Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna obsega:

-        Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/10 z dne 9. 7. 2010),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 35/18 z dne 25. 5. 2018).

UREDBA

o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba ureja:

1.      način priprave, izvajanja in spremljanja dokumentov razvojnega načrtovanja,

2.      oblikovanje politik in določitev državnih razvojnih prioritet,

3.      pripravo proračunskega memoranduma,

4.      postopke in dokumente za pripravo državnega proračuna, njegovih sprememb in rebalansa ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.

(2) Ta uredba se uporablja tudi za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter drugih obveznosti na mednarodni ravni.

(3) Ta uredba se uporablja tudi za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.      »razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov;

2.      »dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države;

3.      »državna razvojna prioriteta« je prednostno poudarjen ukrep, ki ga vlada določi kot prednostno usmeritev v Državnem programu razvojnih politik;

4.      »programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih;

5.      »politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov ali/in projektov v posamezni politiki usmerjena razvojno in izpolnjuje cilje Strategije razvoja Slovenije, je politika razvojna politika;

6.      »drugi dokumenti razvojnega načrtovanja« so resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti in drugi usmerjevalni dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe;

7.      »program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju;

8.      »podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov ali/in ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem;

9.      »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v okviru katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi;

10.   »skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, v katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se izvajajo v določenem časovnem obdobju;

11.   »velik projekt« je projekt, ki ga sestavlja več del ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov eurov;

12.   »ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, kot so priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog ali redno delovanje organov in s tem povezani stroški;

13.   »kazalniki« so merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik;

a)    »kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta;

b)    »posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer:

-     »neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države. Izražen je v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/ projekta in se povezuje z merjenjem dejavnosti;

-     »rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah;

-     »učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širše socialno-ekonomske posledice na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke lahko vplivajo tudi drugi dejavniki in ne le dejanski program, učinki pa se povezujejo s specifičnim ali splošnim ciljem;

-     »vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga ali družbe in se povezuje s splošnimi cilji;

14.   »scenarij« je ocena učinkov, ki temelji na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere) ter kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje mogoča prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 -ZUKN; v nadaljnjem besedilu: ZJF):

1.      »predlog proračuna« je predlog državnega proračuna, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;

2.      »predlog sprememb proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;

3.      »predlog rebalansa proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna med proračunskim letom;

4.      »dopolnjen predlog proračuna« je akt, ki ga vlada pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;

5.      »institucionalna klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;

6.      »ekonomska klasifikacija« javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;

7.      »predlagatelji finančnih načrtov« so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta.

II. DOKUMENTI RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA POLITIK VLADE

1. Načela, aktivnosti in obseg razvojnih politik vlade

3. člen

(načela razvojnih politik vlade)

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so njihovi pripravljavci in izvajalci dolžni spoštovati:

-        načelo upoštevanja razvojnih prioritet;

-        načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih, okoljskih in prostorskih možnosti in omejitev;

-        načelo zveznosti;

-        načelo sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi in udeleženci.

4. člen

(aktivnosti)

Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, obsegajo:

-        razvojno načrtovanje;

-        medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih politik;

-        izvajanje sprejetih razvojnih politik;

-        spremljanje in vrednotenje razvojnih politik kot podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah;

-        spreminjanje razvojnih politik ob bistvenih spremembah okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov;

-        oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

5. člen

(obseg razvojnih politik vlade)

Razvojne politike vlade obsegajo:

-        nabor razvojnih programov, ki horizontalno povezujejo dejavnosti za doseganje razvojnih ciljev;

-        mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.

2. Dokumenti razvojnega načrtovanja

6. člen

(Strategija razvoja Slovenije)

(1) Strategija razvoja Slovenije je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. Opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, razvojne cilje in prednostna področja delovanja razvojnih politik, določenih na podlagi nacionalnih trendov in izzivov.

(2) Strategija razvoja Slovenije vsebuje razvojne scenarije in kazalnike, ki merijo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Razvojni scenarij in kazalniki se spremenijo, če pride do pomembnejših sprememb Strategije razvoja Slovenije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od načrtovanih ciljev.

(3) Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje Strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, ki se ažurirajo vsakih pet let. Če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja, se lahko ažurirajo tudi prej.

(4) Pri izdelavi Strategije razvoja Slovenije se smiselno uporabljajo usmeritve, cilji in naloge, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih obveznosti in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja.

7. člen

(črtan)

8. člen

(črtan)

9. člen

(drugi dokumenti razvojnega načrtovanja)

(1) Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja so dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe v skladu s predpisi in s sprejetim programom dela na področjih posameznih politik, in so v skladu s Strategijo razvoja Slovenije.

(2) Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe na področju skladnega regionalnega razvoja, morajo spoštovati načelo usklajenosti regionalnih razvojnih prioritet in ciljev z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(3) Dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe ali sodelujejo pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in roki veljavnosti, kot jih določa pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji in načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

10. člen

(vsebine dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1) Obvezne vsebine dokumentov razvojnega načrtovanja so:

-        utemeljitev priprave predlaganega dokumenta z ustrezno analizo;

-        določitev medsebojnih razmerij med dokumenti (koherentnost in konsistentnost);

-        dejavnosti, povezane s cilji, ter prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji in prednostnimi področji;

-        pričakovani razvojni učinki;

-        kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja ter merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov;

-        načrt financiranja s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih);

-        opredeljene potrebe po prostoru, če so te potrebne;

-        celovita presoja vplivov na okolje in prostor, če je ta potrebna;

-        institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednotenja in spremljanja;

-        prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji, s civilno družbo in vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada, resorno ministrstvo ali vladna služba določijo še druge obvezne sestavine.

(3) Kot vir pri oblikovanju kazalnikov se uporabljajo statistični podatki ter drugi registrski in anketni viri domačih in mednarodnih institucij. Kot dopolnitev se lahko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

11. člen

(nosilci priprave posameznih dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1) Strategijo razvoja Slovenije pripravijo služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, Ministrstvo za finance in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR).

(2) Državni program razvojnih politik pripravita in uskladita služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, in Ministrstvo za finance v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami.

(3) Druge dokumente razvojnega načrtovanja pripravijo ministrstva in vladne službe glede na delovno področje in jih uskladijo s službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za razvoj.

12. člen

(vključevanje civilne družbe in strokovne javnosti)

Nevladne organizacije, strokovna združenja, sveti in druga delovna telesa, ki jih kot posvetovalno telo imenuje vlada ali ministri, sodelujejo v postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike in lahko vložijo pobudo za pripravo ali spremembo dokumenta razvojnega načrtovanja na način in po postopku, ki ga določa Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01 (23/02 - popr.), 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/7 in 32/10).

3. Medsebojno usklajevanje razvojnih politik vlade

13. člen

(medsebojna skladnost razvojnih politik vlade)

(1) Razvojne politike vlade, ki jih v skladu s 5. členom te uredbe zajemajo in vsebinsko opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti medsebojno usklajene ter morajo temeljiti na makroekonomskih ocenah in napovedih. Pri tem morajo smiselno upoštevati rezultate opravljenih vrednotenj in evalvacij.

(2) Politike vlade in državni proračun morajo biti medsebojno usklajeni tako, kot določajo 17., 18. in 19. člen te uredbe.

14. člen

(skladnost razvojnih politik vlade z makroekonomskimi ocenami in napovedmi)

(1) Podlaga za načrtovanje razvojnih politik so analize in napovedi gospodarskih gibanj ter dolgoročne projekcije, ki jih pripravljajo UMAR in druge neodvisne institucije.

(2) Pri načrtovanju razvojnih politik se upoštevajo mnenja in ocene, ki jih pripravi fiskalni svet.

15. člen

(črtan)

16. člen

(odgovornost za usklajenost razvojnih politik vlade)

(1) Za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega načrtovanja je odgovoren minister, pristojen za razvoj.

(2) Minister, pristojen za razvoj, je odgovoren tudi za skladnost med nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij.

(3) Predstojniki ministrstev in vladnih služb so odgovorni za usklajenost drugih dokumentov razvojnega načrtovanja, ki jih spremljajo v okviru svojih pristojnosti s strateškimi dokumenti razvojnega načrtovanja.

(4) Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je odgovoren za usklajenost med regionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in dokumenti razvojnega načrtovanja države.

4. Medsebojna skladnost med razvojnim in proračunskim načrtovanjem

17. člen

(skladnost politik vlade z javno finančnimi možnostmi)

Ukrepi in projekti, ki so predvideni v dokumentih razvojnega načrtovanja, morajo biti v delu, v katerem se bodo financirali oziroma sofinancirali z javnimi sredstvi, usklajeni z javnofinančnimi možnostmi in bodo obravnavani pri pripravi proračuna.

18. člen

(postopek usklajevanja Državnega programa razvojnih politik)

(1) Postopek usklajevanja Državnega programa razvojnih politik vodi minister, pristojen za razvoj.

(2) Prioritete se v Državnem programu razvojnih politik izkazujejo z natančno določenimi ukrepi, cilji in viri ter določenim časovnim obdobjem.

5. Izvajanje sprejetih politik

19. člen

(izvajanje razvojnih politik vlade)

(1) Za izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade so pristojna ministrstva in vladne službe v skladu s svojimi delovnimi področji. Pri izvajanju ravnajo po načelih dobrega gospodarjenja in učinkovitega upravljanja za dosego splošnih ciljev politike.

(2) Pri izvajanju posamezne razvojne politike sodelujejo ministrstva ali vladne službe, katerih delovna področja so vsebinsko povezana.

(3) Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, spremlja izvajanje razvojnih politik vlade in usklajenost njihovega izvajanja. Če ugotovi neskladnosti, obvesti vlado in ji predlaga ustrezne ukrepe.

6. Spremljanje izvajanja razvojnih politik vlade in poročanje

20. člen

(spremljanje uresničevanja Strategije razvoja Slovenije)

UMAR spremlja uresničevanje usmeritev, ciljev in prioritet razvoja, določenih s Strategijo razvoja Slovenije, na podlagi posebnega sistema kazalnikov razvoja, strukturnih kazalnikov Evropske unije ter drugih kvalitativnih in kvantitativnih meril. Na podlagi ugotovitev letno pripravi Poročilo o razvoju in z njim najkasneje do 15. aprila seznani vlado.

21. člen

(spremljanje uresničevanja Državnega programa razvojnih politik)

(1) Predlagatelj finančnih načrtov mora poročati službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za razvoj, in Ministrstvu za finance o izvajanju in uresničevanju Državnega programa razvojnih politik enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Predlagatelj finančnega načrta je praviloma nosilec dokumenta razvojnega načrtovanja, razen če vlada določi drugega nosilca.

(2) Ministrstvo za finance do 31. marca tekočega leta pripravi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za preteklo leto in z njim seznani vlado. V poročilu so izkazani podatki o doseganju vhodnih kazalnikov in neposrednih učinkov za izvedbo določene dejavnosti na ravni podprogramov.

(3) Poroča se v skladu s cilji in kazalniki, določenimi v dokumentu razvojnega načrtovanja.

(4) Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, poročila iz prvega odstavka tega člena vključi v predlog Državnega programa razvojnih politik za naslednje obdobje.

22. člen

(metodologija za spremljanje uresničevanja dokumentov)

(1) Podlaga za spremljanje uresničevanja razvojnih politik, ciljev in dokumentov je nabor programskih in kontekstnih kazalnikov razvojnih politik, ki jih za politike in dokumente iz prejšnjega člena pripravi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, ob sodelovanju predlagateljev finančnih načrtov ter upoštevanju predhodno opravljenih evalvacij in vrednotenj. Izbira nabora kazalnikov upošteva načela preglednosti, objektivnosti, mednarodne primerljivosti in podatkovne dostopnosti.

(2) Poročila iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so dostopna javnosti. Dostopnost poročil in podatkov se zagotavlja z objavo na spletnih straneh službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za razvoj, ali s povezavami do ministrstev in vladnih služb.

23. člen

(črtan)

24. člen

(črtan)

7. Spreminjanje razvojnih politik vlade

25. člen

(spreminjanje razvojnih politik vlade)

(1) Dokumenti razvojnega načrtovanja se dopolnijo, spremenijo ali nadomestijo z novimi, če pride do bistveno spremenjenih okoliščin ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov ali če pride do bistvenih sprememb v izhodiščih, na katerih temeljijo dokumenti.

(2) Spremembo dokumentov razvojnega načrtovanja predlaga minister, pristojen za razvoj. Pobudo za začetek postopka lahko predlaga tudi ministrstvo ali vladna služba, če se vsebina nanaša tudi na zadeve iz njegove ali njene delovne pristojnosti.

III. POSTOPEK PRIPRAVE IN SPREMINJANJA DRŽAVNEGA PRORAČUNA

1. Postopek priprave predloga državnega proračuna

26. člen

(proračunski memorandum)

(1) Proračunski memorandum je akt vlade, v katerem se poleg sestavin iz 14. člena ZJF ob upoštevanju ekonomskih razmer in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja določijo:

-        predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče leto in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti, ki so določeni na podlagi ocen in napovedi gospodarskih gibanj, ki jih pripravlja UMAR;

-        osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike, ki izhaja iz srednjeročne fiskalne strategije;

-        ocena prejemkov in izdatkov državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, ZPIZ, ZZZS (po ekonomski klasifikaciji) za tekoče leto in naslednji dve leti;

-        pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih;

-        razrez (oceno) proračunskih izdatkov za državni proračun po programski klasifikaciji do ravni politik, programov in podprogramov za tekoče leto in naslednja tri leta.

(2) Na predlog ministra, pristojnega za finance, vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma in sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.

27. člen

(črtan)

28. člen

(prva proračunska seja vlade)

(1) Do 15. maja tekočega leta se skliče prva proračunska seja vlade na predlog ministra, pristojnega za finance, na kateri predstavi osnutek proračunskega memoranduma.

(2) Vlada se najpozneje na prvi proračunski seji seznani tudi s poročilom iz 20. člena te uredbe.

(3) Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi razrez proračunskih odhodkov po programski in ekonomski klasifikaciji do ravni politik za prihodnji dve leti ter indikativno za nadaljnji dve leti.

29. člen

(usklajevanje proračunskih izdatkov)

(1) Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične dokončno usklajevanje proračunskih izdatkov. Glede na določeno zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov ter glede na razrez proračunskih odhodkov na ravni politike in izražene predloge predlagateljev finančnih načrtov Ministrstvo za finance predlaga usklajen razrez proračunskih izdatkov za tekoče in naslednje leto po:

-        programih, podprogramih in

-        predlagateljih finančnih načrtov.

(2) Usklajevanja s posameznimi predlagatelji finančnih načrtov izvajata minister, pristojen za finance, in minister, pristojen za razvoj. Usklajevanja se končajo najpozneje pet dni pred drugo proračunsko sejo vlade.

30. člen

(druga proračunska seja vlade)

Druga proračunska seja vlade se skliče do konca junija tekočega leta. Vlada na njej na predlog Ministrstva za finance in službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za razvoj, določi za štiriletno obdobje:

1.      razrez proračunskih izdatkov za politike, programe in podprograme in

2.      razrez po predlagateljih finančnih načrtov.

31. člen

(navodilo za pripravo predloga proračuna)

(1) Skladno s sklepi prve in druge proračunske seje izda minister, pristojen za finance, navodilo za pripravo predloga finančnih načrtov uporabnikov proračuna. Navodilo vsebuje:

1.      sklepe prve in druge proračunske seje vlade;

2.      temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga državnega proračuna;

3.      s strani vlade določen razrez pravic porabe do ravni podprograma ter na podlagi le-tega izhajajoč razrez pravic porabe po predlagateljih finančnih načrtov;

4.      navodila in roke za pripravo:

-  predlogov finančnih načrtov, ki izhajajo iz matrik logičnega okvirja, opredeljenih na letni ravni;

-  ukrepov/projektov Načrta razvojnih programov;

-  obrazložitev finančnih načrtov;

-  predloga programa prodaje državnega stvarnega premoženja;

-  predloga kadrovskega načrta;

-  predloga načrta nabav in gradenj;

-  druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo predloga proračuna.

(2) Ministrstvo za finance pošlje navodilo za pripravo predloga proračuna predlagateljem finančnih načrtov v roku petih dni po zaključku druge proračunske seje.

32. člen

(predložitev predlogov finančnih načrtov)

Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finančnih načrtov Ministrstvu za finance do 15. avgusta tekočega leta, če vlada ne določi drugega roka.

33. člen

(predlogi finančnih načrtov drugih subjektov)

(1) Predlagatelji finančnih načrtov se morajo pri pripravi svojih finančnih načrtov uskladiti z ZZZS, ZPIZ, javnimi skladi, javnimi zavodi in agencijami, katerih ustanovitelj je država, in drugimi subjekti, ki se financirajo iz državnega proračuna.

(2) Subjekti iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevaje izhodišča proračunskega memoranduma pripraviti predloge finančnih načrtov za proračunsko leto, za katero se pripravlja predlog proračuna.

(3) ZZZS posreduje predlog svojega finančnega načrta ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ZPIZ pa ministrstvu, pristojnemu za delo, družino in socialne zadeve, do 30. avgusta tekočega leta, ta pa jih do 10. septembra tekočega leta pošljeta Ministrstvu za finance, ki ju skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

(4) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, pošljejo predlog svojega finančnega načrta pristojnemu ministrstvu do 30. avgusta tekočega leta, ta pa Ministrstvu za finance do 10. septembra tekočega leta, ki jih skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

34. člen

(predložitev proračunskega memoranduma in predloga proračuna)

(1) Do 20. septembra minister, pristojen za finance, predloži vladi v sprejem:

1.      proračunski memorandum in

2.      predlog proračuna.

(2) Vlada predloži proračunski memorandum in predlog proračuna Džavnemu zboru do 1. oktobra tekočega leta.

(3) (črtan)

35. člen

(uskladitev obrazložitev finančnih načrtov s sprejetim proračunom)

(1) Po sprejemu proračuna v Državnem zboru in njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije morajo predlagatelji finančnih načrtov v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZJF pripraviti in dopolniti obrazložitve svojih finančnih načrtov in jih uskladiti s sprejetim proračunom. Obrazložitve morajo pripraviti in jih posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance, v 40 dneh po uveljavitvi proračuna.

(2) Ministrstvo za finance pripravi redakcijo obrazložitev finančnih načrtov in jih objavi najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.

2. Postopek priprave predloga sprememb državnega proračuna

36. člen

(predlog sprememb proračuna)

(1) Vlada določi predlog sprememb proračuna v primeru, kadar se bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javno finančne politike, in v primeru, da ocena izvršitve tekočega proračuna pomembno odstopa od sprejetega proračuna.

(2) Ministrstvo za finance pripravi na podlagi spremenjenih predpostavk novo oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna za tekoče in naslednje leto. Z upoštevanjem fiskalnega pravila za tekoče in naslednje leto ter določenih prioritet pripravi Ministrstvo za finance nov predlog strukture proračunskih izdatkov.

(3) Nove ocene prejemkov in izdatkov morajo biti upoštevane v osnutku proračunskega memoranduma.

37. člen

(postopek priprave predloga sprememb proračuna)

(1) V postopku priprave predloga sprememb proračuna se smiselno uporabijo določbe te uredbe, ki urejajo pripravo predloga proračuna.

(2) Postopek priprave predloga sprememb proračuna poteka časovno hkrati s pripravo predloga proračuna.

2.1. Postopek priprave osnutka proračunskega načrta sektorja država

37.a člen

(osnutek proračunskega načrta sektorja država)

(1) Osnutek proračunskega načrta sektorja država je akt, ki ga Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: EK) pošlje Ministrstvo za finance za naslednje leto in leto, ki mu sledi, do 15. oktobra tekočega leta in ki ob upoštevanju jesenske makroekonomske napovedi vsebuje:

-        ključne predpostavke o gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju:

-        ključne makroekonomske kazalnike (bruto domači proizvod, gospodarska rast, zaposlenost, inflacija in cenovna gibanja);

-        primerjave jesenskih napovedi makroekonomskih napovedi UMAR in zadnje napovedi EK;

-        ključne predpostavke o gibanju na trgu dela (zaposlenost, stopnja brezposelnosti, produktivnost dela, sredstva za zaposlene);

-        napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država po ključnih komponentah;

-        razliko med pomladansko in jesensko oceno prihodkov in izdatkov sektorja država z obrazložitvami;

-        ciljni saldo sektorja država in oceno strukturnega salda sektorja država;

-        analizo občutljivosti na BDP in obrestne mere;

-        napoved ob predpostavki nespremenjene politike;

-        pravilo dolga in obseg dolga sektorja država;

-        obseg poroštev sektorja država;

-        merilo rasti izdatkov sektorja država, ki določa najvišjo dovoljeno realno ali nominalno raven izdatkov;

-        primerjavo proračunskih napovedi sektorja država z napovedmi iz Programa stabilnosti in osnutka proračunskega načrtovanja sektorja država;

-        primerjavo proračunskih napovedi sektorja država z zadnjo razpoložljivo proračunsko napovedjo EK.

(2) Za pripravo osnutka proračunskega načrta je odgovoren minister, pristojen za finance.

37.b člen

(priprava naknadne ocene napovedi)

Naknadno oceno makroekonomskih napovedi ter napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država vsaki dve leti za pretekla štiri leta pripravi Fiskalni svet. Če Fiskalni svet pri makroekonomskih napovedih ter napovedih prihodkov in izdatkov sektorja država ugotovi znatna odstopanja, ki vplivajo na makroekonomske ali proračunske napovedi v štirih zaporednih letih, mora vlada na tej podlagi pripraviti popravljalne ukrepe.

3. Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna

38. člen

(postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna)

(1) Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna se začne s pripravo izhodišč za pripravo predloga rebalansa proračuna, ki jih sprejme vlada.

(2) Predlog rebalansa pripravi Ministrstvo za finance, v sodelovanju s službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za razvoj, in delovnimi skupinami.

(3) Predlog rebalansa proračuna se ne pripravi, če izvajanje ukrepov iz 40. člena ZJF uravnoteži proračun. V tem primeru Ministrstvo za finance vladi poroča o učinkih ukrepov in o uravnoteženju proračuna.

4. Vsebine predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega in proračuna samoupravne lokalne skupnosti in načrta razvojnih programov

39. člen

(vsebina predloga finančnega načrta)

(1) Predlagatelji finančnih načrtov pripravijo obrazložitve in podrobne predloge finančnih načrtov.

(2) Obrazložitev predloga finančnega načrta, ki izhaja iz področja dela posameznega ministrstva, vladne službe ali organa v sestavi, sprejetih ali potrjenih predpisov ter pogodb, sprejetih na vladi, mora vsebovati naslednje obvezne sestavine:

1.      povzetek ciljev iz dokumentov razvojnega načrtovanja in programov ter podprogramov znotraj posamezne politike;

2.      prikaz ciljev ukrepov in projektov v okviru načrta razvojnih programov;

3.      zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije, politike, programi, podprogrami;

4.      fizične, finančne in opisne kazalnike, s katerimi se merijo zastavljeni cilji;

5.      izhodišča in kazalnike, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;

6.      druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih ciljev.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za obrazložitev finančnega načrta, ki predstavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, minister, pristojen za finance, določi dodatne sestavine.

(4) Pri pripravi predlogov finančnih načrtov predlagatelji finančnih načrtov upoštevajo:

1.      osnutek proračunskega memoranduma in temeljna ekonomska izhodišča ter predpostavke;

2.      razrez pravic porabe, ki ga je določila vlada;

3.      navodilo za pripravo predloga proračuna.

40. člen

(vsebina Načrta razvojnih programov)

(1) Načrt razvojnih programov je sestavni del državnega proračuna, kjer se odhodki načrtujejo po:

1.      strukturi programske klasifikacije;

2.      posameznih ukrepih in projektih in

3.      virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov in ukrepov.

(2) Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje celotnega trajanja v načrt vključenih ukrepov in projektov. V proračunu se prikaže po ukrepih, velikih projektih in skupinah projektov ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša, in za naslednja tri leta za vse odhodke.

41. člen

(načrtovanje obremenitev proračuna in finančnih načrtov v naslednjih letih)

(1) V načrt razvojnih programov se uvrsti ukrepe, projekte, ki so predvideni za izvajanje v letih, za katere se sprejema proračun. Po uveljavitvi proračuna se nove ukrepe in projekte lahko naknadno uvrsti v načrt razvojnih programov v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, kjer se natančneje opredeli pogoje in merila.

(2) Načrt razvojnih programov se v letih, za katera ni sprejet razrez iz 30. člena te uredbe, ne sme realno povečevati, razen v primeru, ko je to predvideno s sklepom vlade, praviloma sprejetim na drugi proračunski seji.

42. člen

(pogoji za uvrstitev ukrepov in projektov v Načrt razvojnih programov)

(1) Projekt oziroma ukrep se uvrsti v Načrt razvojnih programov, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      usklajenost s cilji razvojnega načrtovanja in drugimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami Evropske unije, vključno s cilji proračunskega memoranduma;

2.      v skladu z določili uredbe, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, za projekt, velik projekt, skupino projektov v vrednosti več kot 100.000 eurov mora biti izdelana dokumentacija, in sicer najmanj dokument identifikacije projekta;

3.      projekt, ukrep mora biti izvedljiv v predvidenem obdobju (realno načrtovanje časa za pridobitev soglasij in dovoljenj, izvedbo javnega razpisa itd.);

4.      za projekt, ukrep, ki vsebuje elemente državne pomoči, mora biti izveden postopek v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči.

(2) O uvrstitvi projektov, ukrepov v Načrt razvojnih programov se poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena upoštevajo praviloma tudi:

1.      merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so določena v uredbi, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10);

2.      merila, ki odražajo cilje Državnega programa razvojnih politik, ter

3.      merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za razvrščanje projektov v okviru posameznega področja (področne metodologije).

Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

43. člen

(1) Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, pripravi sistem kazalnikov za spremljanje uresničevanja dokumentov iz 23. člena te uredbe v letu dni po njeni uveljavitvi.

(2) Prvo celovito poročilo o učinkovitosti politik pripravi služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za razvoj, aprila 2012, potem, ko ministrstvo, pristojno za finance, pripravi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih.

44. člen

Enotne evidence, določene v 24. členu te uredbe, se vzpostavijo v 18 mesecih po uveljavitvi te uredbe.

45. člen

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07).

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti uporablja za pripravo proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti.

46. člen

S sprejetjem Programa državnih prioritet in investicij prenehata veljati Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 št. 30300-1/2008/9 z dne 20. marca 2008 in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 št. 30000-4/2006/15 z dne 12. oktobra 2006 in št. 30000-6/2007/8 z dne 10. januarja 2008.

47. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 35/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

24. člen

(prva priprava naknadne ocene)

Fiskalni svet naknadno oceno jesenske makroekonomske napovedi in napovedi iz osnutka proračunskega načrta sektorja država iz 37.b člena te uredbe prvič pripravi v letu 2020.

25. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.