Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije obsega:

-       Uredbo o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/07 z dne 11. 5. 2007),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/10 z dne 4. 6. 2010),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/13 z dne 20. 3. 2013).

UREDBA

o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(merila)

(1) Izredna naturalizacija iz 13. člena zakona mora pomeniti izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije ter se praviloma ne uporablja kot instrument reševanja pomanjkanja ustreznih strokovnjakov na posameznih področjih.

(2) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka resorni organi pri oblikovanju mnenja v postopku izredne naturalizacije uporabljajo merila, določena v tej uredbi.

3. člen

(1) Za izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov lahko zaprosi slovenski izseljenec ali njegov potomec do drugega kolena v ravni vrsti. Za to naturalizacijo lahko zaprosi tudi pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.

(2) Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je mogoča, če prosilec iz prejšnjega odstavka izkazuje večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah. Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je tudi mogoča, če je bil prosilec iz prejšnjega odstavka iz slovenskega državljanstva odpuščen zaradi opravičljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem vanj.

(3) Izredna naturalizacija je mogoča tudi v primeru potomca slovenskega izseljenca, ki ne izpolnjuje pogoja sorodstvene vezi iz prvega odstavka in pogojev iz drugega odstavka tega člena, če so podani izjemni nacionalni razlogi za njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

(4) Izjemni nacionalni razlogi iz prejšnjega odstavka so podani, če je prosilec s svojim delovanjem izjemno prispeval k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije in k povečanju mednarodnega ugleda Republike Slovenije.

(5) Prosilec prošnji priloži dokazila, ki potrjujejo njegovo aktivno vez iz drugega odstavka tega člena in dokazila, s katerimi ustrezne organizacije potrjujejo njegovo vsaj petletno aktivno delovanje iz drugega odstavka tega člena. Če je to mogoče, prosilec predloži tudi v tujini izdane uradne listine, iz katerih je razvidna njegova opredelitev za slovensko narodnost.

(6) Mnenje o izpolnjevanju meril iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter o upravičenosti za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije oblikuje državni organ, pristojen za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Če ta organ pri oblikovanju svojega mnenja ugotovi, da potrebuje še dodatne informacije o prosilcu, zanje preko notranje konzularne službe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, zaprosi pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije.

4. člen

(verski razlogi)

Izredna naturalizacija iz verskih razlogov je možna, če je oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, duhovnik ali redovnik registrirane verske skupnosti, ki ima več kot 750 pripadnikov, državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na enega duhovnika ali redovnika, ali da je oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, edini duhovnik ali redovnik registrirane verske skupnosti, ki ima najmanj 500 pripadnikov, državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Pri izračunu razmerja se tudi oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, šteje kot duhovnik ali redovnik. Številčna pogoja se lahko spregledata v primeru edinega duhovnika Judovske skupnosti Slovenije. V vseh navedenih primerih je izredna naturalizacija možna, če potrebi po duhovniku ali redovniku verska skupnost ne more zadostiti z državljani Republike Slovenije.

5. člen

(področje financ)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za finance, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba v tujini priznan strokovnjak na področju financ, bančništva, zavarovalništva, trga vrednostnih papirjev, carin, davkov ali drugih področij oziroma strok s področja opravljanja nalog ministrstva, pristojnega za finance, kar izkaže s potrdili o izobraževanju in dokazili o mednarodnih osebnih dosežkih na navedenih področjih v zadnjih petih letih, ali

-       da bi oseba kot strokovnjak lahko bistveno pripomogla k višji ravni v prejšnji alinei omenjenih področij ali strok, kar izkaže s predložitvijo vsaj petih priporočil finančnih institucij ali drugih subjektov, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področjih, navedenih v prejšnji alinei.

6. člen

(področje gospodarstva)

(1) Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, vezano na eno od naslednjih meril:

-       možnost povečanja poslovnih povezav slovenskega gospodarstva s tujino,

-       povečanje in spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih,

-       možnost uvedbe tehnoloških novosti v proizvodnji,

-       prenos v svetu perspektivnih ali uveljavljenih proizvodenj v Republiko Slovenijo,

-       pospeševanje skupnega nastopa na mednarodnih trgih,

-       možnost odpiranja večjega števila delovnih mest višje stopnje zahtevnosti,

-       povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov,

-       možnost uvajanja novih tehnologij, znanj in kapitala v Republiko Slovenijo,

-       pospeševanje in uvajanje proizvodnje, ki je energetsko varčna in ne onesnažuje okolja,

-       možnosti ustanavljanja in razvoja mikro, malih ali srednjih podjetij z visoko stopnjo inovativnosti,

-       možnost širjenja in odpiranja novih tržišč za slovenske proizvode ali

-       spodbujanje izvoza, racionalizacije nabavnih virov in vhodnih tujih neposrednih investicij.

(2) Poleg izpolnjevanja enega od navedenih meril iz prejšnjega odstavka mora biti izkazan gospodarski interes za Republiko Slovenijo, in sicer tako da oseba priloži vsaj tri priporočila gospodarskih družb, inštitutov, gospodarske ali obrtne zbornice in podobnih institucij, s katerimi sodeluje.

7. člen

(področje kulture)

(1) Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za kulturo, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba na področju umetnosti, knjige, avdiovizualne kulture, kulturne dediščine, knjižnične ali arhivske dejavnosti ali medijev, v javnosti predstavila umetnostna ali strokovna dela, ki so za Republiko Slovenijo posebnega kulturnega ali medijskega pomena oziroma so bistveno pripomogla k prepoznavnosti Republike Slovenije v tujini, ali

-       da je oseba prejela pomembne slovenske ali mednarodne nagrade in priznanja za dosežke na področju kulture ali medijev in ima druge reference, s katerimi izkazuje veliko koristnost svojega prihodnjega dela za Republiko Slovenijo.

(2) Poleg izpolnjevanja enega od navedenih meril iz prejšnjega odstavka mora biti izkazan interes za trajnejše tesno sodelovanje z osebo vsaj s strani dveh organizacij državnega pomena, ki izvajata kulturne dejavnosti ali delujeta na medijskem področju v Republiki Sloveniji oziroma sta vsaj dve takšni organizaciji podali izjavo, da je oseba vrhunski umetnik, kulturni ustvarjalec ali strokovnjak na področju kulture oziroma medijev ipd., katerega dolgotrajnejše delovanje v Republiki Sloveniji je posebnega kulturnega ali medijskega pomena.

8. člen

(področje okolja in prostora)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba s svojimi rešitvami že prispevala k uspešni uveljavitvi Republike Slovenije na področju varstva okolja in prostora,

-       da interdisciplinarno znanje osebe obsega poznavanje nacionalnih programov in zakonodaje s področja okolja in prostora ter da pozna zahteve Evropske unije ali

-       da oseba kontinuirano spremlja sodobne tehnologije, s svojim znanjem omogoča profesionalno delo in je nadpovprečno uspešna na enem od področij ministrstva, pristojnega za okolje in prostor.

9. člen

(področje obrambe)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za obrambo, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da gre za osebo, ki je s svojim delovanjem bistveno prispevala h krepitvi obrambe Republike Slovenije,

-       da gre za osebo, ki bi glede na strokovnost in izkušnje s svojim delom pomembno prispevala k pripravljenosti in usposobljenosti Slovenske vojske,

-       da gre za osebo, ki je priznan strokovnjak s področja proizvodnje vojaškega orožja in opreme, njeno delo pa bi pomembno prispevalo k razvoju namenske proizvodnje, uvajanju novih tehnologij ter s tem večji obrambni sposobnosti Republike Slovenije ali

-       da gre za osebo, ki je priznan strokovnjak s področja seizmologije, meteorologije, varstva pred požarom, zaščitne in reševalne opreme ter telekomunikacijskih sistemov za zaščito, reševanje in pomoč, njeno delo pa bi pomembno vplivalo na razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

10. člen

(področje pravosodja)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za pravosodje, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba vrhunski in mednarodno priznan strokovnjak na delovnem področju, ki sodi v pristojnost ministrstva, pristojnega za pravosodje, ali

-       da gre za osebo, ki je izkušen strokovnjak na področju, ki sodi v pristojnost ministrstva, pristojnega za pravosodje, in se glede na njeno do sedaj izkazano strokovnost, utemeljeno pričakuje, da bo bistveno prispevala k izpolnjevanju obveznosti Republike Slovenije, ki izvirajo iz članstva v mednarodnih organizacijah oziroma da bo s konstruktivnim in učinkovitim delovanjem v okviru mednarodnih organizacij bistveno prispevala k uveljavitvi Republike Slovenije v tujini.

11. člen

(področje prometa)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za promet, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba vrhunski in mednarodno priznan strokovnjak na delovnem področju, ki sodi v pristojnost ministrstva, pristojnega za promet, ali

-       da ima oseba strokovnost in izkušnje, skladne z veljavnimi nacionalnimi predpisi in mednarodnimi standardi z delovnega področja ministrstva, pristojnega za promet, in se glede na njeno do sedaj izkazano strokovnost, utemeljeno pričakuje, da bo bistveno prispevala k sprejemu Republike Slovenije v mednarodne organizacije, k izpolnjevanju njenih obveznosti v le-teh ter k ohranitvi članstva v njih.

12. člen

(področje šolstva)

(1) Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov na področju šolstva je ministrstvo, pristojno za šolstvo, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba magister ali doktor znanosti in je v zadnjih petih letih objavila strokovna dela, povezana s področjem vzgoje in izobraževanja, in da ima preverjene pedagoške sposobnosti oziroma priporočila ustreznega zavoda ali

-       da ima oseba strokovne reference s področja vzgoje in izobraževanja, s katerimi izkazuje koristnost svojega dela za Republiko Slovenijo (npr. uspehi učencev, dijakov in študentov višjih šol na državnih oziroma mednarodnih tekmovanjih).

(2) Poleg izpolnjevanja enega od navedenih meril iz prejšnjega odstavka mora oseba kot strokovnjak zapolnjevati kadrovski primanjkljaj na področju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

13. člen

(področje športa)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov na področju športa je ministrstvo, pristojno za šport, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da oseba kot športnik dosega kakovostno raven športnikov članov državne reprezentance v določeni športni panogi in da ima nedvoumen interes za nastopanje v državni reprezentanci Republike Slovenije ali

-       da je na podlagi kakovosti dosedanjega dela in rezultatov dela strokovnega delavca na področju športa mogoče pričakovati dvig kakovosti posamezne športne panoge ali strokovnega dela, pomembnega za slovenski šport, ter da ima strokovni delavec nedvoumen interes za strokovno delovanje na področju športa v Republiki Sloveniji.

14. člen

(področje visokega šolstva)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov na področju visokega šolstva je ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da je oseba doktor znanosti in je habilitirana na eni od uglednih tujih univerz ali

-       za delovno področje umetniških akademij, da ima oseba visokošolsko izobrazbo in je ustvarila priznana umetniška dela ter ima preverjene pedagoške sposobnosti, pri čemer mora biti v obeh primerih podano tudi priporočilo visokošolske ali raziskovalne organizacije oz. podjetja, kjer je oseba zaposlena.

15. člen

(področje znanosti)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov na področju znanosti je ministrstvo, pristojno za znanost, vezano na naslednje merilo:

-       da oseba kot raziskovalec z doktoratom znanosti izkazuje izjemne, mednarodno primerljive raziskovalne ali tehnološko-razvojne rezultate v zadnjih petih letih (če ima oseba objavljena znanstvenoraziskovalna dela v znanstvenih oz. strokovnih revijah z nadpovprečnim faktorjem vpliva ali ima status mladega raziskovalca, pridobljen v Republiki Sloveniji, doktorat znanosti ni potreben), pri čemer mora biti podano tudi priporočilo organizacije, v kateri je oseba zaposlena (visokošolski zavod, vpisan v razvid pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo, ali raziskovalna organizacija, vpisana v evidenco pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ali podjetje, ki je v Republiki Sloveniji registrirano za opravljanje dejavnosti).

16. člen

(področje zdravstva)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za zdravje, vezano na eno od naslednjih meril:

-       da bi oseba kot strokovnjak v zdravstvu bistveno prispevala k višji ravni medicinske stroke v državi ali

-       da bi oseba kot strokovnjak omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja.

Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»17. člen

(prehodno obdobje)

Nacionalni interes pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena zakona v zvezi z vlogami, o katerih pristojno ministrstvo ali vladna služba do uveljavitve te uredbe še nista podala mnenja, se ugotavlja na podlagi meril iz te uredbe.

18. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

7. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki so vložene do začetka uveljavitve določb te uredbe, se rešujejo po določbah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/07 in 45/10).

3. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.