Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane obsega:
-
Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS,
št. 115/07 z dne 14. 12. 2007),
-
Popravek Uredbe o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni
list RS, št. 9/08 z dne 28. 1. 2008),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in
okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 65/12 z dne 24. 8. 2012),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in
okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 93/13 z dne 11. 11. 2013).
UREDBO
o vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa vodovarstveno območje za
vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (v nadaljnjem
besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s
pitno vodo in se nahaja na območju občin Brezovica, Bloke, Borovnica, Cerknica, Grosuplje, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Logatec, Ig, Log - Dragomer, Mestna občina Ljubljana, Škofljica, Velike
Lašče in Vrhnika, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki
ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi
določbam te uredbe.
2. člen
(1) Vodovarstveno območje sestavljajo
območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v
prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz
prejšnjega odstavka in so označena z belo barvo in oznako »0«. Določena so
okoli črpalnih vrtin, zajetih izvirov in površinskih zajetij in so navedena na
seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zajeti izviri so prikazani
z znakom, ki je pravokotnik modre barve, črpalne vrtine z znakom, ki je krog
modre barve, in površinska zajetja z znakom, ki je trikotnik modre barve.
(3) Notranja območja so na
publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:
-
najožja območja z oranžno barvo in oznako »VVO
I«,
-
ožja območja z rumeno barvo in oznako »VVO II«
in
-
širša območja z zeleno barvo in oznako »VVO
III«.
3. člen
(1) Meje vodovarstvenega območja,
območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki
kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki
jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
(2) Seznam zemljiških parcel (v
nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2,
ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem
katastru iz februarja 2012, ki ga vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije.
(3) Parcele na vodovarstvenem območju
se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali
s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.
(4) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot
atributni del digitalne zbirke podatkov.
2. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE
4. člen
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju
je prepovedana raba vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za
javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem
območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se
varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi
ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo, razen na parcelah iz priloge
6, ki je sestavni del te uredbe, kjer se vodna pravica lahko podeli le za javno
oskrbo s pitno vodo.
(3) Seznam parcel iz prvega in drugega odstavka tega člena je
povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz februarja 2012, ki ga vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije.
3. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO
3.1 Splošno
5. člen
(1) Na območju zajetja je prepovedana
gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je
zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano
opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali
kakovost pitne vode.
6. člen
(1) Na notranjih območjih sta
prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.
(2) Na notranjih vodovarstvenih
območjih je prepovedano odvajati komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno
vodo v vodotoke oziroma posredno v podzemne vode.
(3) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija
stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če
se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja
tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na
notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih
vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in
drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita
velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega
objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri
rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno
soglasje.
(5) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno
korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in
predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda
vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo
negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(6) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska
vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist na železniški
infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za
izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni
ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in
podzemnih voda.
(7) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in
investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela zaradi zagotavljanja
varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki infrastrukturi
in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v
nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki
urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za
izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni
ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih
voda.
(8) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob
hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.
7. člen
(1) Na notranjih območjih je dovoljena
gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako
»+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih,
ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je
treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena
gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako
»pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize
tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te
gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih
ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena
gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako
»pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom
ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je bil sprejet v skladu s
predpisi o urejanju prostora in za katerega je izvedena celovita presoja
vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in
stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za
onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za
onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali
občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(5) Ne glede na določbe drugega
odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim
načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri
sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v
postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(6) Ne glede na določbe tretjega
odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim
načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri
sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter
vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku
izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu.
8. člen
Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če
so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.
9. člen
(1) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se
zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski
plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje
in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ter standardom SIST
EN 1594, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je
tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del
sprejemljivo.
(2) Ne glede na oznako »pip« iz tabele
1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo
lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in
regionalne železniške proge, če gradnja in izvedba gradbenih del sama po sebi
ne dosega ali ne presega pragov, določenih po predpisih o vrstah posegov v
okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in če so v
projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani
zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje
razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih
del sprejemljivo.
(3) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč
za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo,
in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno
soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize
tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te
gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
10. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 6.
člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za izvedbo avtoceste,
hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne
železniške proge izvajanje gradbenih del iz tabele 1.2 priloge 3 te uredbe pod
zaporednima številkama 1 in 14 dovoljeno in se lahko izda vodno soglasje, če so
v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani
zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje
razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del
sprejemljivo.
3.2 Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo
na območju Mestne občine Ljubljana
11. člen
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka
6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju Mestne
občine Ljubljana gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 te
uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če
gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo
objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v
naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred
uveljavitvijo te uredbe.
(2) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju
Mestne občine Ljubljana gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3
te uredbe pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za gradnjo objektov, ki pomenijo
izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja
kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred
uveljavitvijo te uredbe.
(3) Gradnja objektov iz prejšnjih
odstavkov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih
priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda
zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je
dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje,
določena kot naložba v načrtu razvojnih programov Mestne občine Ljubljana in
programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o
urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne
kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Mestno občino Ljubljana in
investitorjem.
(4) Zaradi varstva zajetja VSV – 1/05
za Sadinjo vas, ki je namenjeno javni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, sta na
parcelah št. 485/1, 478/4, 478/2, 477, 485/3 in 904/1, k.o. Podlipoglav
prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označeni z oznako »–«.
12. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 6.
člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju na območju Mestne občine
Ljubljana znotraj območja odlagališča Barje dovoljena gradnja objektov za
zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev
v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na odlagališčih, in
predpisi, ki urejajo ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in se za gradnjo lahko izda vodno
soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize
tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje površinskih in
podzemnih voda sprejemljivo.
12.a člen
Ne glede na
določbe 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za gradnjo ali
rekonstrukcijo glavne in regionalne železnice v obstoječih koridorjih in
severno od obstoječega koridorja železniške infrastrukture na območju med
Kozarjami in hribom Rožnik dovoljena gradnja vodotesnih predorov v območju
nihanja gladine podzemne vode in pod njeno gladino in se zanjo izda vodno
soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je
tveganje za onesnaženje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo
in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi
na stanje površinskih in podzemnih voda in če so upoštevani naslednji posebni
pogoji:
- predori
morajo biti izvedeni tako, da se bilančne značilnosti vodonosnika ne
spremenijo;
- če
imajo temeljna tla železniškega telesa prepustnost, višjo od 5x10-7
m/s, morajo biti od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere
je dokazana 100 % vodotesnost;
-
vode iz železniške proge se morajo odvajati
ločeno preko vodotesne kanalizacije na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko
z vodo, ki priteka iz železniške proge, mešajo le izjemoma in morajo biti v tem
primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode se lahko
ponikajo.
3.3 Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo
na območju občine Ig
13. člen
(1) Ne glede na določbe 6. člena te
uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig v naseljih
Strahomer, Vrbljene, Gornji Ig, Zapotok, Visoko in Suša na parcelah iz priloge
5, ki je sestavni del te uredbe, gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1
priloge 3 pod zaporedno številko 1 dovoljena in se za gradnjo lahko izda vodno
soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij in
gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih
površin v naseljih v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine Ig.
(2) Ne glede na določbe 6. člena te
uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig v naselju
Zapotok gradnja stavb za kulturo in rekreacijo iz tabele 1.1 priloge 3 te
uredbe pod zaporedno številko 11 na parceli št. 72 k. o. Zapotok dovoljena
in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi,
s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(3) Ne glede na določbe 6. člena te
uredbe se na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig lahko izda
vodno soglasje za širitev pokopališča s parkiriščem na Kureščku na parcelah št.
736/2, 732/3-del in 741-del k. o. Zapotok. Parkirišče mora biti izvedeno
tako, da se očiščena padavinska voda s parkirišča odvaja s ponikanjem čez
lovilnike olja. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(4) Ne glede na določbe 6. člena te
uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju hipodroma in rekreacije
Vrbljene na parcelah št. 413/1-del, *126, 409/1-del, 412, 410, 1338/4, 1339/3,
1559/2, 1560/5, 1562/2, 1699 k. o. Vrbljene in na parcelah št. 601-del,
627/1-del, 627/2-del, 639-del, 635, 636/1, 636/2, 638/1 k. o. Zapotok
dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječih hlevov za konje in
se zanjo lahko izda vodno soglasje, pri čemer se število stojnih mest za konje
na tem območju ne sme povečati. Dovoljeni sta ureditev pešpoti in kolesarske
steze ter postavitev igral za otroke in sanitarne enote, ki mora biti
priključena na javno kanalizacijsko omrežje.
(5) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju
občine Ig dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te
uredbe pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19 ter se zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s
katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek
prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije,
in če je gradnja dovoljena v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine Ig.
(6) Ne glede
na določbe 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju
občine Ig za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva
KMG-MID 100220462 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 15, k.o.
Vrbljene dovoljena gradnja nestanovanjske stavbe iz tabele 1.1 priloge 3 te
uredbe, navedene pod zaporedno številko 17a, in skladišča za gnoj in gnojnico
ter dovoljeno izvajanje gradbenih del, če so izpolnjene naslednje zahteve:
- k
projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku
pridobitve vodnega soglasja mora biti izvedena analiza tveganja za onesnaženje
in iz rezultatov te analize mora biti razvidno, da je tveganje za onesnaženje
zaradi tega posega sprejemljivo,
- izvedeni
morajo biti zaščitni ukrepi, izhajajoči iz izsledkov analize tveganja, s katerimi
se preprečijo negativni vplivi tega posega na stanje površinskih in podzemnih
voda,
- skupna
obremenitev na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva na
najožjem vodovarstvenem območju ne sme presegati 80 glav velike živine,
- skladišče
za gnoj in gnojnico mora izpolnjevati zahteve v skladu s predpisom, ki ureja
varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(7) Gradnja
objektov iz prejšnjih odstavkov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi
objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo, oziroma se
komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja
objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako
priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Ig in
programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o
urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije
zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Ig in investitorjem.
14. člen
Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se
na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig lahko izda vodno soglasje
za širitev pokopališča s parkiriščem pri cerkvi sv. Marjeta na parceli št.
1809/1 k. o. Golo in v Tomišlju na parcelah št. 304, 309, 301 in 297/4 k. o. Tomišelj. Parkirišče pri cerkvi sv. Marjeta mora biti izvedeno tako, da se
očiščena padavinska voda s parkirišča odvaja s ponikanjem čez lovilnike olja.
Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Parkirišče v Tomišlju mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda s
parkirišča, očiščena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje.
3.4 Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo
na območju občine Škofljica
15. člen
(1) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju
občine Škofljica gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 te
uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če
gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo
objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v
naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred
uveljavitvijo te uredbe.
(2) Gradnja objektov na najožjih
vodovarstvenih območjih je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti
na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna
odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov
je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje,
določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Škofljica in programu
opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju
prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije
zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Škofljica in investitorjem.
(3) Ne glede na določbe prvega
odstavka 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju na območju
občine Škofljica na parcelah št. 864-del, 869-del, 870-del, 871-del, 872-del,
873, 940/9-del, 940/10-del in 940/25 k. o. Rudnik dovoljena gradnja in
izvajanje gradbenih del ter se lahko izda vodno soglasje za sanacijo kopov
tehničnega kamna, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo
negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
4. PREPOVEDI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI IN GOZDOM
16. člen
(1) Na
notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
- gnojenje
brez gnojilnega načrta;
- gnojenje
z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;
- gnojenje
z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne
vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
- shranjevanje
organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki
ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
- shranjevanje
komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti,
določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih
odpadkov;
- shranjevanje
blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
- uporabljati
kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s
predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
- uporabljati
blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(2) Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka
mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na
vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke
o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za
posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela
v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na
spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za
gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj,
če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
16.a člen
(1) Poleg
prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na
najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
- gnojenje
z gnojnico in gnojevko;
- preoravanje
trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in
travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;
- uporabljati
mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;
- uporabljati
kompost in pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s
predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
- namakanje
z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.
(2) Pri
gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni
vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih
zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna
gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko
uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri
izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane
naslednje zahteve:
- za
okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo
ne sme presegati 30 kg N/ha;
- največji
enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha.
Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega
testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje
rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno
gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
- za
žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni
je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili
prepovedan;
- za
trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha
za vsako košnjo;
- za
trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
- za
zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme
presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme
presegati 60 kg N/ha.
(4) Na
najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto
pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda
pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5) Če se
na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi
površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh
ogradah lahko pasejo na naslednji način:
- dokrmljevanje
živali ni dovoljeno,
- napajanje
živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da
se korito lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna
porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču,
- pašo
je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi
gaženja.
(6) Ne
glede na določbe pete alineje prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka
paša živine in namakanje kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju
vodarne Brest nista dovoljena.
16.b člen
Gnojenje
kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih
in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z
mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri
dognojevanju pa 80 kg N/ha..
17. člen
(1) Na
najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na
kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v
nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih
aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: Seznam).
(2) Seznam
pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom,
pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje
leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob
upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo,
pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na
ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne
vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi ministrstvo,
pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano
območje iz prejšnjega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam se objavi na spletni strani ministrstva.
17.a člen
(1) Zatiranje
škodljivih organizmov se na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki
ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu
s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
- uporaba
FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin
(mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
- prednost
ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno
uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih
pridelkov,
- med
sezonami ali v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za
posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti
primerljivih FFS, in
- uporaba
FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih
rastlin in plevela ali po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.
(2) Ne
glede na določbe četrte alineje prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne
vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s
predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih
zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in
plevela ali pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikom plevela
dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po
vzniku kmetijskih rastlin ali po presajanju, in hkrati iz ocene tveganja glede
onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje
za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.
17.b člen
Zatiranje
škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših
vodovarstvenih območjih izvaja z uporabo FFS s seznama dovoljenih FFS iz
Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih
straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
17.c člen
(1) Na
notranjih območjih je na območjih stavbnih zemljišč, kjer so glede na
podrobnejšo namensko rabo določena območja zelenih površin in območja prometnih
površin v skladu s predpisi o načrtovanju prostora, prepovedano gnojenje ali
namakanje zemljišč, shranjevanje organskih gnojil, shranjevanje ali uporaba
komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti ali blata iz
čistilnih naprav, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označena z oznako »-«.
5. DRUGI POGOJI IN OMEJITVE
18. člen
(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska
odpadna voda, mora najpozneje do 31. avgusta 2008 zagotoviti, da se
industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je zgrajena, sicer pa
se mora na novo zgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih
mesecih od dneva, ko je dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka
občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom,
ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za
priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska
odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
mora zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira in čisti v skladu s
predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode
in javno kanalizacijo.
19. člen
(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna
odpadna voda, mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti, da se komunalna
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora
na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od
dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije
vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim
naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka
roka za priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna
odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
malih komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda
zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
20. člen
Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki
ni opremljeno z javno kanalizacijo in je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, se vodno
soglasje lahko izda, vendar najpozneje do izteka rokov za odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, če je do izgradnje javne
kanalizacije zagotovljeno zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu
s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih
komunalnih čistilnih naprav.
21. člen
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te
uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih gradnja lokalnih cest in javnih
poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin
ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe
dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh
območjih, in se zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni
ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in
podzemnih voda.
22. člen
(1) Direkcija Republike Slovenije za
ceste mora na notranjih vodovarstvenih območjih zagotoviti rekonstrukcijo
državne ceste R III-626-1146 v skladu s kriteriji in v rokih iz predpisa, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(2) Promet vozil, ki prevažajo nevarne
snovi po državni cesti R III-626-1146 čez notranja vodovarstvena območja, je
dovoljen samo v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
22.a člen
(1) Lastniki
ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo
upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti
dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti
vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za
izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2) Ukinitev
ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko
odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda,
izvede pa od njiju pooblaščeni izvajalec.
6. NADZOR
23. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1.
s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih
zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in
sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji,
pristojni za kmetijstvo,
2.
z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter
prepovedjo gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in
pogoje za gradnjo teh objektov, opravljajo gradbeni inšpektorji,
3.
s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na
nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in
sredstev za zaščito lesa na nekmetijskih zemljiščih ter z drugimi določbami te
uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in
4.
s prepovedmi in omejitvami neposredno ob
zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.
7. KAZENSKE DOLOČBE
24. člen
(1) Z globo od
4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.
rabi vodo v nasprotju s prepovedjo iz prvega in
drugega odstavka 4. člena te uredbe;
2. gradi
ali izvaja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;
3. gradi
brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 7., 8., 9., 10.,
11., 12., 12.a, 13., 14., 15. in 21. člen);
4. gnoji,
shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti
ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 16. členom te uredbe;
5. gnoji
z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja mineralna gnojila,
ki vsebujejo dušik, ali kompost ali pregnito blato 1. razreda okoljske
kakovosti ali namaka v nasprotju s prvim odstavkom 16.a člena te uredbe;
6. gnoji
z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 16.a člena te uredbe;
7. uporablja
mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 16.a
člena te uredbe;
8. ravna
v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 16.a člena te uredbe;
9. gnoji
z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 16.b členom te uredbe;
10. uporablja FFS v
nasprotju s prvim odstavkom 17. člena te uredbe;
11. izvaja zatiranje
škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 17.a in 17.b členom te uredbe;
12. gnoji, namaka,
shranjuje oziroma uporablja kompost ali pregnito blato ali blata iz čistilnih
naprav ali mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali FFS v nasprotju s prvim
odstavkom 17.c člena te uredbe;
13. ravna z gozdom v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 17.c člena te uredbe;
14. za obstoječo
stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja
in čiščenja tehnološke odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno
kanalizacijo v rokih in na način iz prvega odstavka 18. člena te uredbe;
15. za stanovanjsko in
nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja
komunalne odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v
rokih in na način iz 19. člena te uredbe;
16. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev
količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih
objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 22.a
člena te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost.
(3) Z
globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 eurov do
1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
Priloga 1: Karta
vodovarstvenega območja Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane
Priloga 2: Seznam
zemljiških parcel vodovarstvenih območij
Priloga 3: Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na
vodovarstvenem območju
Priloga 4: Območja zajetij
Priloga 5: Katastrske občine s parcelnimi številkami
Priloga 6: Šifre katastrskih občin
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za
gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo
te uredbe:
-
pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno
gradbeno dovoljenje,
-
izdana lokacijska informacija in je investitor
naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po
izdaji te informacije,
-
izdana lokacijska informacija, ki ni starejša
od enega leta,
-
izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko
vpliva na vodni režim ali stanje voda, v postopku za pridobitev vodnega
soglasja,
-
izdano vodno soglasje ali
-
sprejet državni ali občinski prostorski akt v
skladu s predpisi o urejanju prostora in na njegovi podlagi izdana gradbena
dovoljenja.
26. člen
Gnojilni načrti, pripravljeni pred
uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katerega so
bili pripravljeni.
27. člen
(1) Upravljavci vodovodnih omrežij na
vodovarstvenem območju morajo izdelati načrt postavitve tabel za označevanje
vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje
vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2008.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega
odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do
31. decembra 2009.
28. člen
Vodovarstveno območje se evidentira v
zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do
31. decembra 2009.
29. člen
Prepoved združevanja parcel iz tretjega
odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te
uredbe.
30. člen
(1) Lastniki ali drugi posestniki
kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi,
navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE« tabele 1.4 priloge 3 te uredbe, ter izvajanje določb četrtega in
petega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2012.
(2) Lastniki ali drugi posestniki
kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti
izvajanje določb tretjega in sedmega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do
1. januarja 2009.
(3) Lastniki ali drugi posestniki
kmetijskih zemljišč na ožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje
določb tretjega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra
2009.
31. člen
Po pridobitvi vodne pravice za rabo vode in
po priključitvi objektov zajetja VSV – 1/05 za Sadinjo vas na vodovodno omrežje
se:
-
na parcelah št. 485/1, 478/4, 478/2, 477, 485/3
in 904/1, k.o. Podlipoglav vzpostavi najožje vodovarstveno območje in začne
veljati najstrožji vodovarstveni režim,
-
na parceli št. 485/2, k.o. Podmolnik, ožje
vodovarstveno območje in začne veljati strožji vodovarstveni režim ter
-
na parcelah št. 9, 11, 14/1, 16/1, 16/2, 17,
19, 21, 26, 27/1, 27/2, 31/1, 33, 38, 40, *44, *46, *47, 476/2 in 929, k.o.
Podlipoglav, in na parcelah št. 32 in 42, k.o. Podmolnik, širše vodovarstveno
območje in začne veljati blažji vodovarstveni režim.
32. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in
okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 65/12) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA
IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Postopki za
izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred
uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
Inšpekcijski
postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v
rastni sezoni 2012, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s
to uredbo.
Pravna ali
fizična oseba, ki je pridobila vodno dovoljenje za rabo vode pred uveljavitvijo
te uredbe, nadaljuje z izvajanjem vodne pravice v skladu z dosedanjimi predpisi
in vodnim dovoljenjem do izteka njegove veljavnosti.
18. člen
Ta uredba
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in
okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 93/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.