Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav obsega:

-       Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07 z dne 25. 5. 2007),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 63/09 z dne 7. 8. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 105/10 z dne 24. 12. 2010).

UREDBA

o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/271/EGS) in Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L št. 236 z dne 23. 9. 2003, str. 33) določa za komunalne čistilne naprave v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode:

-       mejne vrednosti parametrov odpadne vode,

-       mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode,

-       posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav in

-       dejavnosti, za katere veljajo posebne zahteve pri odvajanju industrijske odpadne vode.

(2) Ta uredba določa tudi občutljiva območja in njihova prispevna območja.

(3) Za vprašanja o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.     mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali komunalne in industrijske odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo;

2.     prvi naliv padavinske vode je padavinska voda, ki se odvede v javno kanalizacijo na začetku večjih nalivov;

3.     surova odpadna voda je odpadna voda, ki priteka na čistilno napravo;

4.     evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi, ter poslabšanje kakovosti vode;

5.     zmogljivost komunalne čistilne naprave območja poselitve je izračunana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri njeni največji obremenitvi. Za največjo obremenitev komunalne čistilne naprave se šteje največja povprečna tedenska obremenitev med običajnim obratovanjem. Zmogljivost se izraža v populacijskih ekvivalentih (v nadaljnjem besedilu: PE);

6.     aglomeracija je območje poselitve, kjer je poseljenost oziroma opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena v takšni meri, da je treba zbirati in odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: območje poselitve). Obremenjevanje vode z odvajanjem odpadnih voda se za območje poselitve izraža v PE;

7.     primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim oziroma kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drug postopek čiščenja, pri katerem se biološka potreba po kisiku v surovi odpadni vode, izražena kot BPK₅, pred iztokom zmanjša za najmanj 20 odstotkov in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 odstotkov;

8.     sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali drug postopek, v katerem se dosegajo zahteve mejnih vrednosti parametrov iz 5. člena te uredbe;

9.     terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje dušika in fosforja tako, da se dosegajo zahteve mejnih vrednosti parametrov iz 6. člena te uredbe;

10.  dodatna obdelava odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja tako, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;

11.  ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;

12.  blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode ali iz drugih čistilnih naprav ter odpadno blato iz pretočnih greznic in drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda;

13.  vodno telo površinske vode je pomemben in razpoznaven del površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;

14.  prispevno območje je površina, s katere se vse površinske vode stekajo v vodno telo površinske vode in vplivajo na njegovo stanje;

15.  občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del:

-   pri katerem je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo,

-   ki se ga odvzema ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo, pri kateri je mogoče zaradi odvajanja odpadnih voda pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov, določene za kakovostni razred A3 v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, ki se jih odvzema za pitno vodo,

-   ki je na območju, kjer je zaradi izpolnjevanja obveznosti iz predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, potrebno nadaljnje čiščenje ali

-   ki je na območju, kjer je treba zagotavljati izpolnjevanje obveznosti iz predpisov, ki urejajo upravljanje kopalnih voda;

16.  morje so notranje morske vode in teritorialno morje v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo;

17.  rečno ustje je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode;

18.  vplivno območje kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Vplivna območja kopalnih voda so določena s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;

19.  upravljavec javne kanalizacije je upravljavec javne kanalizacije oziroma upravljavec komunalne čistilne naprave;

20.  kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda.

3. člen

(uporaba)

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja neposredno ali posredno v vode.

(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za komunalne ali skupne čistilne naprave, namenjene za čiščenje:

-       komunalne odpadne vode,

-       mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,

-       mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se zbira in odvaja na komunalno čistilno napravo po mešanem kanalizacijskem sistemu, in

-       mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se zbira in odvaja na komunalno čistilno napravo po mešanem kanalizacijskem sistemu.

(3) Za skupne čistilne naprave se mejne vrednosti odpadne vode izračunajo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ob upoštevanju mejnih vrednosti za komunalne čistilne naprave iz te uredbe.

II. OBMOČJA POSELITVE

4. člen

(območje poselitve)

(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se v skladu s to uredbo določijo območja poselitve kot skupine kvadratnih celic, površine 100 m krat 100 m, ki se med seboj stikajo najmanj v enem oglišču, skladno s shematskim prikazom iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ali kot združenje takih skupin celic, če se za posamezno skupino kvadratnih celic ugotovi, da je:

-       celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE / ha ali

-       celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode med 10 in 20 PE / ha, če je skupina kvadratnih celic na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali na občutljivem območju iz prvega odstavka 7. člena te uredbe.

(2) Gostota obremenjenosti posameznega območja poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode se določi na podlagi celotne obremenjenosti in celotne površine območja poselitve, pri čemer je celotna obremenjenost na območju poselitve enaka številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju poselitve, povečanem za 30 odstotkov.

(3) Pri določitvi posameznih območij poselitve se lahko upoštevajo tudi prostorski podatki, zlasti o mejah naselij ali samoupravnih lokalnih skupnosti, ter obstoječi načrti ali ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

III. MEJNE VREDNOSTI

5. člen

(mejne vrednosti parametrov odpadne vode pri sekundarnem čiščenju)

(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave so glede na njihovo zmogljivost čiščenja določene v preglednici 1 iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Ne glede na mejne vrednosti za kemijsko potrebo po kisiku v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: KPK) iz preglednice 1 priloge 2 te uredbe se lahko pri sekundarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 80 odstotkov. Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave se pri tem izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno obremenjenostjo komunalne odpadne vode, merjeno s KPK, na vtoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.

(3) Ne glede na mejne vrednosti za biološko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK₅) iz preglednice 1 priloge 2 te uredbe se lahko pri sekundarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 90 odstotkov. Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave se pri tem izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno obremenjenostjo komunalne odpadne vode, merjeno z BPK₅, na vtoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.

6. člen

(mejne vrednosti parametrov odpadne vode pri terciarnem čiščenju)

(1) Če odpadna voda iz komunalne čistilne naprave izteka v površinske vode ali posredno v podzemne vode na prispevnih območjih občutljivih območij iz 7. člena te uredbe, so za komunalne čistilne naprave poleg mejnih vrednosti in učinkov čiščenja iz preglednice 1 priloge 2 te uredbe določene tudi mejne vrednosti za celotni dušik in celotni fosfor ter za učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja.

(2) Mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka so določene v preglednici 2 priloge 2 te uredbe.

(3) Ne glede na mejne vrednosti za celotni dušik iz preglednice 2 priloge 2 te uredbe se lahko pri terciarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja celotnega dušika. Učinek čiščenja celotnega dušika se izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno onesnaženostjo odpadne vode s celotnim dušikom na vtoku in na iztoku iz komunalne čistilne naprave.

(4) Ne glede na mejne vrednosti za celotni fosfor iz preglednice 2 priloge 2 te uredbe se lahko pri terciarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja celotnega fosforja. Učinek čiščenja celotnega fosforja se izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno onesnaženostjo odpadne vode s celotnim fosforjem na vtoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.

(5) Mejne vrednosti iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi za komunalne čistilne naprave, če odpadna voda izteka v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.

6.a člen

(mejne vrednosti parametrov odpadne vode na vodnem območju Donave)

Mejne vrednosti za terciarno čiščenje iz prejšnjega člena veljajo tudi za odpadno vodo iz območij poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, če odpadna voda iz komunalne čistilne naprave izteka v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo na vodnem območju Donave na območjih, ki niso prispevno območje občutljivih območij.

IV. OBČUTLJIVA OBMOČJA

7. člen

(občutljiva območja)

(1) Občutljiva območja zaradi evtrofikacije so vodna telesa površinskih voda, določena na podlagi meril za določitev evtrofikacije iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Ne glede na merila iz priloge 3 te uredbe so kot občutljivo območje zaradi evtrofikacije določena vodna telesa rečnih ustij, vodna telesa morja in vodna telesa površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam.

(2) Občutljiva območja zaradi kopalnih voda so vodna telesa površinskih voda ali njihovi deli, na katerih so v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, določene kopalne vode.

(3) Seznam občutljivih območij zaradi evtrofikacije in seznam občutljivih območij zaradi kopalnih voda sta v preglednici 1 in preglednici 2 priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Na podlagi podatkov o hidrografskih razvodnicah so za občutljiva območja iz priloge 4 te uredbe določena tudi njihova prispevna območja. Prispevna območja občutljivih območij zaradi evtrofikacije so prikazana na publikacijski karti v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe. Prispevna območja občutljivih območij zaradi kopalnih voda so prikazana na publikacijski karti v prilogi 6, ki sta sestavni del te uredbe.

(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi občutljiva območja in njihove geografske meje ter njihova prispevna območja in njihove geografske meje v digitalni obliki za raven merila 1:25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o občutljivih območjih in njihovih geografskih mejah so del informacijskega sistema okolja.

(6) Ministrstvo mora najmanj enkrat na štiri leta za območja s seznama občutljivih območij iz priloge 4 te uredbe preveriti njihove geografske meje ter meje njihovih prispevnih območij in ga dopolniti z novimi območji, če so za njih izpolnjeni pogoji za občutljiva območja po tej uredbi.

V. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE

8. člen

(odvajanje komunalne odpadne vode)

(1) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije morata zagotoviti, da se za odvajanje komunalne odpadne vode uporabljajo objekti, ki izpolnjujejo zahteve, določene za kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.

(2) Upravljavec javne kanalizacije mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo, kadar gre za mešano javno kanalizacijo.

9. člen

(čiščenje komunalne odpadne vode)

(1) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije morata zagotoviti, da se komunalna odpadna voda z območij poselitve, kjer se komunalna odpadna voda odvaja po javni kanalizaciji, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode očisti tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti za sekundarno čiščenje iz 5. člena te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek morata lastnik in upravljavec javne kanalizacije zagotoviti, da se komunalna odpadna voda z območij poselitve, kjer se komunalna odpadna voda odvaja po javni kanalizaciji, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena te uredbe očisti tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti za terciarno čiščenje iz 6. člena te uredbe.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena morata lastnik in upravljavec javne kanalizacije zagotoviti, da se komunalna odpadna voda z območij poselitve, kjer se komunalna odpadna voda odvaja po javni kanalizaciji, pred odvajanjem neposredno v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave in ni na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena te uredbe, očisti tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti za terciarno čiščenje iz 6. člena te uredbe.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morata lastnik in upravljavec komunalne čistilne naprave oziroma upravljavec skupne čistilne naprave, ki je obratovala na dan določitve prispevnega območja občutljivega območja, zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode na prispevnem območju občutljivih območij, najpozneje sedem let po tem, ko je bilo območje, na katerem se odvaja odpadna voda iz te komunalne ali skupne čistilne naprave, določeno za prispevno območje občutljivega območja.

(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji z območij poselitve z obremenjenostjo, manjšo od 2.000 PE, zagotovljeno čiščenje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

10. člen

(dodatna obdelava komunalne odpadne vode)

(1) Med kopalno sezono, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda, mora upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave zagotoviti za komunalno odpadno vodo z območja poselitve, ki je na prispevnem območju občutljivega območja zaradi kopalnih voda, poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno obdelavo komunalne odpadne vode, če gre za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode v vodo na vplivnem območju kopalnih voda.

(2) Pri odvajanju komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka kakovost odpadne vode na iztoku iz dodatne obdelave ne sme presegati mejnih vrednosti za mikrobiološke parametre, določene v preglednici 3 priloge 2 te uredbe.

(3) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, ki je obratovala na dan določitve prispevnega območja občutljivega območja zaradi kopalnih voda, morata zagotoviti dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v skladu s prvim odstavkom tega člena najpozneje sedem let po tem, ko je bilo območje, na katerem se odvaja odpadna voda iz te komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave, določeno za občutljivo območje zaradi kopalnih voda.

(4) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode v skladu z drugim odstavkom tega člena tudi, kadar gre za odvajanje na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov in se odpadna voda odvaja posredno v podzemno vodo, če gre za zakraselo območje oziroma pri najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja preko zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih sedimentov ali kamnin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo.

11. člen

(odpadne snovi iz čistilnih naprav)

(1) Pri obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja, enako ali večjo od 10.000 PE, mora biti zagotovljen neoviran sprejem odpadnih snovi iz greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav ali malih komunalnih čistilnih naprav.

(2) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave morata v zvezi s čiščenjem komunalne odpadne vode zagotoviti:

-       sprejem odpadnih snovi iz greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav ali malih komunalnih čistilnih naprav, če je čistilna naprava za tak sprejem zgrajena in ustrezno opremljena, in

-       merilno mesto, kjer je ob vsakem času možen odvzem reprezentativnega vzorca surove odpadne vode na vtoku na čistilno napravo in prečiščene odpadne vode pred iztokom iz čistilne naprave v vode.

12. člen

(obratovanje komunalne čistilne naprave)

(1) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora vsak izpad v obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave prijaviti inšpekciji, pristojni za varstvo okolja.

(2) Za izpad iz prejšnjega odstavka se šteje vsako odstopanje od normalnega obratovanja komunalne ali skupne čistilne naprave, ki lahko povzroči preseganje mejnih vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku iz komunalne oziroma skupne čistilne naprave.

(3) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, ki odvaja odpadno vodo na prispevnem območju občutljivega območja zaradi kopalnih voda, mora o izpadu iz prvega odstavka tega člena v času kopalne sezone obvestiti Agencijo Republike Slovenije za okolje zaradi obveščanja in opozarjanja kopalcev.

VI. POSEBNE DOLOČBE

13. člen

(biološko razgradljiva industrijska odpadna voda)

Če biološko razgradljiva industrijska odpadna voda iz dejavnosti, ki so navedene v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe, ne vstopa v komunalno ali skupno čistilno napravo in obremenitev industrijske odpadne vode znaša enako ali več kakor 4.000 PE, veljajo za odvajanje neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode posebne zahteve za mejne vrednosti, ki so določene v predpisih, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav iz priloge 7 te uredbe.

14. člen

(monitoring voda, v katere iztekajo odpadne vode)

Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katera se odvaja odpadna voda iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali industrijskih čistilnih naprav iz prejšnjega člena, se vključi v državni monitoring stanja površinskih ali podzemnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, stanje podzemnih voda ali upravljanje kakovosti kopalnih voda, če se pričakuje, da bo odvajanje odpadne vode pomembno vplivalo na stanje vodnih teles ali njihovih delov oziroma na kakovost kopalne vode.

VII. OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE

15. člen

(operativni program)

(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se za posamezna območja poselitve podrobneje določijo zahteve iz 8., 9., 10. in 11. člena te uredbe.

(2) Ministrstvo mora zagotoviti pregled operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode najmanj enkrat na štiri leta.

VIII. POŠILJANJE POROČIL EVROPSKI KOMISIJI

16. člen

(poročanje Evropski komisiji)

(1) Ministrstvo mora vsaki dve leti objaviti poročilo o stanju glede odvajanja komunalne odpadne vode in o ravnanju z blatom in ga poslati Evropski komisiji v skladu z določbo 16. člena Direktive 91/271/EGS.

(2) Ministrstvo vsaki dve leti najpozneje do 30. junija pošlje Evropski komisiji najnovejše informacije o vsebini operativnih programov iz prejšnjega člena v skladu z določbo tretjega odstavka 17. člena Direktive 91/271/EGS in Odločbo Komisije z dne 28. julija 1993 o obrazcih sporočanja nacionalnih programov po členu 17 Direktive Sveta 91/271/EGS (UL L št. 226 z dne 7. 9. 1993, str. 23).

(3) Ministrstvo na zahtevo Evropske komisije pošlje poročilo s podatki, ki se zberejo v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 15. člena Direktive 91/271/EGS, v šestih mesecih od prejema zahteve.

IX. NADZOR

17. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.

X. KAZENSKE DOLOČBE

18. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, ki je pravna oseba, če ravna v nasprotju z:

-       določbami drugega odstavka 11. člena in

-       določbami 12. člena te uredbe.

(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec javne kanalizacije, ki je pravna oseba, če ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka 8. člena te uredbe.

(3) Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave. Z globo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca javne kanalizacije.

Priloga 1: Shematski prikaz določanja območij poselitve

Priloga 2: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne čistilne naprave

Priloga 3: Merila za določanje evtrofikacije voda

Priloga 4: Seznam občutljivih območij

Priloga 5: Občutljiva območja zaradi evtrofikacije in njihova prispevna območja

Priloga 6: Občutljiva območja zaradi kopalnih voda in njihova prispevna območja

Priloga 7: Dejavnosti z biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

(prilagoditev operativnega programa)

(1) Za operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz 15. člena te uredbe se šteje Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije in je objavljen na spletni strani ministrstva.

(2) Operativni program iz prejšnjega odstavka se mora uskladiti z določbami te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008.

20. člen

(prehodni roki za odvajanje komunalne odpadne vode)

(1) Odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji mora biti zagotovljeno najpozneje do:

-       31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 100.000 PE,

-       31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE in manjšo od 100.000 PE, in

-       31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 15.000 PE.

(2) Na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena te uredbe mora biti odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji zagotovljeno najpozneje do:

-       31. decembra 2008 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 100.000 PE,

-       31. decembra 2008 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE in manjšo od 100.000 PE, in

-       31. decembra 2015 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE.

21. člen

(prehodni roki za čiščenje komunalne odpadne vode)

(1) Za odpadno vodo z območij poselitve, ki se odvaja po javni kanalizaciji, mora biti pred posrednim ali neposrednim odvajanjem v vode zagotovljeno sekundarno čiščenje odpadne vode najpozneje do:

-       31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE, in

-       31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 15.000 PE.

(2) Na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena te uredbe mora biti za odpadno vodo iz območij poselitve, ki se odvaja po javni kanalizaciji, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode zagotovljeno terciarno čiščenje odpadne vode najpozneje do:

-       31. decembra 2008 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, in

-       31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE.

22. člen

(prehodni roki za dodatno obdelavo komunalne odpadne vode)

Dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe je treba zagotoviti najpozneje do 31. decembra 2015.

23. člen

(prilagoditev obstoječih komunalnih in skupnih čistilnih naprav)

Ne glede na določbe 21. in 22. člena te uredbe mora upravljavec obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode na prispevnem območju občutljivih območij, najpozneje 7 let po uveljavitvi te uredbe.

24. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01 in 41/04 – ZVO-1).

25. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 63/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

8. člen

(prehodni roki za čiščenje komunalne odpadne vode na vodnem območju Donave)

(1) Ne glede na novi 6.a člen uredbe mora biti za odpadno vodo z območij poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, ki se odvaja po javni kanalizaciji, pred posrednim ali neposrednim odvajanjem v vode na vodnem območju Donave na območjih, ki niso prispevno območje občutljivih območij, zagotovljeno terciarno čiščenje najpozneje do 31. decembra 2015.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode na vodnem območju Donave na območjih, ki niso prispevno območje občutljivih območij, najpozneje sedem let po uveljavitvi te uredbe.

9. člen

(prilagoditev obstoječih čistilnih naprav z izpusti v majhne odvodnike)

Ne glede na tretji odstavek 9. člena uredbe mora upravljavec obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode, ki izteka v tekočo površinsko vodo, katere srednji nizki pretok je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave in ni na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena uredbe, najpozneje sedem let po uveljavitvi te uredbe.

10. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 105/10) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

Upravljavec obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave mora zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje odpadne vode na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov, najpozneje do 22. decembra 2015.

15. člen

Za obstoječo komunalno ali skupno čistilno napravo s sekundarnim čiščenjem, ki ima v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določeni mejni vrednosti za celotni in amonijev dušik, se do izteka veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za parameter:

-       amonijev dušik uporabljajo mejne vrednosti iz preglednice 1 priloge 2,

-       celotni dušik uporabljajo določbe iz priloge 2 in se čezmernega obremenjevanja ne vrednoti glede na celotni dušik.

16. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.