Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z
vključenim popravkom
Na podlagi tretjega odstavka 41. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93)
in drugega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list
RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o lokacijskem načrtu za obnovo in
doinštalacijo obstoječe hidroelektrarne Doblar na Soči – HE Doblar II
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni
list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, Uradni list RS, št. 36/90, 72/95) in
srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990
(Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95),
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Tolmin (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 9/90) in prostorskih sestavin
srednjeročnega plana občine Tolmin (Uradno glasilo občine Ajdovščina, Nova
Gorica in Tolmin, št. 8/87, 5/91) za območje občine Tolmin, dopolnjen 1996
(Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 16) in prostorskih
sestavin dolgoročnega plana občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93), prostorskih sestavin
srednjeročnega plana občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova
Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93) za območje občine Kanal ob Soči,
dopolnjen 1996 (časopis Primorske novice – Uradne objave št. 32), sprejme
lokacijski načrt za obnovo in doinštalacijo obstoječe hidroelektrarne Doblar na
Soči – HE Doblar II (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je
izdelal Projekt Nova Gorica d.d. v oktobru 1996 pod številko 3016.
2. člen
Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise
in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje hidroelektrarne ter na lego,
potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Obrazložitveni del lokacijskega načrta
obsega:
-
povzetek usmeritev iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Republike Slovenije, občine Kanal ob Soči in občine Tolmin,
-
usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije,
-
usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kanal ob Soči,
-
usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Tolmin,
-
prostorske pogoje za uresničitev planskih odločitev in prostorske
ureditve po posameznih področjih,
-
opis obstoječega stanja,
-
idejno rešitev obnove in doinštalacije HE Doblar II spremljajočih
objektov in naprav,
-
idejno rešitev infrastrukturnega omrežja,
-
začasno ureditev za izvedbo objektov in naprav v območju lokacijskega
načrta,
-
prestavitve, rušitve in preureditve obstoječih objektov in naprav,
-
vodnogospodarske ureditve,
-
varovanje in urejanje naravne in kulturne dediščine, krajinskih
značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje,
-
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
-
zasnovo ureditve zelenih površin,
-
načrt gradbenih parcel,
-
seznam sedanjih uporabnikov zemljišč v ureditvenem območju,
-
položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do
obstoječih,
-
oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
-
etapnost izvajanja načrta,
-
funkcionalne celote,
-
zaporednost izvajanja funkcionalnih celot.
Grafični del obsega:
-
prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Republike Slovenije v merilu 1 : 250000,
-
prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine Kanal ob Soči in občine Tolmin v merilu 1 : 25000, 1 : 5000, 1 : 2000 in
1 : 000,
-
celotno situacijo HE Doblar II – HE Plave II M 1 : 20000,
-
pregledno ureditveno situacijo M 1 : 10000,
-
ureditveno situacijo – vtok M 1 : 500,
-
ureditveno situacijo med gradnjo – vtok M 1 : 500,
-
idejne rešitve komunalnih naprav – vtok M 1 : 500,
-
prerez vtoka, prerez tunela M 1 : 250, 1 : 50,
-
situacijo, podolžni in prečni profil tunela – Ušnik M 1 : 500,
-
ureditveno situacijo – strojnica M 1 : 500,
-
ureditveno situacijo med gradnjo – strojnica M 1 : 500,
-
idejne rešitve komunalnih naprav – strojnica M 1 : 500,
-
vzdolžni prerez 1-1 – strojnica M 1 : 000,
-
celotno napravo vzdolžni profil – dovodni tunel M 1 : 0000, 1 : 2000,
-
parcelacijski načrt k.o. Sela M 1 : 2000,
-
parcelacijski načrt k.o. Doblar M 1 : 2000,
-
parcelacijski načrt k.o Ročinj M 1 : 2000.
OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta
obsega parcele po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Sela
območje trajnega odvzema
355/2, 356, 357/1, 357/2
območje začasnega odvzema
49/4, 49/5, 51/1, 51/2, 51/6, 52/1, 55/1
(614/1, 630)
k.o. Doblar
območje trajnega odvzema
1966/1, 1970, 1989/1, 2402, 1870/2,
1870/1, 1960, 2405, 2419 (2418)
območje začasnega odvzema
1866/4, 1866/2, 2402, 1867/2, 1870/2,
1870/1, 1960, 2419
k.o. Ročinj
območje začasnega odvzema
1863/2, 1863/3, 1862/2, 2428, 1960/1,
1858/4, 1859/1, 1859/3, 1846/1, 1858/1, 1859/2, 1846/8, 1857/1, 1856/1, 1846/2,
(2486).
OBNOVA IN DOINŠTALACIJA OBSTOJEČE HIDROELEKTRARNE DOBLAR NA
SOČI – HE DOBLAR II
4. člen
S predvideno gradnjo vzporedne derivacijske
elektrarne Doblar II je načrtovano poenotenje inštaliranega pretoka v velikosti
180 m3/s na celotni verigi Soških elektrarn HE Doblar, HE Plave, HE Solkan).
Predvidena elektrarna HE Doblar II v največji možni meri izkorišča objekte in
infrastrukturo že obstoječe elektrarne Doblar.
Osnovni tehnični podatki
Inštalirani pretok: Qi
= 105 m3/s
Inštalirana moč: Pb
= 41 MW
Letna proizvodnja: W1
= 192 GWh
Bruto padec: Hbr
= 48,5 m
Turbina: Kaplan,
vertikalna
Generator: trifazni
sinhroni
Odvod: v
110 kV omrežje
Derivacijski tunel: dolžina
3780m
Vtočni objekt
Vtočni objekt (vtok v dovodni predor) bo
postavljen približno 100 m vzvodno od obstoječega vtoka HE Doblar I na območju
pregrade v Podselu. Na vtoku bodo predvidene grobe rešetke ter za njimi
tablasta zapornica. Dostop do vtočnega objekta bo omogočen z dograditvijo
približno 70 m podaljška obstoječega pristopnega tunela od pregrade HE Doblar
I. Po tem predoru se bo odvijal promet pri graditvi objekta.
Dovodni tunel
Trasa tunela poteka po desnem bregu Soče –
vzporedno s traso obstoječega tunela HE Doblar I. Izkopni premer tunela bo 7 m,
svetli pa bo od 6,1 do 6,4 m, kar je pogojeno z geološkimi razmerami. Dolžina
tunela znaša 3780 m.
Prečkanje potoka Ušnik z dovodnim tunelom
bo predvideno v posebni armirano-betonski izvedbi.
Vodostan
Pred podzemno strojnico, ki bo ob obstoječi
strojnici HE Doblar I bo postavljen vodostan. Delovišče in stopnišče vodostana
bo ločeno od drugih objektov tunela tako, da ne bo motenj med gradnjo. Svetli
premer centralne vodostanske komore bo 26 m, višina pa 33 m. Zgornja
vodostanska komora bo imela svetli premer 5,5 m in bo dolga 329 m. Dostop do
vodostanskega cilindra bo po pristopnem rovu dolžine 160 m s svetlim premerom
4,5 m.
Tlačni cevovod
Tlačni cevovod bo dolg približno 56 m in bo
potekal od zasunske komore do strojnice. Namenjen je premagovanju višinske
razlike med osjo dovodnega tunela, ki bo na koti približno 126 m n.m. in koto
osi turbinske spirale na koti 97 m n.m.
Strojnica
Strojnica HE Doblar II bo v celoti podzemne
izvedbe. Nameščena bo približno 35 m severozahodno od obstoječe. V spodnjem
delu med kotoma 85,5 in 102 m n.m. bo turbinski jašek s Kaplanovo turbino, jeklena
turbinska spirala ter sifon.
Med kotama 102 in 106,5 m n.m. bo
generatorski del. Montažna ploščad bo na koti 106,5 m n.v. Višina montažnega
prostora bo 15 m. Nivo današnjega dvorišča pred elektrarno ostaja na koti 131
m. Strojnici stare in nove elektrarne bosta medsebojno povezani s posebnim
tunelom za osebni dostop.
Pomožni oziroma upravni prostori elektrarne
bodo nameščeni v kaverni ob montažni ploščadi. V treh etažah bodo nameščeni
tudi posebni tehnološki visokonapetostni prostori, aku-prostor, skladišča,
delavnica, sanitarije.
Odvodni tunel
Odvodni tunel dolžine 144 m z naklonom 12%
bo potekal od konca turbinskega sifona do izliva v Sočo. Presek bo podkvasto
oblikovan, dimenzij 9 x 6 m.
POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Upoštevati je treba naslednje usmeritve in
izpolnjevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
objektov in drugih posegov v prostor.
Vtočni objekt
Objekt bo arhitekturno oblikovan skladno z
obstoječim objektom vtoka HE Doblar I. Armiranobetonska konstrukcija bo vpeta v
skalno steno. Viden bo le del vtočnega objekta, in sicer ploščad na koti 155 m
n.v. s pripadajočo hidromehansko opremo.
Dovodni tunel
Dovodni tunel bo na notranji strani obložen
z armiranobetonskim plaščem. Zunanja konstrukcija tunela bo opazna samo pri
prečkanju potoka Ušnik, vendar bo pod gladino vode. Zgornji rob tunela bo
zaokrožen, podobno kot je obstoječi predor za HE Doblar I.
Strojnica
Strojnica bo v celoti podzemne izvedbe in
bo oblikovana podobno, kot obstoječi objekt. Vidni bodo le vhodni portali v
tunele, ki morajo biti oblikovani skladno z obstoječimi objekti
(armiranobetonska konstrukcija, kamnita obloga).
Odvodni tunel
Iztok odvodnega tunela bo oblikovan skladno
z obstoječimi iztoki (armirani beton in kamen).
Gradbišča
Pred začetkom gradbenih del bo treba
urediti gradbišče v spodnjem delu Doblarja. Začasni posegi bodo v strugi potoka
Doblarec in na ploščadi pod stanovanjskimi hišami. Po končani gradnji bo
vzpostavljeno prvotno stanje v strugi in na brežinah potoka Doblarca ter na
brežinah reke Soče nizvodno od iztoka iz elektrarne. Urejeno bo športno in
otroško igrišče, druge površine bodo zatravljene in zasajene z drevesi.
Vsi posegi med gradnjo v relief z nasipi in
vkopi se bodo čim bolj prilagajali obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in
nasipov ob Soči bodo speljane v obstoječi teren in ustrezno urejene, zavarovane
in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Med obratovanjem bo treba nadzirati stanje
nasipov in usekov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in
varnosti.
Med gradnjo bo vegetacija odstranjena samo
na krajih nujnih posegov.
Po končani gradnji in ureditvi površin bodo
narejeni ustrezni dodatni urejevalni posegi, ki morajo temeljiti na obstoječi
vrstni sestavi in v značilnih oblikah vegetacije prostora.
POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
6. člen
Vodovod
Predvideni objekt strojnice HE Doblar II bo
uporabil obstoječe priključke HE Doblar I. Dodatna požarna zaščita bo
zagotovljena z intervencijo gasilskih vozil, ki bodo uporabljala vodo v koritu
Soče pod elektrarno.
Kanalizacija
Predvideni objekt strojnice HE Doblar II bo
priključen na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Elektrika in TT-zveze
Elektroenergija, proizvedena v novi
elektrarni bo kabelsko povezana z 110 kV kablom do obstoječega stikališča.
Obstoječi 35 kV daljnovod na levem bregu
Soče se bo v prihodnje uporabljal kot zagonski daljnovod med HE Plave II in
Doblar II, ki bo nadomestil obstoječi pogonski 10 kV DV. V končni fazi bo
obstoječi 10 kV DV obratoval z napetostjo 20 kV.
Nova strojnica bo interno priključena na
obstoječe nizkonapetostno omrežje. Javna razsvetljava in signalno krmilni kabli
bodo potekali po internih kabelskih policah po obstoječih in predvidenih
kabelskih rovih.
TT-naprave bodo za povezavo potekale po
obstoječih in predvidenih kabelskih kanalih in dostopnih tunelih.
Novi objekti in naprave hidroelektrarne ne
bodo ovirali dostopa do elektro daljnovodov.
ZAČASNE UREDITVE ZA IZVEDBO OBJEKTOV IN NAPRAV
7. člen
Zaščitna konstrukcija gradbene jame na vtočnem
objektu
Gradbeno jamo vtoka bo treba pred začetkom
del zavarovati s primerno ločno konstrukcijo, ki bo vodotesna in stabilna proti
obtežbi vodnega pritiska. Med gradnjo bo vodna gladina znižana od kote 153 na
127 m n.m. Po končani gradnji vtočnega objekta bo začasna pregrada odstranjena.
Zaščitna konstrukcija gradbene jame na
iztoku iz odvodnega tunela HE Doblar II
Na sotočju Doblarca in Soče bo predvidena
gradbena jama za izvedbo odvodnega tunela in strojnice. Zaščitna konstrukcija
gradbene jame proti strugi Soče bo iz betonskih vodnjakov premera 3 m podvodne
izvedbe, ki bo pregrajevala strugo Doblarca. Osnovna konstrukcija pregrade se
bo nadgradila z AB gredami. Gradbiščna ploščad za pregrado bo nasuta do kote
107,20 m n.m. Skozi zaščitno konstrukcijo bosta predvideni cevi premera 1,75 m
za pretok vode Doblarca.
Gradbena jama bo proti vodam Soče varovana
do pretoka, ki se pojavi povprečno trikrat letno, višje vode pa bodo jamo
preplavile. S strani Doblarca bo gradbena jama varovana na dvoletno visoko
vodo.
Po končani gradnji bo struga Doblarca v
območju iztoka očiščena in vzpostavljeno bo v prvotno stanje.
Začasna ureditev gradbišča v Doblarju
Gradbišče bo organizirano na ploščadi med
Doblarcem, Sočo in stanovanjskimi objekti. Pristop do gradbišča bo po novi
pristopni poti širine 4 m. V območju gradbišča bodo začasni objekti za delavce,
material, dnevna odlagališča izkopnega materiala, skladišče gradbenega
materiala, delavnice in betonarna zmogljivosti 50 m3/h. Izkopni material bo iz
predora odpeljan po interni železnici, nato s tovornjaki do deponije v Anhovem.
Interne prevoze na gradbišču bo možno obvladovati z dvema stolpnima žerjavoma.
Stanovanjski objekti bodo proti
gradbiščnemu hrupu zavarovani s protihrupno ograjo, višine 4 m.
Po končani gradnji in odstranitvi začasnih
objektov bo gradbiščna ploščad sanirana in sicer: pristopna cesta ostane,
uredilo se bo otroško in športno igrišče, ostale površine bodo humuzirane in
zatravljene.
Posegi v Doblarcu
Vhodni portal v dovodni tunel HE Doblar II
bo lociran na levem bregu Doblarca 60 m gorvodno od obstoječega podslapja
preliva vodostanskega objekta. Čez strugo Doblarca bo speljana začasna proga na
montažni konstrukciji, po kateri se bo prevažal izkopni material do začasnega
odlagališča. Korito bo očiščeno naplavin tako, da bo lahko prevajalo dveletno
visoko vodo.
Po končanih delih bo konstrukcija začasnega
mostu odstranjena, dovodni tunel bo zaprt z betonsko steno, za brežine in
korito Doblarca pa bo vzpostavljeno v prvotno stanje.
Mala gradbišča
Na območju Doblarja bodo na posameznih
lokacijah predvidena manjša gradbišča za izvedbo vhodov v vodostanske jaške in
v strojnico. Predvideno bo tudi gradbišče tunela v strugi Ušnika. Po izgradnji
vhodnih portalov bo območje urejeno z vegetacijo.
Prestavitve rušitve in preureditve
obstoječih objektov in naprav
Zaradi novogradnje se bosta na območju
Doblarja porušila del garaže na vhodu v pristopni tunel do montažne ploščadi
strojnice in baraka ob Doblarcu.
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN ZAŠČITNI UKREPI
8. člen
Vodnogospodarske ureditve med gradnjo
Med graditvijo zaščitne ločne pregrade v
Podselu za varovanje vtoka bo potrebna denivelacija gladine akumulacije od kote
153 do kote 127 m n.m. Zaščitna konstrukcija gradbene jame bo potrebna tudi na
izlivu Doblarca v Sočo pri graditvi odvodnega tunela. Začasen poseg bo potreben
tudi v strugo Doblarca pri graditvi vhodnega portala dovodnega tunela. Po
končani gradnji bodo vsi začasni objekti odstranjeni. Sanirane bodo posledice
posega v strugo Doblarca in Soče ter breg Doblarca. Za oskrbo gradbišča s
tehnološko vodo bo dopusten ustrezen odvzem iz Soče.
Varovanje podtalnice, vodne favne in flore
Med graditvijo bodo odtoki fekalne vode
gradbišč speljani v nepretočne greznice, meteorne vode pa prek lovilcev maščob
v vodotoke. Po končani gradnji se bodo naprave odstranile.
V primeru nastanka mrtvice ali drugih
posegov med gradnjo v reko Sočo bo investitor pravočasno sodeloval z ribiško
družino pri reševanju rib.
Dopustna nihanja gladine jezera v Podselih
Nihanje gladine jezera v času od 1. 6. do
15. 9. bo v delovnih dneh največ do 1,2 m, ob sobotah, nedeljah in praznikih
največ 1 m.
Izven navedenega časa bo dopustno največje
nihanje gladine jezera do 2 m. Od 15. 3. do 1. 6., in sicer ob sobotah,
nedeljah in praznikih, bo nihanje gladine jezera do 1,2 m.
Ekološko sprejemljiv pretok
Na odseku od pregrade Podselo do
akumulacije Ajba je treba zagotoviti Qes, oziroma ekološko in krajinsko
sprejemljivi pretok, ki bo določen znotraj intervala od 0,5 m3/s do
1,5 m3/s do pridobitve vodnogospodarskega dovoljenja.
Obstoječe vodne pravice
Obstoječe vodne pravice za uporabo vode in
vodnih zemljišč se z graditvijo nove elektrarne ne bodo spreminjale. Prednosti
pri uporabi obstoječih in bodočih porabnikov bodo natančno določene v
koncesijskem aktu.
Varnost
Pri načrtovanju objektov je treba
upoštevati obratovalne valove, ki nastajajo v bazenih ob spremembah pretoka
skozi turbine. Posledice možne porušitve posamezne pregrade, oziroma pregrad v
nizu, morebitne možne okvare ali napake pri obratovanju zapornic ali posledice
izjemno visokih voda in predvidene ustrezne ukrepe je treba upoštevati v skladu
s predpisi, ki jih določa poseben dokument. Nevarna območja v bližini pregrade
in strojnice se zaščitijo in označijo. V nenevarnih območjih bo prost dostop do
vode.
VAROVANJE IN UREJANJE NARAVNIH IN KULTURNIH VREDNOT,
KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI, DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN PLODNE ZEMLJE
9. člen
Pri začasnih in trajnih posegih na bregovih
in v strugi Doblarca bo potrebno upoštevati sonaravno urejanje vodotoka skladno
z rešitvami lokacijskega načrta.
Arhitektura novih objektov se bo z
ustreznimi rešitvami prilagodila obstoječim objektom pri oblikovanju in uporabi
vrst materiala. Manjši poseg bo le v sotočju potoka Doblarca, ki pa bo urejen
tako:
-
na levem bregu Doblarca gorvodno od mostu bo odstranjena začasna
konstrukcija potrebna zaradi prevoza materiala. Vzpostavljeno bo prvotno stanje
struge Doblarca in brežine, vhod v tunel se zapre z betonsko steno pred katero
bo izveden nasip v obliki današnje brežine,
-
na levem bregu Doblarca bo AB konstrukcija iztoka vključena v naravno
kamnito korito in dno potoka,
-
na desnem bregu ob iztoku Doblarca bo brežina potoka in Soče urejena s
skalometno oblogo,
-
vzpostavljeno bo prvotno stanje struge Doblarca od mostu navzdol po
odstranitvi začasnega nasipa.
Varovanje plodne zemlje
Plodna zemlja, ki je le na površinah
predvidenega gradbišča v Doblarju in ob brežinah potoka Ušnik, bo pred začetkom
gradbenih posegov odstranjena in naložena na rob gradbišča. Po končani gradnji
bo uporabljena za obnovo zelenih površin in brežin.
Izkopni material
Ves izkopni material, ki bo nastal pri
graditvi derivacijskega tunela in drugih objektov predvidene HE Doblar II. se
bo odvažal iz gradbiščnih odlagališč na končno odlagališče v kamnolom Salonit
Anhovo po R 301.
Prodni nanosi, ki bodo pridobljeni s
poglabljanjem struge vodotoka, bodo uporabljeni pri graditvi objektov
elektrarne. Neuporabni material se bo odvažal na končno odlagališče v kamnolom
Salonit Anhovo.
VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
10. člen
Varstvo zraka
Ker se ne pričakuje zapraševanje oziroma
druge oblike onesnaževanja zraka, posebni ukrepi niso predvideni.
Varovanje pred emisijo plinov
Ugotovljeno je, da bodo zaradi povečanja
prometa med gradnjo elektrarn na odseku regionalne ceste št. R 301 med
Doblarjem in Anhovim dnevni izpusti plinov minimalni in da se ne bodo povečali
čez dovoljene vrednosti v naseljih.
Varstvo pred hrupom
Za zaščito stanovanjskih hiš v neposredni
bližini gradbiščne ploščadi med gradnjo je treba namestiti protihrupno ograjo.
Med obratovanjem strojnice je treba čezmerne izpuste hrupa v okolju preprečiti
že na izvoru z ustreznimi izolacijami.
Varstvo pred hrupom zaradi povečanega
tovornega prometa
Povečanje tovornega prometa zaradi prevozov
materiala v kamnolom Salonita skozi naselja bo hrupne obremenitve čez dan
nekoliko povečalo, vendar ne bodo presegale dovoljenih vrednosti 54 dB(A) za
noč in 64 dB(A) za dan. Posebni zaščitni ukrepi niso predvideni.
Zaščita obstoječe cestne mreže
Na podlagi štetja vozil in prometa v letu
1994 spada regionalna cesta št. R 301 od Ušnika do kamnoloma Salonita med
vozišča z lahko do srednjo prometno obremenitvijo.
Z upoštevanjem dodatne prometne obremenitve
vozil z izkopnim materialom iz nove elektrarne se vozišče uvrsti v vozišča s
težko prometno obremenitvijo. Obstoječo voziščno konstrukcijo bo treba
dograditi s 5 cm plastjo bitumenskega betona, na naslednjih odsekih ceste R 301
od km 7,95 do km 9,55, od km 12,75 do km 15,0 in od km 15,60 do km 15,80.
Varovanje obstoječih stanovanjskih in
drugih objektov pri gradnji podzemnih objektov HE Doblar II
Gradnja podzemnih objektov predora in
strojnice ne bo vplivala na površinske objekte. Seizmične vplive je med
izkopavanjem pričakovati, vendar ne bodo imeli škodljivih vplivov zaradi
uporabe sodobne tehnologije.
Med gradnjo bo zagotovljeno opazovanje
oziroma ugotavljanje morebitnih sprememb na objektih in napravah, ki so na
območjih stavbnih zemljišč.
ZASNOVA UREDITVE ZELENIH POVRŠIN
11. člen
Pri hidrocentrali Doblar II, ki je v celoti
podzemne izvedbe, je potrebna ureditev zelenih površin predvsem zaradi posledic
posegov gradbišč. Gradbiščna ploščad v spodnjem Doblarju bo po končani gradnji
sanirana. Površino je treba urediti kot otroško in športno igrišče, namenjeno
prebivalcem soseske, zagotoviti servisno vzdrževalne dovoze, druge proste
površine pa humunizirati in zatraviti, na posameznih delih zasaditi z avtohtono
vegetacijo.
V gozdna zemljišča so dovoljeni posegi
samo, kjer je to nujno v skladu s soglasjem za poseg. Po graditvi bo investitor
uredil prizadete površine, predvsem gozdna zemljišča, z varovalnimi
značilnostmi, to je vhodni del pristopa v vodostansko komoro.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
12. člen
Investitor in izvajalci bodo opazovali
sestavine okolja na določenih krajih in v določenem časovnem obdobju:
-
dodatna biološka inventarizacija Soče in vplivnega kopenskega območja,
-
kakovost reke Soče,
-
onesnaženost, ki priteka v Sočo s pritoki oziroma odpadnimi vodami na
vplivnem območju,
-
spremembe temperature Soče zaradi spremenjenih pretokov in vplivov na
rekreacijo,
-
vzpostavitev monitoringa zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka,
-
pričakovane spremembe zaprojevanja akumulacijskega jezera in vplivov na
tekoče izvajanje sanacije,
-
vplivi spremenjene (povečane) hitrosti nižanja gladine akumulacijskega
jezera (stabilnost brežin, erozija, življenjske združbe),
-
nadzor nad posebnimi spremembami (vplivi) v naravnem okolju med gradnjo
objektov (gradnja tunelov, obvodnih objektov, praznjenje akumulacije),
-
nadzor in preverjanje sistema opozarjanja javnosti ob izrednih dogodkih
(varnost),
-
spremljanje izpustov prašnih delcev v zrak pri gradnji dovodnega tunela
oziroma pri ravnanju z odkopnim materialom,
-
spremljanje morebitnega povečanja hrupa in emisij škodljivih plinov
zaradi povečanja prometa pri transportu izkopnega materiala na poseljenih
območjih regionalne ceste R 301.
Opazovanje bo potekalo v teh časovnih
obdobjih:
-
pred začetkom gradnje – popis sedanjega stanja,
-
med gradnjo objektov – nadzor nad posebnimi spremembami, še posebej v
sušnih obdobjih,
-
v prvih treh letih obratovanja nove HE, in sicer ob nižjem vodostaju v
sušnih obdobjih in obdobjih z višjo temperaturo.
Poseben sistem opazovanja terjajo spremembe
na odseku od Podsela do Doblarja (4 km) na teh krajih:
Hidrološka presoja bo v teh profilih:
-
na potoku Ušnik pred zajezitvijo,
-
talni izpust v pregradi Doblar,
-
S1 km 70+500 (nad izlivom potoka Vogršček),
-
S2 km 68+500 do km 69+500 (pod izlivom potoka Vogršček).
Biološka analiza in vse druge meritve se
opravljajo v tem profilu:
-
S2 km 68+500 do km 69+500 (pod izlivom potoka Vogršček).
Vsi potrebni dodatni ukrepi v zvezi z
monitoringom pa bodo opredeljeni v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.
13. člen
Poleg vseh obveznosti, navedenih v
predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med
gradnjo in po gradnji tudi:
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja:
-
izdelati študijo inventarizacije struge Soče med Mostom na Soči in
Plavmi z okolico ob gradnji hidroelektrarn HE Plave II, HE Doblar II. Zahteve
na podlagi tega elaborata je treba upoštevati pri izdaji gradbenega dovoljenja,
-
pri projektiranju je treba upoštevati oceno ogroženosti pred poplavami
za reko Sočo za območje stoletnih voda,
-
zagotoviti zaščito TK-omrežja pri križanju z elektroenergetskimi kabli,
-
po pridobitvi lokacijskega dovoljenja je treba izpolniti zahteve iz 17.
člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93),
-
dopolniti projekt prometne ureditve v sklopu projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo del,
-
skupaj z ribiškima družinama Tolmin in Soča Nova Gorica je treba
določiti zaščitne ukrepe in usklajevanje izvajanja del,
-
uskladiti način in čas bagranja dna z Zavodom za ribištvo.
Če si Občina Kanal ob Soči pridobi ustrezno
dokumentacijo in pogoje za dodatno odlagališče materiala zunaj kamnoloma v
Salonitu, mora investitor to upoštevati.
Pred začetkom del na objektu investitor
mora:
-
opraviti ogled lokalnih cest s predstavniki KS,
-
opraviti ogled obstoječih objektov v bližini gradbišč ob transportnih
poteh s predstavniki KS,
-
na podlagi predpisov pripraviti načrt organizacije gradbišča ter
pridobiti soglasje upravljavca cest,
-
pridobiti od upravljavca dovoljenje za vsa dela v cestnem svetu,
-
zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se
prometna varnost zaradi graditve elektrarne ne bo poslabšala,
-
pridobiti odločbo za polovično zaporo ceste v primeru povečanega prometa
na cesti zaradi izvajanja gradbenih del,
-
dograditi voziščno konstrukcijo na cesti R 301, ki bo potrebna na
kritičnih krajih, v skladu z zahtevami upravljavca cest,
-
urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste in
javne poti, ki se bodo uporabljale za dovoz na gradbišče. Pred začetkom gradnje
je potrebno uskladiti način protiprašne zaščite z Upravo za varstvo narave,
-
prijaviti začetek in konec del Cestnemu podjetju Nova Gorica,
-
zavarovati gradbišča, tako da bo zagotovljena varnost, nemotena uporaba
sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode,
-
opraviti razgovor s prizadetimi lastniki hiš, ki mejijo na gradbišče.
Med graditvijo:
-
upoštevati je treba rezultate ocene ogroženosti pred poplavami za reko
Sočo za območje stoletnih voda,
-
organizirati promet med gradnjo tako, da ne bo zastojev,
-
zagotavljati čiščenje vozil za prevoz pred izstopom z gradbiščnega
prostora,
-
sofinancirati ustrezno premostitev čez Sočo, zaradi predvidene povečane
obremenitve med graditvijo,
-
zagotoviti vse varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo
preprečeno onesnaževanje okolja in vode, ki bi nastalo zaradi prevoza,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma ob
nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
-
urediti pločnik in javno razsvetljavo od kanalskega pokopališča do
naselja Kanal,
-
ob nastanku mrtvice ali drugih posegov v Sočo pravočasno obveščati in
sodelovati z ribiškima družinama pri reševanju rib,
-
zagotoviti nemoteno preskrbo krajanov med gradnjo,
-
po dogovoru z občino zagotoviti prevoz otrok v šolo in vrtec,
-
med gradnjo podzemnih objektov spremljati stanje na obstoječih objektih
nad zemljo in pod zemljo,
-
meriti hrup na stanovanjskih objektih v Spodnjem Doblarju.
Če bi bile dovoljene ravni hrupa presežene,
mora investitor dodatno zaščitno ukrepati.
Po končani graditvi:
-
urediti vse poškodovane površine na območju gradbenih posegov,
-
morebitne poškodbe na objektih ali delih cestišča v varovalnem pasu
ceste, ki so posledica graditve ali povečanega prometa bo potrebno sanirati,
-
ponovno vzpostaviti uničene mejne kamne s pomočjo pooblaščene geodetske
organizacije.
Obveznosti investitorja do lokalnih
skupnosti so opredeljene v posebnem dogovoru, ki ga sklenejo investitor in
Občina Kanal ter investitor in Občina Tolmin.
ETAPNOST
14. člen
Celotni poseg je ena sama funkcionalna
celota, zato se bodo dela izvajala na celotnem območju po posameznih delih
objekta (vtočni objekt, tunel, vodostan, strojnica, iztočni objekt) hkrati.
TOLERANCE
15. člen
Vse stacionaže in dimenzije objektov in
naprav se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev
dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so
dopustna odstopanja le, če se oblikovalske, prometnotehnične in okoljevarstvene
razmere ne bodo poslabšale. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo.
NADZOR
16. člen
Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat
Republike Slovenije za okolje in prostor.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na
Ministrstvu za okolje in prostor, v Uradu Republike Slovenije za prostorsko
planiranje in na občinah Tolmin in Kanal ob Soči.
18. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-04/96-8/2-8
Ljubljana, dne 30. oktobra 1996.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik