Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja obsega:

-        Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 z dne 5. 5. 2006),

-        Uredbo o spremembah Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 8/17 z dne 17. 2. 2017).

UREDBA

o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

S to uredbo Vlada Republike Slovenije uvaja Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: KLASIUS) kot obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično-analitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialno-ekonomskem in demografskem področju v Republiki Sloveniji.

KLASIUS se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov (evidence, registri, baze podatkov, itd.) ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

-        »Izobraževanje in usposabljanje« je aktivnost, ki se nanaša na spoznavanje, sprejemanje, podajanje in/ali ustvarjanje znanja; razvijanje spretnosti; razvijanje osebnih in poklicnih zmožnosti ter vrednot.

-        »Aktivnosti izobraževanja in usposabljanja« (v nadaljnjem besedilu: aktivnosti) so načrtovane in organizirane aktivnosti, namenjene izboljšanju znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo. Temeljijo na ciljih (smotrih) izobraževanja in usposabljanja, na standardih znanj, poklicnih standardih oziroma na predhodno opredeljenih učnih izidih.

-        »Izobraževalni program« je oblika organizacijskega okvira, v katerem so aktivnosti organizirane kot zaporedje, pri čemer se z različnimi metodami učenja/poučevanja uči/poučuje različne predmete. Izobraževalni program je opredeljen na podlagi svoje izobraževalne vsebine kot niz aktivnosti, ki so organizirane zato, da bi dosegli vnaprej določen smoter oziroma specificiran niz izobraževalnih nalog.

-        »Izidi izobraževanja in usposabljanja« (v nadaljnjem besedilu: izidi) so izkazi o tem, da so posamezniki dosegli določene nize znanj, spretnosti in zmožnosti za življenje in/ali za delo. Izidi obsegajo javno veljavne izobrazbe, nacionalne poklicne kvalifikacije, ter druge izide, ki so merljivi oziroma izkazljivi z javnimi listinami.

-        »Segment aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja« (v nadaljnjem besedilu: segment) je sistemski del pojava »izobraževanje in usposabljanje«, ki ima podobne organizacijske, strukturne, institucionalne in druge formalne značilnosti. Segmenti so: temeljno stopenjsko izobraževanje, certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) in dopolnilno izobraževanje. Segment je neodvisna klasifikacijska spremenljivka, po kateri se razvrščajo aktivnosti in izidi v skupine na najvišji klasifikacijski ravni.

-        »Raven aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja« (v nadaljnjem besedilu: raven) je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča aktivnosti in izide glede na zahtevnost in zapletenost njihove vsebine.

-        »Podraven« je dopolnilna razsežnost klasifikacijske spremenljivke raven, ki predvsem v segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje omogoča razločevanje vmesnih, končnih aktivnosti in izidov, ki pomenijo polno usposobljenost za zaposlitev in omogočajo nadaljevanje izobraževanja v višjih letnikih različnih izobraževalnih programov na isti ravni.

-        »Vrsta aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja« (v nadaljnjem besedilu: vrsta) je odvisna klasifikacijska spremenljivka, ki podrobneje razvršča aktivnosti in izide znotraj segmenta in ravni, in sicer s pomočjo dodatnih meril, značilnih za posamezen segment oziroma raven.

-        »Področje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja« (v nadaljnjem besedilu: področje) je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča aktivnosti in izide glede na njihovo predmetno-specifično vsebino.

II. KLASIFIKACIJSKI SISTEM IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA

3. člen

(predmet KLASIUS-a)

KLASIUS razvršča aktivnosti in izide v skupine glede na podobnost oziroma različnost njihovih vsebin. KLASIUS za primerjanje vsebin aktivnosti in izidov uporablja klasifikacijske spremenljivke oziroma merila.

Klasifikacijske spremenljivke oziroma merila se določajo v odvisnosti od splošnih državnih in mednarodnih statistično-analitičnih potreb ter obveznosti in so opredeljeni v Metodoloških pojasnilih klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.

4. člen

(zgradba KLASIUS-a)

KLASIUS sestavljajo podsistemi z nizom neodvisnih in odvisnih klasifikacijskih spremenljivk oziroma meril za razvrščanje aktivnosti in izidov.

Prvi podsistem razvršča aktivnosti in izide glede na segment, raven in nekatere druge značilnosti, specifične za posamezen segment in raven. Tvorijo ga: klasifikacijska spremenljivka segment, klasifikacijska spremenljivka raven ter dodatna merila, relevantna za razčlembo skupin znotraj posameznih segmentov in ravni, skupaj združena v odvisni klasifikacijski spremenljivki – vrsta. Vrednosti teh izbranih klasifikacijskih spremenljivk predstavljajo skupine oziroma kategorije Klasifikacije vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov (z oznako KLASIUS–SRV).

KLASIUS-SRV ima naslednjo strukturo:

-        1. kodno mesto: segment,

-        2. do 3. kodno mesto: raven/podraven,

-        1. do 5. kodno mesto: vrsta.

Klasifikacija vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov je v prilogi 1, ki je sestavni del uredbe.

Drugi podsistem razvršča izobraževalne aktivnosti in izide glede na njihovo predmetno-specifično značilnost oziroma vsebino. Tvori ga neodvisna klasifikacijska spremenljivka področje. Vrednosti te izbrane spremenljivke predstavljajo skupine oziroma kategorije Klasifikacije področij izobraževalnih aktivnosti/izidov 2016 (z oznako KLASIUS-P-16).

KLASIUS-P-16 ima naslednjo strukturo:

-        1. do 2. kodno mesto: široka področja,

-        1. do 3. kodno mesto: ožja področja,

-        1. do 4. kodno mesto: podrobna področja.

Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov 2016 je v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

Posamični deli in kombinacije delov KLASIUS–SRV in KLASIUS–P–16 se skladno z Metodološkimi pojasnili klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, metodologijami posameznega statističnega raziskovanja in predpisi, ki urejajo vodenje posameznih uradnih oziroma administrativnih evidenc, lahko uporabljajo kot samostojne klasifikacije.

5. člen

(metodološka pojasnila)

Podrobnejša pojasnila KLASIUS-a so zapisana v besedilu Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: Metodološka pojasnila).

Metodološka pojasnila sprejme organ, pristojen za državno statistiko, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za izobraževanje, in ministrstva, pristojnega za nacionalne poklicne kvalifikacije, ter jih javno objavi na svoji spletni strani.

6. člen

(usklajevanje in nadzorovanje KLASIUS-a)

Skrbnik KLASIUS-a je Skrbniški odbor Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedillu: Skrbniški odbor).

Skrbniški odbor je posvetovalno, strokovno-metodološko telo. Sestavljajo ga po dva predstavnika ministrstva, pristojnega za izobraževanje, in organa, pristojnega za državno statistiko, ter po en predstavnik ministrstva, pristojnega za nacionalne poklicne kvalifikacije, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Rektorske konference Republike Slovenije in Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Člane Skrbniškega odbora imenuje predstojnik organa, pristojnega za državno statistiko, na pisni predlog organa in institucije, katerega ti predstavljajo.

Skrbniški odbor ima predsednika, ki se izvoli izmed članov odbora.

Skrbniški odbor sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi način dela.

Skrbniški odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

-        spremlja ustreznost klasifikacij oziroma klasifikacijskih spremenljivk v KLASIUS-u glede na splošne državne in mednarodne potrebe ter skladno z ugotovitvami predstojniku organa, pristojnemu za državno statistiko, predlaga pripravo sprememb in dopolnitev KLASIUS-a,

-        spremlja ustreznost metodoloških osnov in pojasnil, pripravlja spremembe in dopolnitve Metodoloških pojasnil in jih predlaga v sprejem skladno s 5. členom te uredbe,

-        spremlja uporabo KLASIUS-a in se odziva na naključno ali namerno napačno uporabo KLASIUS-a,

-        podaja pojasnila v zvezi z uporabo KLASIUS-a,

-        poroča predstojniku organa, pristojnega za državno statistiko, in ministroma, pristojnima za izobraževanje in nacionalne poklicne kvalifikacije.

Administrativno-tehnično pomoč za delovanje Skrbniškega odbora zagotavlja organ, pristojen za državno statistiko.

Priloga 1: Klasifikacija vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov

Priloga 2: Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov 2016 (z oznako KLASIUS-P-16)

Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

7. člen

(dogovor o sodelovanju in akcijski načrt o uvajanju KLASIUS-a)

Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Statistični urad Republike Slovenije do 30. 9. 2006 sprejmejo dogovor o medsebojnem sodelovanju in pripravijo akcijski načrt o uvajanju KLASIUS-a v postopke sprejemanja in akreditacije izobraževalnih oziroma študijskih programov in v vodenje uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov ter v državno statistiko.

8. člen

(prvi Skrbniški odbor)

Skrbniški odbor iz 6. člena te uredbe mora biti imenovan najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi te uredbe. Prvo sejo Skrbniškega odbora skliče predstojnik organa, pristojnega za državno statistiko.

9. člen

(sprejem Metodoloških pojasnil)

Metodološka pojasnila iz 5. člena te uredbe morajo biti sprejeta v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.

10. člen

(pričetek uveljavitve in uporabe KLASIUS-a)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje.«.

Uredba o spremembah Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 8/17) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

Skrbniški odbor v sestavi iz 3. člena te uredbe mora biti imenovan najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi te uredbe.

6. člen

Metodološka pojasnila iz novega drugega odstavka 5. člena uredbe morajo biti sprejeta najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Z dnem začetka uporabe te uredbe prenehajo veljati Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (z oznako MP-KLASIUS-1.0) (Uradni list RS, št. 89/06).

7. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.«.