upravičenec poravnane obveznosti iz naslova davkov in drugih obveznih dajatev, ki se priloži k zadnjemu zahtevku v posameznem letu, na obrazcu, ki ga agencija objavi na svojih spletnih straneh. Agencija je dolžna ravnati s podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

3. Sredstva

21. člen

(finančni viri za izplačilo pomoči)

Sredstva za pomoč iz tega poglavja zagotovi ministrstvo v okviru podpor dejavnostim vinogradniško-vinarskega sektorja do višine razpoložljivih sredstev.

4. Postopek za pridobitev pomoči

22. člen

(postopek in dodelitev sredstev)

(1) Pomoč iz tega poglavja se dodeli na podlagi zahtevka in dokazil, ki jih upravičenec iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 18. člena te uredbe vloži na agencijo.

(2) Rok za vlaganje zahtevkov iz prejšnjega odstavka je od 1. do 5. junija.

(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega člena se vloži na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe, in vsebuje naslednje podatke:

-       podatki o vlagatelju,

-       izračun zahtevka,

-       poročilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.

(4) Zahtevku je treba priložiti tudi:

-       poseben obrazec z izjavami iz prve do sedemnajste alinee drugega odstavka 20. člena te uredbe, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe,

-       poseben obrazec, ki je kot priloga 3 sestavni del te uredbe, z izjavo o številu zaposlenih v podjetju, če gre za podjetja iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe, ki se predloži samo k zadnjemu zahtevku v posameznem letu,

-       poseben obrazec, ki je kot priloga 4 sestavni del te uredbe, z izjavo o skupnem sodelovanju pri izvedbi dejavnosti, če gre za zahtevek upravičenca iz točke b) prvega odstavka 18. člena te uredbe v zvezi s sodelovanjem na sejmu zunaj Republike Slovenije oziroma če gre za zahtevek v skladu s tretjim odstavkom 17. člena te uredbe, ki se mora ujemati z drugimi dokazili,

-       poseben obrazec, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe, z izjavo gospodarske družbe o njenih družbenikih, če zahtevek vloži gospodarska družba iz drugega odstavka 18. člena te uredbe.

(5) Upravičencu se pomoč iz tega poglavja izplača, če zahtevku priloži tudi naslednja dokazila:

-       fotokopije plačanih računov, ki se glasijo na ime upravičenca oziroma na nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki je upravičenec,

-       fotokopije vozovnic za vlak,

-       fotokopije vozovnic za avtobus, tramvaj oziroma podzemno železnico,

-       fotokopijo računa, ki se neposredno nanaša na celotni skupni strošek, če gre za zahtevke iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe, podjetje, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek, pa mora predložiti tudi seznam vseh podjetij, ki jim je izstavilo račun za plačilo njihovega dela stroškov, z zneski teh računov,

-       fotokopije plačanih letalskih vozovnic oziroma plačanih elektronskih letalskih vozovnic,

-       dokazilo ali dovoljenje iz četrtega odstavka 20. člena te uredbe.

(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pomoč za povrnitev stroškov iz šeste in sedme alinee točke a) prvega odstavka 17. člena te uredbe dodeli na podlagi upravičenčevega internega obračuna teh stroškov, ki se morajo ujemati z dokazili o udeležbi na sejmu, kakršna so dokazila o prevoznih stroških, namestitvi in podobno.

(8) Če upravičenec vnaprej plača del ali celotne stroške iz prvega odstavka 17. člena te uredbe, se morajo dokazila predložiti v prvem naslednjem s to uredbo predpisanem roku za vložitev zahtevka, potem ko je bila udeležba na sejmu, svetovanje, izobraževanje oziroma tržna raziskava dejansko izvedena.

(8) Za izračun zahtevka iz druge alinee tretjega odstavka tega člena se upoštevajo sredstva, porabljena za posamezne upravičene stroške iz 17. člena te uredbe, in največji delež sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe.

23. člen

(odločitev o zahtevkih)

(1) O zahtevku, priznanju posameznih stroškov in višini pomoči odloči predstojnik agencije z odločbo. Z eno odločbo se odloči o vseh zahtevkih, ki jih je v enem letu predložil isti upravičenec. Zoper odločbo ali sklep agencije je dopustna pritožba, ki se vloži na agencijo.

(2) Dejanska višina pomoči se izračuna na podlagi ugotovljenega dejanskega deleža sofinanciranja, ki se določi tako, da skupna pomoč za zahtevke, ki so jih vložili vsi vlagatelji, ne presega skupne višine razpoložljivih sredstev, pri čemer:

-       se 70% razpoložljivih sredstev nameni za skupino upravičencev, sestavljeno iz upravičencev iz prvega in drugega odstavka 18. člena te uredbe, ki so prejeli podporo na podlagi II. poglavja Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin), in upravičencev iz tretjega odstavka 18. člena te uredbe;

-       se 30% razpoložljivih sredstev nameni za skupino upravičencev, sestavljeno iz drugih upravičencev iz prvega in drugega odstavka 18. člena te uredbe, ki niso prejeli podpore na podlagi II. poglavja Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se morebitni ostanek sredstev, namenjenih eni skupini upravičencev iz prejšnjega odstavka, nameni za drugo skupino upravičencev iz prejšnjega odstavka.

(4) Dejanski delež sofinanciranja se za vsako skupino upravičencev iz drugega odstavka tega člena določi posebej za stroške pod točko a) prvega odstavka 17. člena te uredbe, ki so povezani s sodelovanjem na sejmih v Republiki Sloveniji, in posebej za druge stroške iz 17. člena te uredbe, in sicer na naslednji način:

a)  če je skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz zahtevkov, ki so jih vložili vsi vlagatelji iz posamezne skupine upravičencev iz drugega odstavka tega člena, ob upoštevanju največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe, nižja ali enaka skupni višini razpoložljivih sredstev, se pri izračunu dejanske višine pomoči upoštevata največja deleža sofinanciranja, določena v tretjem odstavku 19. člena te uredbe;

b)  če skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz zahtevkov, ki so jih vložili vsi vlagatelji iz posamezne skupine upravičencev iz drugega odstavka tega člena, ob upoštevanju največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe, presega razpoložljiva sredstva, se pri izračunu dejanske višine pomoči upoštevata deleža sofinanciranja, določena na podlagi naslednje formule:

pri čemer je:

A	=	delež sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe,
B1	=	skupna višina priznanih stroškov iz zahtevkov vseh vlagateljev iz posamezne skupine upravičencev iz drugega odstavka tega člena, za katere je predvideni največji delež sofinanciranja 100-odstoten,
B2	=	skupna višina priznanih stroškov iz zahtevkov vseh vlagateljev iz posamezne skupine upravičencev iz drugega odstavka tega člena, za katere je predvideni največji delež sofinanciranja 50-odstoten,
C	=	skupna višina razpoložljivih sredstev za posamezno skupino upravičencev iz drugega odstavka tega člena.

(5) Če bi bila pri posameznem upravičencu zaradi deleža sofinanciranja, izračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, presežena meja iz točke a) oziroma b) drugega odstavka 19. člena te uredbe, se dejanski delež sofinanciranja za tega upravičenca izračuna posebej, tako da ne presega te meje, kar se upošteva pri izračunu dejanskega deleža sofinanciranja za druge upravičence, ki se izračuna skladno z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

(6) Če se na podlagi pritožbe v zvezi z odločbo iz prvega odstavka tega člena upravičencu pozneje odobri zahtevek ali del zahtevka, mora biti delež sofinanciranja enak, kot je bil za skupino iz drugega odstavka tega člena, v katero spada ta upravičenec, določen za zadevno leto, v katerem je bil vložen zahtevek, na katerega se nanaša pritožba.

24. člen

(oblika dodeljenih sredstev)

Sredstva iz tega poglavja se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

25. člen

(omejitev sredstev)

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti strošek samo enkrat.

(2) Do sredstev ni upravičen tisti, ki je za iste stroške, kakršne navaja v vlogi za pridobitev pomoči po tej uredbi, že prejel sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije.

26. člen

(kontrola)

(1) Agencija opravlja administrativno preverjanje in po potrebi tudi preverjanje oziroma pregled na kraju samem glede resničnosti navedb v vlogi za pridobitev pomoči, izpolnjevanja pogojev za dodelitev pomoči in dokazil o stroških.

(2) Upravičenec mora hraniti izvirne račune in drugo dokumentacijo v zvezi z izvedenimi dejavnostmi še najmanj pet let po izplačilu sredstev.

27. člen

(vrnitev sredstev)

(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je pomoč iz tega poglavja pridobil nezakonito oziroma nenamensko, da ni upošteval določb iz te uredbe oziroma je dal lažno izjavo oziroma lažna dokazila ali je ravnal v nasprotju z dano izjavo, mora vrniti vsa nezakonito oziroma nenamensko pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila pomoči.

(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti nove pomoči iz tega poglavja dve leti od dokončnosti odločbe o vračilu sredstev.

(3) O vračilu sredstev iz tega člena odloči predstojnik agencije.

28. člen

(poročanje)

(1) Poročilo o višini dodeljenih in o višini izplačanih sredstev po upravičencih in namenih pomoči mora agencija dostaviti na ministrstvo v 60 dneh po izdaji odločb o dodelitvi sredstev in 30 dneh po izplačilu upravičencem.

(2) Agencija mora na ministrstvu, pristojnem za finance, preveriti podatke o dodeljenih pomočeh de minimis posameznemu upravičencu zaradi izpolnjevanja pogojev iz 3. člena Uredbe 1998/2006/ES in temu ministrstvu sporočiti podatke o pomoči de minimis, ki jih dodeli na podlagi te uredbe.

(3) Spremljanje in ocenjevanje izvedenih dejavnosti, za katere so dodeljene podpore, temelji na naslednjih podatkih, ki jih agencija sporoči ministrstvu:

-       število udeležencev, ki so končali izobraževanje,

-       število udeležencev izobraževanja,

-       število izvedenih izobraževanj in število dni, porabljenih zanj,

-       število izvedenih svetovanj,

-       število tržnih raziskav,

-       število sodelovanj na sejmih,

-       drugi podatki, ki jih agencija predloži ministrstvu.

IV. poglavje: UKREPI ZA UREDITEV TRGA

29. člen

(financiranje ukrepov za ureditev trga)

Ukrepi za ureditev trga iz 31. do 34.a člena te uredbe se izvajajo na podlagi podpornega programa, ki ga pripravi ministrstvo v skladu s 103.k členom Uredbe 1234/2007/ES, in se v celoti financirajo iz sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, dodeljenih Republiki Sloveniji v skladu s prilogo Xb Uredbe 1234/2007/ES. Sredstva za ukrepe po tej uredbi se v posameznem proračunskem letu izplačajo do 15. oktobra.

30. člen

(umik stranskih proizvodov)

(1) Zaradi preprečevanja presežka pridelka in izplena se tropine in droži umaknejo pod nadzorom v skladu z določbami 22. člena Uredbe 555/2008/ES. Pri tem morajo tropine in droži vsebovati vsaj 0,5 vol.% alkohola.

(2) Če se v postopku pridelave grozdja in vina prekorači predpisani hektarski pridelek grozdja oziroma izplen stiskanja grozdja tako, da se preseže 14 000 litrov vina na hektar ali če tropine in droži vsebujejo pod 0,5 vol.% alkohola, mora pridelovalec količino vina, ki predstavlja razliko med dejansko dobljeno količino grozdja oziroma vina in največjo dovoljeno količino grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: presežna količina), obvezno destilirati.

(3) Zavezanec za obvezno destilacijo vina je pridelovalec grozdja in vina, ki prekorači predpisani hektarski pridelek oziroma predpisani izplen, ali pridelovalec vina, ki od pridelovalca grozdja odkupi in prijavi v register pridelek s presežno količino.

(4) Destilacijo presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina izvesti na svoj račun, najpozneje en mesec po prijavi pridelka v register.

(5) O datumu in kraju destilacije presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina pisno obvestiti vinarsko inšpekcijo najmanj deset dni prej. O izvedbi destilacije naredi vinarski inšpektor zapisnik, iz katerega so razvidni podatki o vinogradu, v katerem je bil pridelek presežen, o količinah pridelka in o presežnih količinah. Zapisnik vinarskega inšpektorja zavezanec za obvezno destilacijo vina predloži ob prijavi ustreznega zmanjšanja pridelka v registru, kar je pogoj za trženje drugega pridelka tega pridelovalca. Do ustreznega zmanjšanja prijave pridelka pooblaščena organizacija za oceno vina ne sme izdati odločbe o ocenitvi katerega koli njegovega pridelka.

(6) Zavezanec za obvezno destilacijo vina mora destilat, pridobljen v skladu s tem členom, hraniti še najmanj dve leti po njeni izvedbi.

31. člen

(krizna destilacija)

(1) V podporni program iz 103.k člena Uredbe 1234/2007/ES se za določeno leto vključi tudi ukrep krizne destilacije iz 103.x člena Uredbe 1234/2007/ES, če se na podlagi podatkov iz registra in podatkov iz tržnoinformacijskega sistema ugotovi, da so se:

-       zaloge vina povečale za več kakor 60% nad običajnimi zalogami (povprečje zadnjih treh vinskih let) ali

-       cene vina s slovenskim geografskim poreklom realno znižale za več kakor 30% pod običajno ceno (primerjava povprečja zadnjih treh vinskih let za isto kategorijo vina).

(2) Sredstva za izvedbo tega ukrepa se zagotovijo v okviru dodeljenih sredstev v skladu s prilogo Xb Uredbe 1234/2007/ES, ob upoštevanju določb četrtega odstavka 103.x člena Uredbe 1234/2007/ES.

(3) Podrobnejše pogoje in način izvedbe ukrepa krizne destilacije iz tega člena predpiše minister.

32. člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – pogoji)

(1) Pridelovalci lahko v skladu s 103.q členom Uredbe 1234/2007/ES uveljavljajo podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin (v nadaljnjem besedilu: podpora za prestrukturiranje), ki vključuje:

-       zamenjavo sort, spremembo lokacije vinogradov ali izboljšavo tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov, pri čemer mora biti pri nadomestitvi obstoječega vinograda ta starejši od desetih let, mlajši pa le, če je bil uničen zaradi naravne nesreče oziroma posledic izrednih vremenskih pojavov, ali

-       zamenjavo sort s precepljanjem, če je izvedeno v vinogradu ali delu vinograda, ki ni mlajši kot pet let in starejši kot 15 let, na strnjeni površini iz druge alinee tretjega odstavka tega člena in s cepiči sort vinske trte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije, in izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin.

(2) Podpora za prestrukturiranje se pridelovalcu dodeli za delež priznanih stroškov prestrukturiranja, pri čemer se upoštevajo stroški prestrukturiranja glede na težavnost obnove. Pri vinogradu, posajenem v skladu z dovoljenjem za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev, se upošteva tudi vrednost izpada dohodka v času, ko posajen vinograd ne rodi. Stroški prestrukturiranja in vrednost izpada dohodka iz tega odstavka se izračunajo v skladu z 32.f členom te uredbe. Prestrukturiranje vinograda se mora izvesti na način in najmanj v obsegu iz vloge za podporo za prestrukturiranje, razen če ni s to uredbo določeno drugače.

(3) Podporo za prestrukturiranje lahko uveljavljajo pridelovalci, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki:

-       obdelujejo skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,85 ha vinogradov, razen v vinorodnih okoliših Kras, Dolenjska, Bela krajina in Prekmurje ter vinorodnem podokolišu Haloze, kjer je ta meja 0,6 ha vinogradov, in

-       prestrukturirajo strnjeno površino, veliko najmanj 0,1 ha, določeno v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES, ter

-       prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda ali na podlagi pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen pri zamenjavi sort s precepljanjem.

32.a člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – vloga)

(1) Pridelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje, pošlje med 1. oktobrom in 15. decembrom v vinskemu letu, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje, na agencijo vlogo za podporo za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Če se v obstoječem vinogradu hkrati obnavljata ločena dela vinograda, za katera sta v register vpisana ločena GERK v obnovi v skladu s predpisom, ki ureja register (v nadaljnjem besedilu: GERK v obnovi), se za vsak del vinograda pripravi svoja vloga za podporo za prestrukturiranje. Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja le na delu vinograda, je sestavni del vloge za podporo tudi skica z grafičnim prikazom vinograda z ustrezno označeno površino, na kateri se izvaja precepljanje, in navedbo števila trsov po sortah in letu sajenja, na katerih se izvaja precepljanje. Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja na ločenih strnjenih površinah istega vinograda, se za vsak del vinograda pripravi svoja vloga za podporo za prestrukturiranje.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko vloga za podporo za prestrukturiranje vloži tudi za prestrukturiranje, izvedeno v preteklem vinskem letu, če ta podpora zanj še ni bila dodeljena.

(3) Pridelovalec lahko uveljavlja podporo za postavitev opore v vinskem letu vložitve vloge ali v naslednjih dveh vinskih letih. V vlogi za podporo za prestrukturiranje mora navesti tudi podatek o nameravanem uveljavljanju podpore za postavitev opore. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo pri zamenjavi sort s precepljanjem.

(4) Agencija najpozneje do 1. marca v vinskem letu vložitve vloge:

-       pozove pridelovalca k dopolnitvi vloge, če je nepopolna, ali

-       vlogo zavrže, če je vložena po roku, ki ga določa ta uredba, ali

-       vlogo zavrne ob neizpolnjevanju pogojev iz te uredbe.

(5) Če pridelovalec, ki je vložil vlogo v skladu s prvim odstavkom tega člena, ne prejme odgovora agencije v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je vloga za podporo vložena v skladu s to uredbo in agencija odloči o podpori v skladu z 32.e členom te uredbe po prejemu izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje.

(6) Pridelovalec lahko od oddaje vloge za podporo za prestrukturiranje do 31. marca istega vinskega leta vlogo iz prvega odstavka tega člena umakne.

32.b člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – vrednosti in koeficient)

(1) Minister vsako leto do 15. marca predpiše vrednosti, potrebne za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja in izpada dohodka, za vloge za podporo, vložene v naslednjem vinskem letu, in sicer:

-       tabelo za izračun stroškov prestrukturiranja na podlagi povprečja dejanskih kalkulativnih stroškov, ki jih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji pripravi Kmetijski inštitut Slovenije,

-       višino priznane vrednosti izpada dohodka, določeno na podlagi podatkov o povprečni doseženi ceni vina iz tržnoinformacijskega sistema in povprečnih kalkulativnih stroškov pridelave vina, ki jih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, in

-       najvišjo višino priznanih stroškov prestrukturiranja.

(2) Skupaj z vrednostmi iz prejšnjega odstavka minister predpiše tudi predviden delež sofinanciranja priznanih stroškov prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka, za določitev višine varščine iz drugega, šestega in sedmega odstavka 32.c člena te uredbe za vloge, vložene v tekočem vinskem letu.

32.c člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – izjava)

(1) Pridelovalec med 1. aprilom in 15. junijem v vinskemu letu vložitve vloge za podporo za prestrukturiranje pošlje na agencijo izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 6a, ki je sestavni del te uredbe. Za izjave, vložene pred 1. aprilom, se šteje, da so vložene 1. aprila.

(2) Pridelovalec mora v izjavi iz prejšnjega odstavka navesti:

-       da je prestrukturiranje zaključeno ali

-       da je prestrukturiranje začel izvajati in priložiti dokazilo o pologu varščine v višini podpore.

(3) Če so ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje trsne cepljenke v vinogradu posajene, mora pridelovalec podatke o dejanskem stanju vinograda prijaviti v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(4) Če prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje še ni zaključeno, ga mora pridelovalec zaključiti do konca drugega vinskega leta po prejemu podpore za prestrukturiranje. V tem primeru mora po zaključku prestrukturiranja predložiti agenciji novo izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 6a.

(5) Zaradi naravnih nesreč ali ukrepov pristojnih organov zaradi bolezni in škodljivcev na vinski trti lahko agencija na zahtevo pridelovalca rok za zaključitev prestrukturiranja iz prejšnjega odstavka izjemoma podaljša, vendar največ za dve vinski leti. Zahtevo iz prejšnjega stavka mora pridelovalec vložiti na agencijo pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

(6) Če je prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje zaključeno, razen v delu, ki se nanaša na postavitev opore, in se je pridelovalec ob oddaji vloge za podporo za prestrukturiranje odločil, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal v vinskem letu vložitve vloge, za ta del podpore položi varščino v višini podpore, ki ustreza postavitvi opore.

(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se varščina v primeru opore za latnik položi le v višini podpore, ki ustreza dodatku za oporo za latnik, če je osnovna opora že postavljena.

(8) Pridelovalec dobi podatek o višini varščine, ki jo mora položiti v skladu s tem členom, na podlagi vloge na agenciji po objavi deleža sofinanciranja iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(9) Varščina iz drugega, šestega in sedmega odstavka tega člena, namenjena zagotovitvi izvedbe prestrukturiranja, se vrne pridelovalcu po prejeti izjavi o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje in po ogledu zaključenega prestrukturiranja s strani agencije. Pri vračilu varščine se upoštevajo določbe drugega odstavka 9. člena Uredbe 555/2008/ES. Preostanek varščine agencija zaseže.

(10) Določbe šestega in sedmega odstavka tega člena se ne uporabljajo pri zamenjavi sort s precepljanjem.

(11) Pri prestrukturiranju vinograda s cepljenkami kategorije bazni material pridelovalec izjavi iz prvega odstavka tega člena priloži kopijo prijave o nameri sajenja matičnega nasada, vložene v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje vinske trte.

32.d člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – ogled)

(1) Po prejemu izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje agencija opravi ogled na kraju samem, pri katerem v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES določi prestrukturirano površino, in o ogledu sestavi zapisnik. V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena agencija opravi ogled šele po prejemu nove izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje.

(2) Pridelovalec mora agenciji v času, ki ga ta določi, omogočiti ogled iz prejšnjega odstavka. Ob ogledu prestrukturirane površine mora biti navzoč tudi pridelovalec, ki lahko za navzočnost pooblasti tudi drugo osebo. Če pridelovalec v času ogleda, ki ga določi agencija, ne zagotovi navzočnosti, ni upravičen do podpore za prestrukturiranje.

(3) Če se pri ogledu na kraju samem za posamezno prestrukturirano površino ugotovi odstopanje od prijave vinograda v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, agencija zapisnik iz tega člena in grafične podatke o izmeri prestrukturirane površine, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu, v elektronski obliki pošlje pristojnim upravnim enotam, ki te podatke uporabijo za morebitne spremembe podatkov o površini in legi vinograda v registru kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(4) Pri zamenjavi sort s precepljanjem je sestavni del ogleda na kraju samem tudi preveritev etikete in potnega lista za kupljene cepiče, oziroma če se uporabijo lastni cepiči, zapisnika o pregledu vinograda s strani Kmetijskega inštituta (za certificirane cepiče) ali fitosanitarne inšpekcije (za standardne cepiče).

(5) Pri prestrukturiranju vinograda s cepljenkami kategorije bazni material je sestavni del ogleda na kraju samem tudi preveritev etikete za bazni material, izdane v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte.

32.e člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – odločitev o podpori)

(1) Agencija vsako leto do 30. septembra odloči o vlogah za podporo za prestrukturiranje po prejemu izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje tako, da določi dokončno višino podpor za ustrezne vloge glede na skupno višino sredstev za ta ukrep, ki jih ministrstvo določi v podpornem programu iz 103.k člena Uredbe 1234/2007/ES, in priznane celotne stroške prestrukturiranja. Priznani celotni stroški prestrukturiranja se določijo kot vsota priznanih stroškov prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka za površino iz zapisnika agencije iz prvega odstavka prejšnjega člena, ob upoštevanju morebitnega zvišanja podpore iz drugega odstavka tega člena.

(2) Za vloge pridelovalcev, ki skupaj z obnovljeno površino obdelujejo najmanj 3 ha vinogradov, se podpora zviša za 10%. Določba tega odstavka se ne uporablja pri zamenjavi sort s precepljanjem.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v primeru, da je glede na razpoložljiva sredstva dokončna višina podpor v posameznem letu nižja od 35% priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja, dokončna višina podpore določi kot 35% priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja, izplačilo podpore pa se izvede v dveh delih: prvi del do skupne višine sredstev, namenjenih za ta ukrep v tekočem letu, do 15. oktobra, preostanek pa po 15. oktobru tekočega leta, iz sredstev, namenjenih za ta ukrep v naslednjem letu, pri čemer se za ta sredstva zniža skupna višina sredstev za ta ukrep v naslednjem letu.

(4) Če se v postopku dodeljevanja podpore za prestrukturiranje ugotovi, da vinograd ni prestrukturiran, ali da je prestrukturiranje zaključeno v obsegu manj kakor 50% površin iz vloge za podporo, ali da ni izvedeno na površini iz druge alinee tretjega odstavka 32. člena te uredbe, agencija pridelovalcu ne dodeli podpore. Če je prestrukturirana površina večja od površine iz vloge za podporo za prestrukturiranje, se podpora dodeli le za površino iz vloge za podporo.

(5) Šteje se, da je prestrukturiranje vinograda izvedeno v skladu s to uredbo tudi, če se v postopku dodeljevanja podpore ugotovi, da je vinograd posajen s sortami vinske trte, ki so različne od sort iz dovoljenja za obnovo vinograda, če so to sorte vinske trte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije.

(6) Če je prestrukturiranje vinograda zaključeno, vendar ni izvedeno na način iz vloge za podporo za prestrukturiranje, agencija pri odločanju o podpori upošteva stroške dejansko izvedenih ukrepov v skladu z 32.f členom te uredbe, določene za vinsko leto vložitve vloge za podporo.

(7) Če se v času od oddaje vloge za podporo za prestrukturiranje do oddaje izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje spremeni pridelovalec, ki prestrukturira vinograd, mora novi pridelovalec ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje o tej spremembi obvestiti agencijo. K obvestilu o spremembi mora biti priloženo tudi soglasje pridelovalca, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje, razen v primeru smrti pridelovalca, ko novi pridelovalec dokaže pravico do obdelave zemljišča, ki je predmet obnove, z vpisom tega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev.

32.f člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – stroški prestrukturiranja in vrednost izpada dohodka)

(1) Višina priznanih stroškov prestrukturiranja iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi kot višina stroškov na hektar prestrukturiranega vinograda, z upoštevanjem tabele za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alinee prvega odstavka 32.b člena te uredbe in nagiba GERK v obnovi pred izvedenim prestrukturiranjem, dobljenega na podlagi podatkov digitalnega modela reliefa. Izračuna se kot seštevek vrednosti iz navedene tabele, dobljenih na podlagi podatkov o dejansko izvedenih ukrepih iz zapisnika v skladu z 32.d členom te uredbe.

(2) Priznani stroški prestrukturiranja na hektar ne smejo preseči višine, predpisane v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 32.b člena te uredbe.

(3) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi z upoštevanjem predvidenega dohodka v treh letih po posaditvi oziroma v dveh letih po precepljanju. Izračuna se kot zmnožek priznane vrednosti izpada dohodka iz druge alinee prvega odstavka 32.b člena te uredbe in površine, za katero se uveljavlja izpad dohodka.

(4) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prejšnjega odstavka se pridelovalcu prizna, če je zadnja tri leta v register redno prijavljal letni pridelek grozdja. Površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti izpada dohodka, je površina izkrčenega vinograda, ki je vpisan v register in je predmet prestrukturiranja, ali površina v obnovi, če je ta manjša od površine izkrčenega vinograda.

32.g člen

(podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – zbirna vloga)

Pridelovalec, ki je prejel podporo za prestrukturiranje, mora zaradi upoštevanja določil 103.z člena Uredbe 1234/2007/ES v treh letih po letu prejema podpore vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

33. člen

(podpora za promocijo na trgih tretjih držav – pogoji)

(1) V skladu z 103.p členom Uredbe 1234/2007/ES se za povečanje konkurenčnosti vina s poreklom iz Evropske unije na trgih tretjih držav uvede podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav za naslednje dejavnosti:

-       objava oglasov v medijih (tiskani, televizijski, radijski, internetni),

-       izdelava reklamnega gradiva za prodor na trge tretjih držav,

-       udeležba na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih dogodkih,

-       izdelava raziskav trga tretjih držav,

-       organizacija seminarjev za novinarje, uvoznike, strokovno javnost in potrošnike tretjih držav.

(2) Podpora iz prejšnjega odstavka se dodeli za povrnitev upravičenih stroškov v zvezi z zasnovo, izvedbo in objavo posamezne dejavnosti, razen stroškov, za katere so bili vloženi zahtevki za podporo iz III. poglavja te uredbe. Davek na dodano vrednost se ne šteje za upravičeni strošek.

(3) Promocija, ki je predmet podpore, se mora nanašati na kakovostno ali namizno vino z oznako porekla, pridelano v Republiki Sloveniji, na prikaz značilnosti vinorodnih območij Republike Slovenije in sort vinske trte, pridelane v Republiki Sloveniji, ter na povezave tega vina s kulinariko, vinsko arhitekturo ali vinskim turizmom. Oznaka porekla vina mora biti del promocijske dejavnosti.

(4) Upravičenci do podpore iz tega člena so:

-       pridelovalci, vpisani v register, ki letno pridelajo vsaj  30 000 litrov vina, ali

-       združenja pridelovalcev, vpisanih v register, ki so pravne osebe in združujejo vsaj pet pridelovalcev, s skupno letno pridelavo vsaj 75 000 litrov vina.

(5) Pri ugotavljanju količine vina iz prejšnjega odstavka se upošteva povprečje v register prijavljenega pridelka vina zadnjih treh let pred oddajo predloga programa za promocijo.

33.a člen

(podpora za promocijo na trgih tretjih držav – javni poziv)

(1) Ministrstvo v sodelovanju z agencijo pripravi in na svoji spletni strani vsako leto objavi javni poziv za zbiranje predlogov programov za promocijo vina na tretjih trgih. Programi promocije se lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v enem, dveh ali treh zaporednih vinskih letih.

(2) V javnem pozivu se objavijo:

-       podrobnejša vsebina vloge,

-       upravičeni stroški za izvedene dejavnosti in

-       merila za ocenitev programov za promocijo.

(3) Pri določitvi meril za dodelitev sredstev se upoštevajo predvsem:

-       vrsta načrtovanih dejavnosti in njihova usklajenost z zadanim ciljem,

-       ciljna skupina, ki so ji namenjene promocijske dejavnosti,

-       obseg pridelave vina,

-       raziskanost trga tretje države, ki zagotavlja ciljno usmerjene dejavnosti in tako večjo verjetnost uspeha programa,

-       trajanje programa za promocijo na določenem trgu.

(4) Predlogi programov iz prvega odstavka tega člena se vložijo na agencijo najpozneje do 30. aprila v letu začetka izvajanja programa na obrazcu iz priloge 6b, ki je sestavni del te uredbe. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se programi za dejavnosti, izvedene v vinskem letu 2008/2009, vložijo do 30. septembra 2008.

(5) Programe, prispele na agencijo, preuči in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje direktor agencije. Komisijo sestavljata vsaj dva predstavnika agencije in vsaj en predstavnik ministrstva. Komisija oceni prispele programe na podlagi meril za dodelitev sredstev in odobri tiste programe, ki dosežejo vsaj 70% od najvišjega števila možnih točk.

(6) Višina podpore znaša do 50% upravičenih stroškov in se določi glede na razpoložljiva sredstva za ta ukrep.

(7) O ustreznosti programa in višini sredstev za odobrene programe odloči agencija z odločbo najpozneje do 31. julija v letu vložitve predloga programa, s katero upravičenca zaveže k izvajanju predloženega programa. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se o programih za dejavnosti, izvedene v vinskem letu 2008/2009, odloči do 30. novembra 2008.

33.b člen

(podpora za promocijo na trgih tretjih držav – dodelitev podpore)

(1) Upravičenec uveljavlja podporo na podlagi zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa, ki jih na obrazcu iz priloge 6c, ki je sestavni del te uredbe, vloži na agencijo v naslednjih rokih:

-       med 1. in 20. aprilom za dejavnosti, izvedene med 1. avgustom preteklega in 31. marcem tekočega leta, in

-       med 20. julijem in 5. avgustom za dejavnosti, izvedene med 1. aprilom in 31. julijem tekočega leta.

(2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti poročilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški v zahtevku, in kopije računov za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca in na katere se nanaša zahtevek, skupaj z dokazili o plačilu računov. Vsebino poročila določi ministrstvo v javnem pozivu iz prejšnjega člena.

(3) O vloženih zahtevkih za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa odloči agencija najpozneje v dveh mesecih po oddaji popolnega zahtevka iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če agencija ob izteku vinskega leta, na katero se nanaša odobreni program, ugotovi, da potencialni skupni znesek podpore, izračunane ob upoštevanju vseh upravičenih stroškov vloženih zahtevkov upravičenca, ne dosega vsaj 60% z odločbo odobrenih sredstev za zadevno vinsko leto, zahtevek, o katerem še ni bilo odločeno, zavrne, upravičenec pa mora vrniti vsa že pridobljena sredstva na podlagi odobrenega programa, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(5) Če agencija ob izteku vinskega leta, na katero se nanaša odobreni program, ugotovi, da skupni znesek upravičencu dodeljene podpore ne dosega vsaj 80% z odločbo odobrenih sredstev za zadevno vinsko leto, mu zavrne zahtevke za povrnitev upravičenih stroškov, vložene v naslednjem letu.

(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se ne uporabita v primeru, če upravičenec do 15. marca, ki sledi letu odobritve programa, pisno obvesti agencijo, da odstopa od celotnega programa, odobrenega z odločbo. Upravičenec ne more uveljavljati z odločbo dodeljenih nepovratnih sredstev za ta program.

(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena agencija ne zavrne zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov, vloženih v letu 2010, če je skupni znesek upravičencu dodeljene podpore v letu 2009 dosegel najmanj 70% z odločbo odobrenih sredstev za vinsko leto 2008/2009.

33.c člen

(podpora za promocijo na trgih tretjih držav – nadzor  in dokumentacija)

(1) Nadzor nad izvajanjem programov promocije na tretjih trgih opravlja agencija tako, da preveri resničnost dejstev, navedenih v programu in na zahtevku za podporo, verodostojnost listin, priloženih vlogi za podporo, in skladnost izvedbe programa z odobrenim programom. Nadzor iz prejšnjega stavka lahko agencija opravi tudi na kraju samem.

(2) Upravičenci, ki pridobijo sredstva za promocijo na tretjih trgih, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izplačilo sredstev, hraniti še najmanj pet let od datuma izplačila zadnjega zneska iz odločbe.

34. člen

(podpora za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta)

(1) Podporo za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta lahko uveljavljajo pridelovalci vina, ki ju uporabljajo za obogatitev (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji). Podpora se uveljavlja v skladu s predpisi, ki urejajo uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.

(2) Agencija dodeli podporo, če ji je vlagatelj oddal napoved postopka obogatitve vsaj 48 ur prej, prijavil postopek v register in najpozneje dva meseca od datuma izvedbe zadnje obogatitve vložil zahtevek na obrazcu, ki je kot priloga 7 sestavni del te uredbe. Agencija določi višino podpore na podlagi podatkov o izvedenih enoloških postopkih, ki jih je vlagatelj prijavil v register. Podpora se dodeli le za obogatitev, izvedeno v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost vina ter dovoljena enološka sredstva in postopke.

(3) Napoved postopka obogatitve iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov o vlagatelju za vsako obogatitev vsebovati najmanj naslednje podatke: zaporedno številko obogatitve, kraj, datum in uro začetka obogatitve, opis pridelka, ki je predmet obogatitve, podatke o pridelku, uporabljenem v postopku obogatitve, predvideno količino uporabljenega pridelka in predvideno skupno količino pridelka, uporabljenega v vseh postopkih obogatitve istega letnika.

(4) Napoved postopkov obogatitve iz drugega odstavka tega člena lahko vlagatelj odda tudi za več teh postopkov hkrati oziroma za določeno obdobje, vendar ne pozneje kakor 48 ur pred izvajanjem prvega postopka in pod pogojem, da za prvi postopek odda tudi predhodno napoved posamične obogatitve.

(5) Napoved več postopkov obogatitve hkrati iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov o vlagatelju vsebovati še vsaj:

-       kraj poteka obogatitev,

-       datum prve in zadnje obogatitve,

-       predvideno skupno količino pridelka, uporabljenega v postopkih obogatitve, in

-       količino zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, ki je na dan napovedi postopkov v pridelovalnem obratu vlagatelja.

(6) Če na dan napovedi iz četrtega odstavka tega člena pridelek, ki bo uporabljen v postopkih obogatitve, še ni v pridelovalnem obratu vlagatelja, mora ta najpozneje dva dneva pred dobavo ali zgoščevanjem tega pridelka na agencijo pisno sporočiti datum predvidene dobave ali zgoščevanja ter količino in vrsto pridelka.

(7) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora biti priložen račun za nakup zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, če pridelovalec vina ni tudi pridelovalec zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.

(8) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora vlagatelj priložiti:

-       izjavo, v kateri se opredeli, v katerem kakovostnem razredu bo obogateno vino v prometu,

-       izpis iz kletarske evidence, iz katerega je razviden potek opravljenega postopka obogatitve,

-       analize internega laboratorija pridelovalca, ki vsebujejo meritve koncentracije sladkorja grozdnega mošta, ki je predmet obogatitve, in sicer pred postopkom in po njem,

-       analize internega laboratorija pridelovalca, ki vsebujejo meritev koncentracije sladkorja zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, uporabljenega v postopku obogatitve ali analize pridelovalca tega mošta.

(9) Obogateno vino je lahko v prometu tudi v drugem kakovostnem razredu, kakor ga je navedel vlagatelj v izjavi iz prve alinee prejšnjega odstavka, če je bila obogatitev izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost vina ter dovoljena enološka sredstva in postopke, za ta kakovostni razred.

(10) Izmerjeni volumenski delež skupnega alkohola v obogatenem moštu po fermentaciji se lahko glede na volumenski delež skupnega alkohola, izračunan v skladu s petnajstim odstavkom tega člena, razlikuje za največ 0,7 vol. % pri belem vinu in največ 1 vol. % pri rdečem vinu, vendar ne sme presegati dovoljenega povečanja volumenskega deleža skupnega alkohola v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost vina ter dovoljena enološka sredstva in postopke.

(11) Za določitev skupne volumenske alkoholne stopnje mošta po obogatitvi se uporabi naslednji preračun:

pri čemer je:

Ak	=	skupna volumenska alkoholna stopnja mošta po obogatitvi (vol. %),
Az	=	skupna volumenska alkoholna stopnja mošta pred obogatitvijo (vol. %),
Ad	=	skupna volumenska alkoholna stopnja dodanega koncentrata (vol. %),
Kk	=	skupna količina obogatenega mošta (hl),
Kz	=	količina bistrega mošta pred obogatitvijo (hl),
Kd	=	količina dodanega koncentrata (hl).

(12) Vsak pridelek, ki je predmet posamezne obogatitve, se mora v registru prijaviti ločeno.

(13) Če agencija v postopku odobritve podpore ugotovi nepravilnosti pri posamezni obogatitvi pridelka, se podpora za obogatitev tega pridelka zavrne.

(14) Višina podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta znaša:

-       1,699 €/vol. % potencialnega alkohola zgoščenega grozdnega mošta v hl uporabljenega zgoščenega grozdnega mošta,

-       2,206 €/vol. % potencialnega alkohola rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta v hl uporabljenega rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.

(15) Vlagatelji, ki pridelka niso prijavili v roku, določenem v predpisu, ki ureja register, niso upravičeni do podpore iz tega člena.

34.a člen

(podpora za zeleno trgatev)

(1) Z namenom uravnavanja ponudbe in povpraševanja na trgu z vinom lahko v skladu z 103.r členom Uredbe 1234/2007/ES v posameznem letu uveljavljajo podporo za zeleno trgatev pridelovalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       obdelujejo vsaj 8 ha vinogradov in izvajajo zeleno trgatev na vsaj 10% površin vinogradov, ki jih obdelujejo,

-       imajo v letu pred letom uveljavljanja podpore v register prijavljene zaloge vina v količini vsaj 70% povprečnega v register prijavljenega pridelka vina pridelovalca zadnjih treh let.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko podporo za zeleno trgatev uveljavljajo tudi pridelovalci, ki imajo s pravnimi osebami, ki izpolnjujejo pogoj iz druge alinee prejšnjega odstavka, sklenjene pogodbe o oddaji grozdja.

(3) Najmanjša strnjena površina, določena v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES, na kateri se lahko uveljavlja podpora za zeleno trgatev, znaša 0,1 ha in ne sme biti na več kot 10% površine zasajena s trsi, mlajšimi od štirih let. Vinogradi, na katerih se uveljavlja podpora za zeleno trgatev, morajo biti tudi v letu uveljavljanja podpore ustrezno vzdrževani, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. V primeru izvedbe zelene trgatve s kemičnimi sredstvi se lahko uporabljajo le sredstva, registrirana za ta namen v skladu z zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih. Uporaba teh sredstev ne sme negativno vplivati na okolje, kar pridelovalec dokazuje z evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki se vodi v skladu z zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih.

(4) Višina podpore za zeleno trgatev znaša 50% vsote neposrednih stroškov zaradi odstranitve grozdov in izgube dohodka zaradi odstranitve grozdov. Ministrstvo vsako leto do 20. aprila na svoji spletni strani objavi višino neposrednih stroškov zaradi odstranitve grozdov in izgube dohodka zaradi odstranitve grozdov, ki se upošteva pri določitvi višine podpore v tekočem letu. Pri določitvi višine se upoštevajo:

-       neposredni stroški izvedbe zelene trgatve glede na uporabljeno metodo, ki jih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji pripravi Kmetijski inštitut Slovenije,

-       dohodek pridelave vina, določen v povprečnih kalkulativnih stroških pridelave vina, ki jih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, in

-       povprečen hektarski pridelek zadnjih treh let iz registra.

(5) Vloga za dodelitev podpore za zeleno trgatev se vloži na agencijo med 20. in 30. aprilom v letu izvedbe zelene trgatve na obrazcu, ki je kot priloga 8 sestavni del te uredbe. Agencija vloge obravnava po vrstnem redu njihove oddaje do porabe razpoložljivih sredstev, predvidenih za podporo za zeleno trgatev v podpornem programu iz 29. člena te uredbe. Največja višina podpore za zeleno trgatev, ki jo lahko v posameznem letu prejme pridelovalec, znaša 100.000 eurov.

(6) Če je vloga za podporo iz prejšnjega odstavka nepopolna, se kot datum oddaje vloge šteje datum predložitve popolne vloge. Vrstni red oddaje vlog se določi po datumu in uri, ki sta razvidna iz priporočene pošiljke. Za vloge, vložene pred 20. aprilom, se šteje, da so vložene 20. aprila ob 00:00. Če ura oddaje pošiljke ni razvidna, se kot čas oddaje upošteva ura 23:59. Če je več pošiljk, pri katerih ura oddaje ni razvidna, ali pošiljk z istim datumom in uro oddaje, njihov vrstni red določi agencija z žrebom in o tem sestavi zapisnik.

(7) Agencija do 25. maja na svoji spletni strani objavi vrstni red oddaje vlog, vključno s podatkom o predvidenih prejemnikih podpor glede na razpoložljiva sredstva.

(8) Zelena trgatev mora biti v celoti izvedena do 15. junija.

(9) Agencija opravi kontrolo na kraju samem po izvedeni zeleni trgatvi, pri kateri poleg nadzora iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 555/2008/ES izmeri tudi površino, upravičeno do podpore, določeno v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES. Agencija lahko opravi kontrolo na kraju samem tudi med izvedbo ukrepa zelene trgatve. Agencija odloči o podpori do 15. septembra v letu oddaje vloge. Vloge za podporo za zeleno trgatev, za katere sredstev zmanjka, agencija zavrne.

(10) Pridelovalec je dolžan še pet let po izvedbi zelene trgatve hraniti dokazila o stroških za izvedbo ukrepa, iz katerih je razvidna uporabljena metoda izvedbe ukrepa, in jih na zahtevo agencije predložiti na vpogled.

(11) Pridelovalec, ki je prejel podporo za zeleno trgatev, mora zaradi upoštevanja določil 103.z člena Uredbe 1234/2007/ES v letu po letu prejema podpore za zeleno trgatev vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

35. člen

(črtan)

35.a člen

(letna pridelava vina)

(1) Za določitev količine povprečne letne pridelave vina iz tretje in četrte alinee točke b) prvega odstavka 18. člena in petega odstavka 33. člena se ne upošteva leto, v katerem je pridelovalec utrpel škodo zaradi naravne nesreče, če je ta vplivala na količino letnega pridelka grozdja in vina. Pridelovalec, ki je utrpel škodo zaradi naravne nesreče, mora ob oddaji zahtevka ali vloge za podporo priložiti oceno škode pristojne komisije Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode zaradi naravne nesreče, ali uradni dokument zavarovalnice, iz katerega je razvidna ocena škode.

(2) Če je bil pridelovalec vpisan v register manj kot tri leta pred uveljavljanjem podpor iz te uredbe, vendar ima prijavljen pridelek za leto pred uveljavljanjem podpore, se za določitev količine povprečne letne pridelave vina iz tretje in četrte alinee točke b) prvega odstavka 18. člena in petega odstavka 33. člena ter vrednosti izpada dohodka iz 32.f člena upošteva le povprečje let, ko je pridelovalec vpisan v register.

35.b člen

(prijava cen in prodanih količin)

(1) Prejemniki podpore iz III. poglavja in podpore iz 33. člena te uredbe morajo agenciji prijaviti cene in prodane količine vina v skladu s predpisom, ki ureja register, ne glede na letno pridelano količino vina.

(2) Prejemniki podpore iz III. poglavja te uredbe morajo cene in prodane količine vina prvič prijaviti do 5. januarja leta, ki sledi letu prejema podpore. Prejemniki podpore iz 33. člena te uredbe pa morajo cene in prodane količine vina prvič prijaviti do 5. oktobra v letu prejema podpore.

Priloga 1: Zahtevek za dodelitev podpore vinarskemu sektorju za promocijske, izobraževalne in svetovalne dejavnosti

Priloga 2: Izjava vlagatelja v zvezi z zahtevkom

Priloga 3: Izjava vlagatelja o številu zaposlenih v podjetju

Priloga 4: Izjava vlagatelja o sodelovanju pri izvedbi dejavnosti

Priloga 5: Izjava vlagatelja o družbenikih

Priloga 6: Vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin

Priloga 6a: Izjava o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin

Priloga 6b: Predlog programa za promocijo vina na tretjih trgih

Priloga 6c: Zahtevek za povrnitev upravičenih stroškov za promocijo vina na tretjih trgih

Priloga 7: Zahtevek za podporo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta (Obrazec ZGM I)

Priloga 8: Vloga za dodelitev podpore za zeleno trgatev

Uredba o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»V. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(že priznane organizacije proizvajalcev)

(1) Organizacije proizvajalcev, ki so že priznane ob uveljavitvi te uredbe, ostanejo priznane kot organizacije proizvajalcev in se šteje, da so priznane v skladu s to uredbo.

(2) Program dela, odobren na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin):

-       se lahko izvaja brez spreminjanja do konca takšen, kakršen je bil odobren, ali

-       se lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev nadomesti z novim programom dela, izdelanim v skladu s to uredbo.

37. člen

(prehodne določbe)

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06, 105/06 – Zvin in 45/08 – ZKme-1).

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postopki, začeti po določbah Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05 in 96/06), dokončajo po določbah Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).

(3) Pravilnik o vsebini programov dela, načinu dopolnitve oziroma spreminjanja programa dela in poročanja organizacij proizvajalcev vina (Uradni list RS, št. 36/04, 76/05, 115/05 in 7/07) se smiselno uporablja do izdaje novega predpisa na podlagi te uredbe.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka 22. člena te uredbe se zahtevki iz navedenega člena v letu 2008 lahko vlagajo od 1. do 5. avgusta in od 1. do 5. oktobra 2008, najstarejši datum izdaje dokazil iz petega in šestega odstavka 22. člena te uredbe, priloženih zahtevku, ki je vložen od 1. do 5. avgusta 2008, pa je lahko, ne glede na določbo sedmega odstavka navedenega člena, 6. oktober 2007.

(5) Komisija iz 12. člena Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin) nadaljuje delo do končanja postopkov, začetih po določbah Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).

38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 77/08) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

»13. člen

Dosedanji 29. člen Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08) se uporablja še za skladiščenje vina v letu 2008.

14. člen

(1) Pri vlogah za podporo za prestrukturiranje, vloženih v vinskem letu 2008/2009, se upoštevajo vrednosti, potrebne za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja in izpada dohodka, določene v Pravilniku o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje programa prestrukturiranja v vinskem letu 2008/2009, in koeficientu za izračun višine podpore za prestrukturiranje v vinskem letu 2007/2008 (Uradni list RS, št. 19/08). Če se s prestrukturiranjem, ki bo izvedeno v vinskem letu 2008/2009, izvaja tudi rušenje teras in želi pridelovalec v skladu s Pravilnikom o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje programa prestrukturiranja v vinskem letu 2008/2009, in koeficientu za izračun višine podpore za prestrukturiranje v vinskem letu 2007/2008 (Uradni list RS, št. 19/08) uveljavljati tudi podporo za delež priznanih stroškov rušenja teras, mora to zahtevo navesti ob oddaji vloge za podporo za prestrukturiranje.

(2) Programi prestrukturiranja, vloženi in potrjeni v skladu z Uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08), za prestrukturiranje vinogradov v vinskem letu 2008/2009 se štejejo kot vloge za podporo za prestrukturiranje, vložene v skladu s to uredbo med 1. oktobrom in 15. decembrom 2008. Vlagatelje iz tega odstavka agencija pozove na naknadno opredelitev glede uveljavljanja podpore za oporo iz tretjega odstavka 32.a člena te uredbe.

15. člen

Z dnem začetka uporabe te uredbe preneha veljati poglavje IV. PODPORA ZA PRESTRUKTURIRANJE VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN s 16. do 27. členom Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08).

16. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. avgustom 2008.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 27/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

24. člen

Ne glede na določbe novega petega odstavka 17. člena in novega sedmega odstavka 22. člena uredbe se za zahtevke, vložene v letu 2009, pomoč iz III. poglavja uredbe lahko dodeli za stroške iz prvega odstavka 17. člena uredbe, za katere je bilo dokazilo iz petega in šestega odstavka 22. člena uredbe izdano med 6. oktobrom 2008 in 20. septembrom 2009. Ne glede na določbe novega sedmega odstavka 22. člena uredbe datum izdaje dokazil iz petega in šestega odstavka 22. člena uredbe, priloženih zahtevku, ki je vložen od 1. do 5. aprila 2009, ne sme biti pred 6. oktobrom 2008, datum izdaje dokazil iz petega in šestega odstavka 22. člena uredbe, priloženih zahtevku, ki je vložen od 15. do 20. septembra 2009, pa je lahko največ 180 dni pred začetkom tega roka.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je pri upravičencih iz nove četrte alinee točke b) prvega odstavka 18. člena uredbe in iz drugega odstavka novega 35.a člena uredbe najstarejši datum izdaje dokazil iz petega in šestega odstavka 22. člena uredbe, priloženih zahtevku, ki je vložen od 15. do 20. septembra 2009, lahko 6. oktober 2008.

Ne glede na določbe novega osmega odstavka 22. člena uredbe se v letu 2009 dokazila o vnaprejšnjem plačilu predložijo v prvem ali drugem naslednjem roku po tem, ko je bila udeležba na sejmu, svetovanje, izobraževanje oziroma tržna raziskava dejansko izvedena.

Pri vlogah za podporo za prestrukturiranje iz 32. člena uredbe, vloženih v vinskem letu 2008/2009, se za ovrednotenje ukrepa 'naprava ozkih teras' iz 4. točke Priloge 6 uredbe »Ukrepi, ki bodo izvedeni za prestrukturiranje vinograda«, upoštevajo vrednosti, potrebne za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja, predpisane za vinsko leto 2009/2010.

Vloge za podporo za prestrukturiranje, vložene na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08 in 77/08), se obravnavajo v skladu z uredbo.

Zahtevki za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti promocije na trgih tretjih držav iz programov, odobrenih na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, 69/08 in 77/08), se obravnavajo v skladu z uredbo.

Določba novega četrtega odstavka 33.a člena uredbe se uporablja tudi za predloge programov za promocijo vina na tretjih trgih, vložene na podlagi javnega poziva, objavljenega v letu 2009.

Ne glede na določbo novega šestega odstavka 33.b člena uredbe lahko upravičenec, kateremu je bil program za promocijo vina na tretjih trgih odobren v letu 2008, pisno obvesti agencijo, da odstopa od celotnega programa, do 20. aprila 2009.

25. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 29/10) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

Organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04 in 121/04), morajo prvič predložiti opis stanja glede osebja in tehničnih sredstev, potrebnih za delovanje organizacije proizvajalcev iz novega četrtega odstavka 9. člena uredbe, v letu 2011.

Postopki v zvezi z zahtevki iz 22. člena uredbe, vloženimi v letu 2010, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z Uredbo o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08 in 27/09), pri čemer se upošteva znesek iz spremenjene druge alinee točke b) drugega odstavka 19. člena uredbe.

Ne glede na določbe novega petega odstavka 17. člena uredbe se v zvezi z zahtevki iz 22. člena uredbe, vloženimi v letu 2010, podpora dodeli za stroške iz prvega odstavka 17. člena uredbe, za katere je bilo dokazilo iz petega in šestega odstavka 22. člena uredbe izdano med 21. septembrom 2009 in 31. majem 2010.

Določbe novega enajstega odstavka 32.c člena in novega petega odstavka 32.d člena uredbe se pričnejo uporabljati za prestrukturiranje vinogradov od 1. avgusta 2010.

Ne glede na določbo novega drugega odstavka 35.b člena uredbe prejemniki podpore iz III. poglavja in podpore iz 33. člena uredbe, ki so podporo prejeli v letu 2009, cene in prodane količine vina prvič prijavijo do 30. aprila 2010.

30. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.