Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja

Na podlagi drugega odstavka 49. in tretjega odstavka 56. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina uredbe)

(1) S to uredbo se ureja organizacija in delovanje opazovalnega omrežja, državnega, regijskih in območnih centrov za obveščanje ter alarmiranje, ki sestavljajo sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

(2) V sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja iz prejšnjega odstavka se uporabljajo javni elektronski komunikacijski sistemi in avtonomen sistem elektronskih komunikacij za vodenje ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter drugih operativnih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga organizira ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

II. OPAZOVALNO OMREŽJE IN SPOROČANJE PODATKOV

2. člen

(dolžnost sporočanja podatkov)

Vsakdo, ki opazi, zve, povzroči ali ga neposredno ogrozi naravna ali druga nesreča oziroma drug pojav ali dogodek, pomemben za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora v skladu z zakonom o tem takoj obvestiti pristojni center za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje) na telefonsko številko 112 za klic v sili, po telefaksu, elektronski pošti ali drugih elektronskih komunikacijah. Zlasti pa morajo podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sporočati v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami brezplačno in brez odlašanja:

1.      ministrstva in organi v sestavi, ki se ukvarjajo v okviru neprekinjeno delujočih stalnih ali dežurnih služb z opazovanjem meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer, podatke o teh opazovanjih, podatke o naravnih in drugih pojavih, ki so ali lahko povzročijo naravno ali drugo nesrečo oziroma ogroženost, vključno z napovedmi meteoroloških in hidroloških razmer ter opozorili in nujnimi obvestili v zvezi z opazovanjem dogajanj in razmer, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

2.      ministrstva oziroma organi v sestavi ter gospodarske družbe, ki opravljajo nadzor zračnega prostora ter kontrolo letalskega prometa oziroma nadzor in kontrolo prometa na morju, podatke o teh opazovanjih, ki so pomembni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

3.      Direkcija Republike Slovenije za ceste, Prometno informacijski center pri DARS, d.d., podjetja za vzdrževanje cest podatke o prevoznosti cest na območju države, zlasti podatke o stanju in motnjah ali ovirah prevoznosti cest zaradi naravnih in drugih nesreč ter pojavov ali dogodkov, ki vplivajo na prevoznost cest;

4.      Policija preko operativno komunikacijskih centrov podatke o:

-  naravnih in drugih nesrečah, za katere zve oziroma o katerih je obveščena, zlasti pa o tistih, pri katerih je potrebna pomoč gasilcev, službe nujne pomoči in drugih reševalcev;

-  vzrokih povzročitve požarov in eksplozij;

-  delovnih nesrečah, iskanju pogrešanih oseb, nesrečah pri športnih, rekreativnih oziroma aktivnostih v prostem času, pri katerih je potrebna pomoč službe nujne medicinske pomoči ali drugih reševalcev;

-  prevoznosti cest;

5.      Uprava Republike Slovenije za pomorstvo podatke o pojavih ali dogodkih, pomembnih za varstvo pred nesrečami na vodi in v vodi, zlasti podatke o nesrečah ljudi in plovil ter o drugih nesrečah na morju, vključno z nenadnim onesnaženjem morja;

6.      Zavod za gozdove Slovenije, podatke o požarih v naravi, epifitijah, epifitocijah in kalamitetah ter o drugih nesrečah in pojavih, ki so prizadeli gozdove;

7.      Veterinarska uprava Republike Slovenije podatke o živalskih epidemijah, zoonozah in nalezljivih boleznih;

8.      Fitosanitarna uprava Republike Slovenije podatke o epifitijah;

9.      Gorska reševalna zveza Slovenije, gorski reševalci, planinci, planinska društva, planinske postojanke in Planinska zveza Slovenije podatke o nesrečah in drugih pojavih v gorah, ki so pomembni za varstvo pred nesrečami v gorah;

10.   Jamarska reševalna služba, jamarji, Jamarska zveza Slovenije, jamarska in naravoslovna društva ter turistične organizacije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v jamah, podatke o nesrečah in drugih pojavih v jamah, ki so pomembni za varstvo pred nesrečami v jamah;

11.   gozdnogospodarska, cestna, vodnogospodarska in železniška podjetja in organizacije, podatke o snežnih in zemeljskih plazovih, usadih, skalnih podorih ter prodnih zasipih prometnic;

12.   gasilske organizacije, lastniki in upravljavci gozdov, lastniki in upravljavci industrijskih, poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, družbe za varovanje premoženja ali odgovorne osebe, pristojne za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ter druge pravne in fizične osebe podatke o požarih in eksplozijah ter drugih pojavih, ki so pomembni za nastanek in širitev požara;

13.   gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije glede na dejavnost, ki jo opravljajo, podatke o:

-  prekoračitvah mejnih vrednosti onesnaževanja tal, vode in zraka (emisije in imisije);

-  rudniških nesrečah in drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred nesrečami v rudnikih;

-  onesnaževanju, nesrečah ter drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na rekah, jezerih, vodnih zbiralnikih in na morju;

-  nevarnostih in nesrečah z nevarnimi snovmi ter drugih pojavih v delovnem procesu, ki lahko povzročijo nesrečo z nevarnimi snovmi oziroma ekološko nesrečo;

-  nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih v zvezi z javnim prevozom oseb in blaga v cestnem, železniškem, pomorskem in zračnem prometu;

-  nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih, ki ogrožajo kulturno dediščino;

-  motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vodo ter o drugih pojavih, ki so pomembni za nemoteno oskrbo s pitno vodo;

-  motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe z električno energijo oziroma z energetskim plinom;

-  okvari naročniškega kabla za več kot 100 naročnikov, izpadu telefonske centrale za več kot 200 naročnikov, izpadih prenosnih sistemov za medkrajevno povezavo, izpadih mednarodne telefonske centrale ter o predvidenih motnjah in izpadih javnih telefonskih in drugih elektronskih komunikacij, daljših od 30 minut;

-  pojavih in stanjih na področju javne higiene pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

14.   upravljavci smučišč podatke o nesrečah na smučiščih predvsem tistih, pri katerih je potrebna pomoč službe nujne medicinske pomoči ali drugih reševalcev, ter o okvarah žičniških naprav, zaradi katerih so ogroženi ljudje in je potrebna pomoč reševalcev;

15.   upravljavci letališč in luk podatke o zaporah letališč, pristanišč in luk zaradi naravnih in drugih nesreč ali pojavov;

16.   gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije podatke o delovnih nesrečah, če je potrebna pomoč gasilcev, nujne medicinske pomoči ali drugih reševalcev oziroma je ogroženo okolje;

17.   občine podatke o nevarnostih, naravnih in drugih nesrečah, ki so jih prizadele oziroma ogrozile;

18.   vodje reševalnih intervencij, gasilski poveljniki, poveljniki Civilne zaščite in drugi organi vodenja predpisane podatke o intervencijah oziroma izvajalci posameznih nalog zaščite, reševanja in pomoči druge predpisane podatke.

3. člen

(obveznosti poročevalcev)

(1) Poročevalci iz prejšnjega člena morajo v informacijah o nevarnosti ali nesreči, ki jo posredujejo centru za obveščanje, navesti podatke o vrsti, času in kraju nevarnosti ali nesreče, dejanskih in nadaljnjih možnih posledicah ter o sprejetih oziroma izvedenih zaščitnih in drugih ukrepih. Poročevalci, ki upravljajo meteorološke, hidrološke, radiološke ali druge opazovalne sisteme, morajo podatke o pojavih, ki lahko ogrozijo prebivalstvo, premoženje ali okolje, brez odlašanja posredovati centrom za obveščanje kot nujno opozorilo. Poročila o motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vodo, električno energijo in energetskim plinom ter javnih elektronskih komunikacij morajo obsegati tudi podatke o trajanju motenj, omejitev in prekinitev ter napotke uporabnikom. Podatke morajo poročevalci sproti dopolnjevati.

(2) Poročanje vodij intervencij, poveljujočih enotam ali službam za zaščito, reševanje in pomoč, gasilskih poveljnikov, poveljnikov Civilne zaščite, pooblaščenih oseb občin, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij v zvezi z nesrečami in intervencijami podrobneje predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

4. člen

(poročanje ministrstev in drugih organov ter organizacij)

(1) Ministrstva, Agencija Republike Slovenije za okolje, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije ter drugi organi v sestavi ministrstev, Zavod za gozdove Slovenije, in Prometno informacijski center DARS, d.d., morajo podatke iz 2. člena te uredbe sporočati Centru za obveščanje Republike Slovenije v sestavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: Center za obveščanje Republike Slovenije). Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Telekom Slovenije, ELES Elektro Slovenije, p.o. ter drugi organi, organizacije in službe ter posamezniki iz 2. člena te uredbe sporočajo podatke iz svoje pristojnosti pristojnim regijskim centrom za obveščanje na telefonsko številko 112.

(2) Ministrstva in organi v sestavi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz 2. člena te uredbe, ki so izvajalci nalog, določenih z državnimi načrti zaščite in reševanja, morajo Centru za obveščanje Republike Slovenije tekoče sporočati podatke o kontaktnih, odgovornih in pristojnih osebah za posredovanje z načrti določenih podatkov ali nalog.

(3) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz 2. člena te uredbe, ki so izvajalci nalog, določenih z regijskimi ali občinskimi načrti zaščite in reševanja, morajo tekoče sporočati pristojnemu regijskemu centru za obveščanje podatke o kontaktnih, odgovornih in pristojnih osebah za posredovanje z načrti določenih podatkov ali nalog.

(4) Ministrstva in organi v sestavi morajo Centru za obveščanje Republike Slovenije tekoče pošiljati za potrebe regijskih centrov za obveščanje tudi podatke o kontaktnih osebah ter dosegljivosti dežurnih in inšpekcijskih služb iz njihove pristojnosti, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje spremlja in po potrebi usklajuje sporočanje podatkov iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka z ministrstvi in organi v sestavi, občinami, gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami.

III. CENTRI ZA OBVEŠČANJE

5. člen

(centri za obveščanje)

(1) Operativne-komunikacijske naloge opazovanja, obveščanja, aktiviranja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih ali dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi, opravlja Center za obveščanje Republike Slovenije.

(2) Operativne-komunikacijske naloge sprejema klicev v sili na številko 112, opazovanja, obveščanja, aktiviranja in alarmiranja ob nevarnostih, naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih oziroma dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v posamezni regiji, opravljajo regijski centri za obveščanje Brežice, Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje.

(3) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje delujejo nepretrgoma 24 ur na dan.

(4) Območne centre za obveščanje organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na območjih, ki predstavljajo zaokrožene geografske, urbane ali druge celote in na katerih regijski centri za obveščanje ne morejo opraviti vseh operativno komunikacijskih nalog ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Območni centri za obveščanje se aktivirajo v skladu z zakonom, če tako odloči minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije.

6. člen

(delovanje centrov za obveščanje)

(1) V Centru za obveščanje Republike Slovenije, v regijskih in območnih centrih za obveščanje se morajo snemati vsi telefonski klici, vključno s klici na telefonsko številko 112 in sistema radijskih in drugih zvez v avtonomnem sistemu elektronskih komunikacij za vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Vstop v centre za obveščanje imajo samo pooblaščene osebe.

(2) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi območje dela posameznega centra za obveščanje ter uredi način in postopek za uporabo snemalnih naprav v centrih za obveščanje.

7. člen

(naloge državnega centra za obveščanje)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije:

-        zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred nesrečami na območju države;

-        spremlja in po potrebi zbira ali obdeluje podatke o opazovanjih meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih, prometnih, prevoznih in drugih razmer preko opazovalnih omrežij in sistemov, podatkov pristojnih organov in služb ter na podlagi sporočil organov in služb, ki opravljajo ta opazovanja;

-        organizira in vzdržuje zbirke podatkov o naravnih in drugih nesrečah ter o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč;

-        sodeluje pri vzdrževanju enotne podatkovne baze o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč in drugih enotah, organih in službah;

-        obvešča pristojne državne in druge organe vključno z inšpekcijami o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja;

-        obvešča regijske centre za obveščanje o nevarnostih naravnih in drugih nesreč in odločitvah pristojnih državnih organov ter jim zagotavlja dostop in uporabo razpoložljivih zbirk podatkov v skladu z zakonom;

-        izvaja alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih območjih v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja in odločitvami pristojnih oseb;

-        aktivira državne sile za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načrti zaščite in reševanja ter odločitvami poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije;

-        posreduje pri zagotavljanju logistične in druge podpore državnim silam za zaščito, reševanje in pomoč med intervencijo;

-        sprejema in posreduje sporočila v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami kontaktnim organom in službam na območju države oziroma drugih držav in mednarodnih organizacij v skladu z načrti zaščite in reševanja in mednarodnimi pogodbami;

-        zagotavlja komunikacijsko in informacijsko podporo poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije, Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije in strokovnim službam Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

-        pripravlja in posreduje dnevne, izredne, obdobne in letne informativne biltene o naravnih in drugih nesrečah;

-        v sodelovanju z regijskimi centri za obveščanje pripravlja standardne operativne postopke za delo Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov za obveščanje ob večjih nesrečah oziroma ob nesrečah, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja, ter izdeluje načrt delovanja Centra za obveščanje Republike Slovenije na drugi lokaciji;

-        sodeluje pri oblikovanju in vzdrževanju spletnih strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

-        opravlja druge naloge v skladu z odločitvami generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(2) Center za obveščanje Republike Slovenije posreduje oziroma izmenjuje podatke iz prejšnjega odstavka oziroma druge podatke o nevarnosti nastanka oziroma o nastalih naravnih in drugih nesrečah, potrebne za usklajeno in pravočasno delovanje različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč, Policije ter Slovenske vojske, z Operativno komunikacijskim centrom Generalne policijske uprave, Poveljniškim operativnim centrom Slovenske vojske, Prometnim informacijskim centrom pri DARS, d.d., in z Nacionalnim centrom za krizno upravljanje.

8. člen

(naloge regijskih centrov za obveščanje)

(1) Regijski centri za obveščanje:

-        sprejemajo klice v sili in druge klice na klicno številko 112 ter ukrepajo ob teh klicih, vključno z usklajevanjem manj zahtevnih intervencij;

-        opravljajo dispečersko službo oziroma posredujejo klice za pomoč gasilcev, gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, podvodne reševalne službe, Civilne zaščite in drugih reševalcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-        posredujejo klice za pomoč službe nujne medicinske pomoči;

-        posredujejo klice za veterinarsko pomoč veterinarjem - koncesionarjem in drugim službam, pristojnim za veterinarsko pomoč;

-        zbirajo, obdelujejo in posredujejo podatke o naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami;

-        sodelujejo pri vzdrževanju enotne podatkovne baze o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč in drugih enotah, organih in službah;

-        spremljajo in po potrebi zbirajo in obdelujejo opazovanja meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih, prometnih ali prevoznih in drugih razmer preko opazovalnih omrežij ali sistemov, javno dostopnih podatkov pristojnih organov in služb ter na podlagi prispelih sporočil organov in služb, ki opravljajo ta opazovanja;

-        izvajajo obveščanje pristojnih državnih, regijskih in občinskih organov, organizacij in služb, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v regiji vključno z inšpekcijskimi službami, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o drugih pojavih ali dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, v skladu z regijskimi in občinskimi načrti zaščite in reševanja;

-        sodelujejo pri vzdrževanju zbirk podatkov o naravnih in drugih nesrečah, njihovih posledicah ter o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč;

-        obveščajo območne centre za obveščanje o nevarnostih in odločitvah pristojnih državnih organov v regiji, kadar delujejo, ter jim zagotavljajo dostop in uporabo razpoložljivih zbirk podatkov v skladu z zakonom;

-        izvajajo alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih območjih skladno z državnimi, regijskimi in občinskimi načrti zaščite in reševanja oziroma odločitvami pristojnih oseb;

-        upravljajo sistem radijskih zvez in sistem osebnega klica za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v avtonomnem sistemu elektronskih komunikacij;

-        posredujejo pri zagotavljanju logistične in druge podpore silam za zaščito, reševanje in pomoč med intervencijo;

-        aktivirajo enote in službe Civilne zaščite in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi na regijski ravni, skladno z državnimi načrti zaščite in reševanja ter odločitvami poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije;

-        aktivirajo regijske enote in službe Civilne zaščite ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč v regiji ali vodstva teh enot in sil v skladu s regijskimi načrti zaščite in reševanja ter odločitvami regijskega poveljnika Civilne zaščite;

-        aktivirajo gasilske enote, enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, preko osebnega klica, elektronskih komunikacij, s sirenami oziroma na druge načine v skladu z občinskimi načrti zaščite, reševanja in pomoči oziroma načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot ter odločitvami občinskega poveljnika Civilne zaščite;

-        zagotavljajo komunikacijsko in informacijsko podporo regijskemu poveljniku Civilne zaščite, regijskemu štabu Civilne zaščite in izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

-        sprejemajo in pošiljajo sporočila o naravnih in drugih nesrečah na obmejnem območju kontaktnim organom in službam sosednjih držav, če je tako določeno z dvostranskimi sporazumi ali drugimi mednarodnimi akti;

-        pripravljajo in posredujejo dnevne in izredne informativne biltene o naravnih in drugih nesrečah v regiji;

-        sodelujejo pri pripravi standardnih operativnih postopkov za delovanje regijskih centrov za obveščanje ob večjih nesrečah oziroma ob nesrečah, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja, z vidika upoštevanja posebnih razmer ali zahtev v določeni regiji ter izdelujejo načrte delovanja regijskih centrov za obveščanje na drugi lokaciji;

-        v skladu z odločitvami generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje spremljajo ali nadzorujejo alarmne ali podobne sisteme, ki zagotavljajo pravočasno in varno ravnanje ogroženih prebivalcev, če bi nastala neposredna ogroženost ali nesreča, zaradi katere so bili ti sistemi vzpostavljeni, ter opravljajo druge naloge.

(2) Regijski centri za obveščanje posredujejo oziroma izmenjujejo podatke iz prejšnjega odstavka oziroma druge podatke o nevarnosti nastanka ali o nastalih naravnih in drugih nesrečah, potrebne za usklajeno in pravočasno delovanje različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč, Policije ter Slovenske vojske, z operativno komunikacijskimi centri policijskih uprav.

9. člen

(naloge območnih centrov za obveščanje)

Območni centri za obveščanje, kadar delujejo:

-        zbirajo in posredujejo podatke o naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, pristojnemu regijskemu centru za obveščanje;

-        izvajajo obveščanje pristojnih organov in oseb v občinah, enot in služb za zaščito reševanje in pomoč, inšpekcij, gospodarskih družb zavodov in drugih organizacij na njihovem območju, v skladu z občinskimi načrti zaščite in reševanja ter načrti gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij;

-        aktivirajo in v okviru možnosti usklajujejo aktivnosti občinskih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z občinskimi načrti zaščite in reševanja ter odločitvami pristojnih poveljnikov Civilne zaščite;

-        zagotavljajo komunikacijsko in informacijsko podporo poveljnikom in štabom Civilne zaščite občin;

-        posredujejo pri zagotavljanju logistične in druge podpore silam za zaščito, reševanje in pomoč med intervencijo;

-        opravljajo druge naloge v skladu z odločitvami pristojnih poveljnikov Civilne zaščite.

IV. ALARMIRANJE

10. člen

(javni sistem alarmiranja)

(1) Alarmiranje prebivalstva se izvaja kot enoten sistem javnega alarmiranja v okviru avtonomnega informacijsko komunikacijskega sistema za vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Organizira ga Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje tako, da ga je mogoče upravljati in prebivalstvo alarmirati na lokalni, regijski ali državni ravni.

(2) Alarmiranje izvajajo Center za obveščanje Republike Slovenije, regijski centri za obveščanje, pristojne službe v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter gasilske organizacije v skladu s to uredbo.

(3) Alarmiranje zaposlenih in okoliškega prebivalstva, ne glede na prejšnji odstavek, izvajajo tudi pristojne službe gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost, ki predstavlja nevarnost za nastanek nesreče, ki lahko ogrozi okoliško prebivalstvo, in morajo zato v skladu s predpisi zgraditi alarmne naprave in jih povezati v sistem javnega alarmiranja.

11. člen

(znaki za alarmiranje)

(1) Znaki za alarmiranje so:

-        opozorilo (svarilo) na nevarnost: enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti;

-        preplah oziroma neposredna nevarnost: zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto;

-        prenehanje nevarnosti: enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund;

-        preizkus siren: enoličen zvok sirene, ki je enak znaku za prenehanje nevarnosti.

(2) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko poleg znakov iz prejšnjega odstavka za določeno nevarnost izjemoma določi poseben znak za alarmiranje, če je potrebno ob določeni nevarnosti takojšnje ali specifično ravnanje prebivalstva na določenem območju.

(3) Grafični prikaz znakov za alarmiranje iz prvega odstavka tega člena je v prilogi te uredbe in je njen sestavni del.

(4) Znakov za alarmiranje se ne sme uporabljati za druge namene, kot so določeni s to uredbo.

12. člen

(uporaba in pomen alarmnih znakov)

(1) O alarmiranju oziroma uporabi znakov za alarmiranje iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena odločajo Vlada Republike Slovenije, minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, župan, državni, regijski ali občinski poveljniki Civilne zaščite ali njihovi namestniki, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njegov namestnik ter predstojniki izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali predstojnik občinske službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. O alarmiranju lahko odločajo tudi druge osebe, če jih pooblasti Vlada Republike Slovenije ali župan.

(2) Znak za opozorilo na nevarnost se lahko uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti naravne in druge nesreče. Center za obveščanje Republike Slovenije oziroma pristojni regijski center za obveščanje mora takoj po tem znaku po radiu, televiziji in na druge predvidene načine prebivalce na ogroženem območju obvestiti o nevarnosti ter jim posredovati napotke za ravnanje oziroma osebno in vzajemno zaščito v skladu z načrti zaščite in reševanja in odločitvami Vlade Republike Slovenije, župana, pristojnih poveljnikov Civilne zaščite ali njihovih namestnikov, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma občinske službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se lahko uporabi ob nevarnosti poplave, radiološki in kemični nevarnosti, večjem požaru, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugi nevarnosti, ki neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi, živali, premoženje in kulturno dediščino v posameznem naselju ali na širšem poseljenem območju. Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se uporabi kot gasilski znak pod pogoji in na način, določen s to uredbo, tudi za aktiviranje gasilcev na določenih območjih države. Center za obveščanje Republike Slovenije oziroma pristojni regijski center za obveščanje mora takoj po tem znaku po radiu, televiziji in na druge predvidene načine prebivalce na ogroženem območju obvestiti o nevarnosti ter jim posredovati napotke za osebno in vzajemno zaščito v skladu z načrti zaščite in reševanja in odločitvami Vlade Republike Slovenije, župana, pristojnih poveljnikov Civilne zaščite ali njihovih namestnikov, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in njenih izpostav ali občinske službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) Obvestila o nevarnosti oziroma neposredni nevarnosti iz prejšnjih dveh odstavkov ter konkretne napotke za ravnanje oziroma osebno in vzajemno zaščito v zvezi s konkretno nevarnostjo ali nesrečo pripravijo in centru za obveščanje posredujejo Vlada Republike Slovenije, župan, pristojni poveljniki Civilne zaščite ali njihovi namestniki, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njene izpostave oziroma občinske službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Splošni napotki za ravnanje oziroma osebno in vzajemno zaščito za določene nevarnosti in nesreče, ki jih potrdi generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, in napotki, ki so del načrtov zaščite in reševanja države, regije ali občine, so lahko pripravljeni tudi vnaprej.

(5) Znak za prenehanje nevarnosti se po odločitvi pristojnih oseb in organov iz prvega odstavka tega člena obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za preplah oziroma neposredno nevarnost.

(6) Znak za preizkus siren se uporabi vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri. Izvedejo ga centri za obveščanje kot redni preizkus sistema javnega alarmiranja, za katerega ni potrebna odločitev ali soglasje pristojnih ali pooblaščenih oseb.

(7) Zahteva za alarmiranje, ki jo prejmejo centri za obveščanje, mora vedno, po možnosti v pisni obliki, vsebovati tudi besedilo, ki ga center za obveščanje po alarmiranju posreduje javnosti preko sredstev javnega obveščanja.

13. člen

(alarmiranje v gospodarskih družbah)

(1) Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost uporabi pristojna služba gospodarske družbe, zavoda in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporablja, proizvaja, prevaža ali skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravlja dejavnost, ki predstavlja nevarnost za nastanek nesreče, v kateri je prišlo do večje nesreče, ki ogrozi zaposlene in okoliško prebivalstvo. O tem mora brez odlašanja obvestiti pristojni regijski center za obveščanje in mu posredovati napotke za ravnanje prebivalstva glede na vrsto in obseg nesreče.

(2) Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost lahko uporabi ne glede na prejšnji odstavek tudi pristojna služba gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, v kateri je prišlo do večjega požara ali druge večje nesreče, vendar mora o tem brez odlašanja obvestiti pristojni regijski center za obveščanje in mu posredovati napotke za ravnanje prebivalstva.

14. člen

(uporaba gasilskega znaka za aktiviranje gasilcev)

(1) Občina v načrtih zaščite in reševanja oziroma načrtih obveščanja in aktiviranja gasilskih enot lahko določi, da se aktivirajo gasilske enote na določenih območjih z uporabo znaka za preplah oziroma neposredno nevarnost kot gasilskega znaka preko siren javnega alarmiranja. Tak način aktiviranja gasilskih enot ni dovoljen v velikih mestnih središčih, na območju večjih objektov javnega zdravstva, zdravilišč ali letovišč. Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na predlog Gasilske zveze Slovenije določi po predhodnem soglasju županov, katere gasilske enote se v skladu s tem členom lahko aktivirajo tudi z uporabo znaka za preplah oziroma neposredno nevarnost.

(2) Aktiviranje gasilskih enot z uporabo znaka za preplah oziroma neposredno nevarnost preko siren javnega alarmiranja izvaja pristojni regijski center za obveščanje, lahko pa sireno sproži tudi gasilska enota sama za samoaktiviranje, vendar mora o tem brez odlašanja obvestiti pristojni regijski center za obveščanje. Regijski center za obveščanje mora takoj po uporabi znaka za preplah oziroma neposredno nevarnost obvestiti javnost oziroma sredstva javnega obveščanja na območju, kjer je bil uporabljen znak za alarmiranje, o razlogih za alarmiranje.

15. člen

(uporaba znakov za alarmiranje za vaje)

Znaki za alarmiranje se lahko uporabljajo tudi ob načrtovanih in večjih vajah zaščite, reševanja in pomoč. Organizator vaje mora pisni zahtevek za uporabo znakov za alarmiranje skupno z načrtom vaje in pisnim soglasjem župana oziroma oseb, ki jih pooblasti, predložiti v soglasje Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje najmanj en delovni dan pred vajo. Organizator vaje je dolžan pred vajo in neposredno po pričetku vaje o uporabi siren javnega alarmiranja obvestiti sredstva javnega obveščanja in lokalno prebivalstvo na krajevno običajen način. Soglasje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je potrebno pridobiti tudi za nenapovedane vaje, če se uporabi za izvedbo teh vaj znake za alarmiranje.

16. člen

(alarmiranje na območju cele države ali delu države)

(1) Proženje siren na območju celotne države, na območju dveh ali večih regij oziroma večjem delu države izvaja Center za obveščanje Republike Slovenije. Če zaradi tehničnih ali drugih vzrokov proženje siren iz Centra za obveščanje Republike Slovenije ni možno, ga v koordinaciji z njim na svojem območju izvedejo regijski centri za obveščanje.

(2) Center za obveščanje Republike Slovenije v primerih iz prejšnjega odstavka posreduje informacije o nevarnosti oziroma nesreči in napotke prebivalcem preko prvega in drugega programa Radia Slovenija in Televizije Slovenija, v skladu z usmeritvami oziroma odobritvijo oseb iz prvega odstavka 12. člena te uredbe. Obenem pa iste napotke posreduje tudi regijskim centrom za obveščanje, da obvestijo regijske radijske ali televizijske postaje.

17. člen

(alarmiranje v regijah)

(1) Regijski centri za obveščanje lahko prožijo sirene za javno alarmiranje na podlagi odločitev ali zahteve pristojnih oseb iz prvega odstavka 12. člena te uredbe. Če je z načrti zaščite in reševanja ali z načrti za alarmiranje za določeno nevarnost ali nesrečo določeno, da ni potrebna predhodna odločitev pristojne osebe, pristojni javni uslužbenci v regijskem centru za obveščanje prožijo sirene javnega alarmiranja samostojno. Brez odlašanja pa morajo o izvršenem alarmiranju obvestiti pristojne osebe ali njihove namestnike. Pred proženjem siren javnega alarmiranja morajo pristojni javni uslužbenci preveriti resničnost podatkov, na podlagi katerih izvedejo alarmiranje.

(2) Pristojni javni uslužbenci v regijskih centrih za obveščanje lahko izjemoma na podlagi odločitve vodje centra za obveščanje ali njegovega namestnika, ne glede na prejšnji odstavek, prožijo sirene za javno alarmiranje, če prejmejo zanesljive podatke o neposredni ogroženosti ljudi in premoženja zaradi določene nevarnosti ali nesreče, zanjo pa ne obstaja načrt za alarmiranje. Pred proženjem siren morajo pristojni javni uslužbenci poskušati pridobiti mnenje osebe, pristojne za odločanje o uporabi znakov za alarmiranje, če je to mogoče, ter preveriti podatke o neposredni ogroženosti v obsegu, ki ga dopuščajo nastale razmere. O izvršenem javnem alarmiranju morajo brez odlašanja obvestiti osebe, pristojne za alarmiranje.

(3) Regijski centri za obveščanje poročajo v vseh primerih uporabe znakov za alarmiranje oziroma javnega alarmiranja, razen rednega preizkusa siren, Centru za obveščanje Republike Slovenije na predpisan način.

18. člen

(obveščanje prebivalstva po izvršenem alarmiranju)

(1) Regijski center za obveščanje mora takoj po proženju znaka opozorilo na nevarnost prebivalce na ogroženem območju obvestiti o nevarnosti preko regijske radijske in televizijske postaje ter drugih sredstev javnega obveščanja in jim posredovati napotke za osebno in vzajemno zaščito v skladu z usmeritvami oziroma odobritvijo pristojnih oseb iz prvega odstavka 12. člena te uredbe. Na enak način se izvaja obveščanje, če je bil znak opozorila na nevarnost dan na podlagi občinskih načrtov zaščite in reševanja. Če je tako določeno v državnem ali regijskem načrtu zaščite in reševanja, se prebivalce na ogroženem območju obvesti o nevarnosti in jim posreduje napotke za ravnanje preko prvega in drugega programa Radia Slovenija in Televizije Slovenija. O napotkih za ravnanje prebivalcev, ki so bili posredovani javnosti, mora regijski center za obveščanje obvestiti tudi Center za obveščanje Republike Slovenije.

(2) Regijski center za obveščanje mora takoj po danem znaku za preplah oziroma neposredno nevarnost prebivalce na ogroženem območju obvestiti o nevarnosti preko regijske radijske ali televizijske postaje ter drugih sredstev javnega obveščanja ter jim posredovati napotke za osebno in vzajemno zaščito v skladu z usmeritvami oziroma odobritvijo pristojnih oseb iz prvega odstavka 12. člena te uredbe. Na enak način se izvaja obveščanje, če je bil znak za preplah oziroma neposredno nevarnost dan na podlagi občinskih načrtov zaščite in reševanja. Če je tako določeno v državnem ali regijskem načrtu zaščite in reševanja, se prebivalce na ogroženem območju obvesti o nevarnosti in jim posreduje napotke za ravnanje preko prvega in drugega programa Radia Slovenija in Televizije Slovenija. O napotkih za ravnanje prebivalcev, ki so bili posredovani javnosti, mora regijski center za obveščanje obvestiti tudi Center za obveščanje Republike Slovenije.

(3) V nujnih primerih lahko informacije o nevarnosti oziroma nesreči in napotke za ravnanje prebivalcev po danem znaku sirene za opozorilo na nevarnost oziroma za preplah ali neposredno nevarnost, ki ga sproži regijski center za obveščanje, na prvi in drugi program Radia Slovenija in Televizije Slovenija posreduje tudi Center za obveščanje Republike Slovenije.

(4) Centri za obveščanje morajo prebivalce na način, določen v prejšnjem in tem členu, obvestiti tudi v primeru, če je prišlo do proženja siren za alarmiranje zaradi pomote ali tehničnih napak.

19. člen

(spletna stran)

Za obveščanje javnosti o naravnih in drugih nesrečah, nevarnostih, opozorilih in napotkih za ravnanje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje vzpostavi spletni in wap portal, ki morata biti dostopna preko javnega internetnega omrežja in omrežja mobilne telefonije. Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje uredi urejanje spletnih strani.

20. člen

(seznanjanje prebivalstva z znaki za alarmiranje)

(1) Za seznanjanje prebivalcev z znaki za alarmiranje skrbijo občine ter lastniki in upravljavci stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb, za seznanjanje zaposlenih s temi znaki pa vodstva gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.

(2) Grafični prikaz znakov za alarmiranje z nujnimi napotki za ravnanje prebivalcev mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in prostorih, kjer se zbira večje število ljudi, ter v poslovnih objektih in prostorih.

(3) Obliko in vsebino grafičnega prikaza iz prejšnjega odstavka določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

(obveznosti gospodarskih družb)

(1) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost, ki predstavlja nevarnost za nastanek nesreče, ki lahko ogrozi zaposlene in okoliško prebivalstvo, in morajo v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami zgraditi lastne alarmne naprave, morajo te alarmne naprave na svoje stroške vključiti v sistem javnega alarmiranja do 30. 6. 2009.

(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne do vključitve svojih alarmnih naprav v sistem javnega alarmiranja zagotoviti v primeru nesreče ustrezno alarmiranje zaposlenih in ogroženega okoliškega prebivalstva.

22. člen

(prevzem siren)

Občine morajo zagotavljati nemoteno delovanje siren javnega alarmiranja na svojem območju, dokler siren, potrebnih za delovanje sistema javnega alarmiranja, ne prevzame Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, vendar ne dalj kot do izteka roka, ki je z zakonom določen za prevzem siren.

23. člen

(veljavnost grafičnega prikaza alarmnih znakov)

Oblika in vsebina grafičnega prikaza alarmnih znakov, ki jo je določila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu z Uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list RS, št. 45/97 in 5/00), se uporablja tudi po uveljavitvi te uredbe.

24. člen

(posebni alarmni znaki)

Posebni znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom (Uradni list RS, št. 54/98) in posebni znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti poplavnega vala zaradi prelivanja ali porušitve pregrade na jezu vodne elektrarne (Uradni list RS, št. 65/00) se uporabljata tudi po uveljavitvi te uredbe.

25. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list RS, št. 45/97 in 5/00).

26. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00718-5/2007/8

Ljubljana, dne 8. novembra 2007

EVA 2007-1911-0004

Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister

Priloga: Znaki za alarmiranje