Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja obsega:
-
Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07 z dne 4. 7. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS,
št. 32/11 z dne 29. 4. 2011),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list
RS, št. 22/13 z dne 15. 3. 2013),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št.
79/15 z dne 23. 10. 2015).
UREDBA
o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnika Apaškega polja
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa vodovarstveno območje za
vodno telo vodonosnika Apaškega polja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno
območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na
območju občin Gornja Radgona in Apače ter vodovarstveni režim in roke, v
katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje
delovanje prilagoditi določbam te uredbe.
2. člen
(1) Vodovarstveno območje tvorijo
območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v
prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območji zajetij sta določeni okoli
drenažnega zajetja Segovci in drenažnega zajetja Podgrad. Prikazani sta na
publikacijski karti iz prejšnjega odstavka ter označeni z belo barvo in oznako
»0«.
(3) Notranja območja so na
publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:
-
najožji območji z oranžno barvo in oznako »VVO
I«,
-
ožji območji z rumeno barvo in oznako »VVO II«
in
-
širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO
III«.
(4) Notranja območja se delijo na najožja
vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožja
vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in na širša
vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.
(5) Vodovarstveno območje se evidentira v
vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.
3. člen
(1) Meje vodovarstvenega območja,
območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki
kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki
jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
(2) Seznam zemljiških parcel (v
nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2,
ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem
katastru iz marca 2006, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Če se parcele na vodovarstvenem območju
združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami
zunaj vodovarstvenega območja, se za gradnje na novonastalih parcelah določi
vodovarstveni režim, ki je strožji.
II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE
4. člen
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju
je prepovedana raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem
območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na
količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno
vodo.
III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO
5. člen
(1) Na območju zajetja je prepovedana
gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je
zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano
opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali
kakovost pitne vode.
6. člen
(1) Na notranjih območjih sta
prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »-«.
(2) Na najožjih vodovarstvenih
območjih je prepovedano odvajati komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno
vodo v vodotoke.
(3) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija
stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če
se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja
tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(4) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija
obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in
reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri
rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba
rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za
onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega
objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.
(5) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih
del v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne
ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del
lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se
prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(6) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih
del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del v javno
korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so
zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje
površinskih in podzemnih voda.
(7) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje rednih
vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih
del zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki
infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega
prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s
predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in
se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni
ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in
podzemnih voda.
(8) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob
hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.
7. člen
(1) Na notranjih območjih je dovoljena
gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako
»+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih,
ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je
treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena
gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako
»pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize
tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te
gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih
ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena
gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako
»pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom
ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je sprejet v skladu s predpisi,
ki urejajo prostorsko načrtovanje, in za katerega je izvedena celovita presoja
vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in
stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za
onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za
onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali
občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(5) Ne glede na določbe drugega
odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim
načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri
sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v
postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje.
(6) Ne glede na določbe tretjega
odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim
načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri
sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter
vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku
izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu.
8. člen
(1) Vodno soglasje se lahko izda za
gradnjo na vodovarstvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na
javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni
režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.
(2) Za
gradnjo na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in v skladu s
predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če
se komunalna odpadna voda odvaja in čisti na način, kot je to določeno s
predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav.
9. člen
(1) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se
zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski
plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje
in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bari, ter standardom SIST EN
1594 in če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je
tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del
sprejemljivo.
(2) Ne glede na oznako »pip« iz tabele
1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo
lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in
regionalne železniške proge, če so krajše od 5 km in če gre za premestitve in razširitve, kjer se os ceste ali tira spremenjene proge prestavi za
manj kakor 200 m, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov
analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi
te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(3) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč
za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo,
in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno
soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize
tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te
gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
10. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 6.
člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za izvedbo avtoceste,
hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne
železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v tabeli 1.2
priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov
analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi
izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
11. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 6.
člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju gradnja dovoljena in se
za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve
komunalno opremljenih območij in gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek
prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij, določenih v skladu
z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornja Radgona
(Uradni list RS, št. 92/99, 101/01, 54/03 in Uradno glasilo Občine Gornja
Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 9/04, 14/05).
12. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 6.
člena te uredbe sta na širšem vodovarstvenem območju gradnja in izvajanje gradbenih
del na parcelah v k.o. Konjišče znotraj ureditvenega območja, določenega v
skladu z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje TRC Zgornje Konjišče (Uradno
glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 9/04) dovoljeni in
se lahko izda vodno soglasje ob upoštevanju naslednjih pogojev:
-
nadaljnje izkoriščanje gramoza zunaj območja,
za katerega je bila izdana odločba o izbiri koncesionarja, št. 430-119/2005-20,
je dovoljeno šele takrat, ko se na podlagi rezultatov spremljanja količinskega
in kakovostnega stanja podzemnih voda nedvoumno izkaže, da izkoriščanje gramoza
v gramoznici Konjišče ne vpliva na količino ali kakovost vode v črpališču v
Segovcih,
-
nadaljnje izkoriščanje gramoza zunaj območja,
za katerega je bila izdana odločba o izbiri koncesionarja, št. 430-119/2005-20,
je treba uskladiti z načrtovano energetsko izrabo reke Mure,
-
gradnja objektov po končanem izkoriščanju
gramoza je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih
priključeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno
napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
-
gradnja objektov je dovoljena tudi v primeru,
ko je zbiranje komunalne odpadne vode določeno kot investicija v načrtu
razvojnih programov občine Apače in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo,
ki je izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in se v
skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo
med občino Apače in investitorjem,
-
gradnjo objektov po končanem izkoriščanju
gramoza je treba uskladiti z gradnjo objektov načrtovane energetske izrabe
Mure.
13. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 6.
člena te uredbe je dovoljena širitev pokopališča na parcelah v k.o. Apače
znotraj ureditvenega območja, določenega v skladu z Odlokom o ureditvenem
načrtu »Pokopališče v Apačah« (Uradne objave Pomurskih občin, št. 27/86), in se
lahko izda vodno soglasje.
13.a člen
(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč
na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu
državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje
objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter
odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in
kakovosti vode.
(2) Ukinitev ali odstranitev objektov za
izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda
ali izvajalec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njega pooblaščeni
izvajalec.
IV. PREPOVEDI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI IN GOZDOM
14. člen
(1) Na notranjih območjih je
prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe
označen z oznako »-«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedano
ravnanje z gozdom na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z
oznako »-«.
(3) (črtan).
(4) (črtan).
(5) (črtan).
(6) (črtan).
(7) (črtan).
14.a člen
(1) Na notranjih območjih so na kmetijskih
zemljiščih prepovedani:
-
gnojenje brez gnojilnega načrta;
-
gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih
čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;
-
gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem
gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne
glede na čas njegovega skladiščenja;
-
shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega
hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
-
shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1.
ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja
obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
-
shranjevanje blata, določenega v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
-
uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda
okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov;
-
uporaba blata, določenega v skladu s predpisom,
ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(2) Gnojilni načrt iz prve alineje
prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob
inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva.
Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega
ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja.
Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno
gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za
kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni
vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti
na teh parcelah.
14.b člen
(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka
prejšnjega člena so na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih
območjih prepovedani tudi:
-
gnojenje z gnojnico in gnojevko;
-
preoravanje trajnega travinja, razen travinja
(trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je
vključeno v kolobar;
-
uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik,
od spravila pridelka do 1. marca;
-
uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda
okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov;
-
namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska
hranila, razen če gre za pridelavo rastlin pod zaščitno folijo;
-
shranjevanje uležanega hlevskega gnoja.
(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem
na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega
gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč na najožjih vodovarstvenih
območjih ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik,
se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih
prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta
in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
-
za okopavine največja dovoljena količina dušika
pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
-
največji enkratni odmerek dušika za
dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin
se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za
eno vrsto okopavine. Preizkus in vrednotenje rezultatov preizkusa se izvedeta v
skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka
prejšnjega člena;
-
za ozimine enkratni vnos dušika z dognojevanjem
spomladi ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimin vnos dušika
v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
-
za trajno travinje ter travinje v okviru
poljedelskega kolobarja na njivah (travno deteljne mešanice) največja dovoljena
količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
-
za trajne nasade enkratni vnos dušika z
dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
-
za zelenjadnice največja dovoljena količina
dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika
za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih
morajo biti kmetijska zemljišča celo leto pokrita z zeleno odejo, določeno v
skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov.
(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih
izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih
vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji
način:
-
dokrmljevanje živali ni dovoljeno,
-
napajanje živali in namestitev korita za
rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korito lahko premešča po
pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po
zemljišču,
-
pašo je treba prekiniti, če se na pašni
površini travna ruša uniči zaradi gaženja.
14.c člen
Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi
gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih
izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem
gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.
15. člen
(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je
za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana raba
fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne
snovi iz seznama aktivnih snovi.
(2) Seznam aktivnih snovi iz prejšnjega
odstavka izdela ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do
konca novembra za naslednje
leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob
upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo,
pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na
ravni Evropske skupnosti ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa
pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Ministrstvo
za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz
predhodnega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam iz
prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.
(4) V primeru, da seznam aktivnih snovi iz
prvega odstavka tega člena ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena,
velja do njegove objave zadnji objavljen seznam.
15.a člen
(1) Za zatiranje škodljivih organizmov na
najožjih vodovarstvenih območjih se lahko uporabljajo FFS, ki ne vsebujejo
aktivnih snovi s seznama aktivnih snovi iz prejšnjega člena in katerih uporaba
je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
-
raven intenzivnosti kmetijske pridelave na
najožjih vodovarstvenih območjih se ne poveča oziroma lahko ostane največ na
ravni, kakršna je ob uveljavitvi te uredbe;
-
uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep ostalim
nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi);
-
prednost ima uporaba tistih kemičnih ukrepov in
tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo
ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov;
-
med sezonami oziroma v sezoni je treba
menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo
več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS.
(2) Uporaba FFS na neporaslih golih
kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin ali pred
presajanjem kmetijskih rastlin ni dovoljena. Izjemoma je uporaba FFS na
neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom ali pred
presajanjem kmetijskih rastlin dopustna, če ni na razpolago primernejših
pripravkov za uporabo po vzniku in če ti pripravki ne pomenijo tveganja za
onesnaženje pitne vode. Vsako tako izjemno uporabo FFS je treba posebej
zapisati v evidenci o uporabljenih FFS iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco
o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
15.b člen
Na ožjih in širših vodovarstvenih območjih
je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno uporabljati FFS iz seznama dovoljenih FFS
iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih
straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih
sredstvih.
V. NADZOR
16. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe
opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z:
-
ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu
opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,
-
prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in
sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
-
prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov
ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov
opravljajo gradbeni inšpektorji,
-
prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju
opravljajo zdravstveni inšpektorji.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
17. člen
(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700
eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če:
1.
rabi vodo v nasprotju z določbami prvega
odstavka 4. člena te uredbe,
2.
gradi objekt, katerega gradnja je v nasprotju s
prepovedmi iz 5. in 6. člena te uredbe, ali gradi brez vodnega soglasja ali v
nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 21. in 22. člena te uredbe,
3.
ne dopusti dostopa in rednega vzdrževanja
objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode ter za izvajanje
meritev in odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in
odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 13.a člena te uredbe na notranjih
vodovarstvenih območjih,
4.
na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja
zemljišča ali gozd ali dopusti ravnanje z zemljišči ali gozdom v nasprotju z
določbami 14. člena te uredbe,
5.
uporablja kmetijska zemljišča ali ravna s
kmetijskimi zemljišči v nasprotju s 14.a, 14.b in 14.c členom te uredbe,
6.
na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja
fitofarmacevtska sredstva ali vnaša rastlinska hranila v nasprotju z določbami
14., 15.a in 15.b člena te uredbe,
7.
ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali
nestanovanjsko stavbo odvajanja industrijske odpadne vode v rokih in na način
iz 19. člena te uredbe,
8.
ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali
nestanovanjsko stavbo odvajanja oziroma zbiranja komunalne odpadne vode v rokih
in na način iz 20. člena te uredbe in
9.
ne prilagodi ravnanja na kmetijskih zemljiščih
na način in v rokih iz 28. člena te uredbe.
(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe
ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem
organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(3) Z globo od 200 eurov do
1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi
posameznik.
Priloga
1: Vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Apaškega polja
Priloga
2: Vodovarstveno območje
Priloga
3: Tabele območij
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za
gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo
te uredbe:
-
pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno
gradbeno dovoljenje,
-
izdana lokacijska informacija in je investitor
naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po
izdaji te informacije,
-
izdana lokacijska informacija, ki ni starejša
od enega leta,
-
izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko
vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,
-
izdano vodno soglasje ali
-
sprejet lokacijski načrt v skladu s predpisi o
urejanju prostora in na njegovi podlagi izdana gradbena dovoljenja.
19. člen
(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska
odpadna voda, mora najpozneje do 31. avgusta 2008 zagotoviti, da se
industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer
pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih
mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne
kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z
javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma
izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska
odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
mora najpozneje do 31. avgusta 2010 zagotoviti, da se industrijska odpadna
voda zbira v čistilni napravi, ki mora obratovati v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo.
20. člen
(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna
odpadna voda, mora najpozneje do rokov iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav zagotoviti, da se
komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa
se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih
mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne
kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z
javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma
izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna
odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
malih komunalnih čistilnih naprav zagotoviti, da se komunalna odpadna voda
zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici.
21. člen
Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki
ni opremljeno z javno kanalizacijo in je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, se vodno
soglasje lahko izda, vendar najpozneje do izteka rokov za odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, če je do izgradnje javne
kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni
čistilni napravi ali nepretočni greznici.
22. člen
Ne glede na določbo prvega odstavka 6.
člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljena gradnja
lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in
plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele
1.1 priloge 3 te uredbe in se za gradnjo in izvedbo gradbenih del lahko izda
vodno soglasje, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte
na teh območjih.
23. člen
Gnojilni načrti, pripravljeni v času pred
uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katerega so
bili pripravljeni.
24. člen
Ministrstvo za okolje in prostor in Občina
Apače do 31. marca 2008 pripravita program aktivnosti v zvezi z obnovo
Enajstmlinskega kanala.
25. člen
(1) Upravljavec vodovodnega omrežja
mora izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v
skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do
31. decembra 2008.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega
odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do
31. avgusta 2009.
26. člen
Vodovarstveno območje se evidentira v
zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do
31. decembra 2009.
27. člen
Prepoved združevanja parcel iz tretjega
odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te
uredbe.
28. člen
(1) Lastniki ali drugi posestniki
kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi,
navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE« tabele 1.4 priloge 3 te uredbe, ter zagotoviti izvajanje določb iz
četrtega in petega odstavka 14. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja
2012.
(2) Lastniki ali drugi posestniki
kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti
izvajanje določb tretjega odstavka 14. člena te uredbe najpozneje do
1. januarja 2009.
29. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list
RS, št. 32/11) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih
zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi, navedenimi pod
zaporednimi številkami 1, 2 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ«
spremenjene tabele 1.4 Priloge 3 uredbe, ter zagotoviti izvajanje določb iz
četrtega in petega odstavka 14. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnika Apaškega polja najpozneje do 1. januarja 2013.
9. člen
(1) Postopki za izdajo gradbenega
dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se
končajo po dosedanjih predpisih.
(2) Že uvedeni inšpekcijski postopki z
vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni
sezoni 2011 se zaključijo po določbah te uredbe.
10. člen
Seznam aktivnih snovi iz prvega odstavka
15. člena uredbe se za rastno sezono kmetijskih rastlin za leti 2011 in 2012
objavi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor z dnem uveljavitve te
uredbe.
11. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list
RS, št. 22/13) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
(1) Postopki za izdajo gradbenega
dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se
končajo po dosedanjih predpisih.
(2) Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal
na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2013,
uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
12. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 79/15) vsebuje
naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.