Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
Krajinskem parku Kolpa obsega:
-
Uredbo o Krajinskem parku Kolpa (Uradni list RS, št. 85/06 z dne
10. 8. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave -
ZON-C (Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o Krajinskem parku Kolpa (Uradni list
RS, št. 54/18 z dne 10. 8. 2018).
UREDBA
o Krajinskem parku Kolpa
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in varstveni cilji)
(1) Z namenom, da se zavarujejo naravne
vrednote ter ohrani biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje ob
reki Kolpi od Starega trga do Fučkovcev določi za Krajinski park Kolpa (v
nadaljnjem besedilu: park).
(2) Namen ustanovitve parka je tudi
povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja na območju parka ter čezmejno
sodelovanje.
(3) Varstveni cilji v parku so: ohranitev
naravnih vrednot, ohranitev velike biotske raznovrstnosti, ohranitev populacij
ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst
(v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), ohranitev najmanj
obstoječega obsega habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem
stanju in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.
(4) Na območju parka se omogočajo in
spodbujajo razvojne možnosti prebivalstva in trajnostni razvoj, ki je
prilagojen značilnostim in potrebam varovanja parka, ter omogoča duhovno
sprostitev in bogatitev človeka.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa območje parka,
varstvena območja in območja ožjih zavarovanih območij v parku, pravila
ravnanja in varstvene režime, način upravljanja parka, nadzora v parku in druga
ravnanja, povezana z namenom ustanovitve parka iz te uredbe.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne
usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.
3. člen
(znak parka)
(1) Park ima svoj znak (logo), ki je
določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Znak je sestavljen iz
zunanjega okvira znaka, ki je romb s pobranimi robovi (v nadaljnjem besedilu:
romb). Znotraj ležečega romba je stilizirana praprot, ki je značilnost
belokranjskih steljnikov.
(2) Uporaba znaka se podrobneje določi s
statutom upravljavca parka.
II. OBMOČJE PARKA, VARSTVENIH OBMOČIJ IN OŽJIH ZAVAROVANIH
OBMOČIJ
4. člen
(varstvena območja in ožja zavarovana
območja)
(1) Park je razdeljen na tri varstvena
območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje. Prvo varstveno območje obsega
aluvialne ravnice ob reki Kolpi, reko Kolpo, strma in položnejša obrežna
pobočja ter območja pomembnejših naravnih vrednot. Drugo varstveno območje
obsega pretežno kmetijske in gozdne površine, kjer se je zaradi tradicionalne
rabe ohranilo naravno ravnovesje in se je izoblikovala značilna krajina z
mozaično razporejenostjo krajinskih struktur, z manjšimi zaselki, posamičnimi
domačijami in sakralnimi objekti, ter območja namenjena rekreaciji in območja
naravnih vrednot. Tretje varstveno območje obsega zaključena naselja s
senožetnimi sadovnjaki in z območji naravnih vrednot, večje zaselke in določena
vinogradniška območja.
(2) V parku se določijo naslednja ožja
zavarovana območja:
-
naravna vrednota Dolenjski zdenec, ev. št. 8135, izvirna kraška
jama ob Kolpi se določi za Naravni spomenik Dolenjski zdenec;
-
naravna vrednota Fučkovski zdenec, ev. št. 4507, krajša izvirna
jama ob Kolpi, vzhodno od Fučkovcev se določi za Naravni spomenik Fučkovski
zdenec;
-
naravna vrednota reka Kolpa, evid. št. 138, mejna reka in glavni
belokranjski odvodnik se določi za Naravni spomenik Kolpa;
-
naravna vrednota Zdenec Jarbol, evid. št. 8220, obzidan izvir ob
Kolpi vzhodno od Podklanca se določi za Naravni spomenik Zdenec Jarbol;
-
naravna vrednota Grajska lipa, evid. št. 8138, mogočna lipa pred
gradom Vinica se določi za Naravni spomenik Grajska lipa;
-
naravna vrednota Marindolska lipa, evid. št. 4531, stara lipa na
mestu nekdanje mitnice v Marindolu se določi za Naravni spomenik Marindolska
lipa;
-
naravna vrednota Lipa v vasi Marindol, evid. št. 4532, mogočna
stara lipa, hišno drevo v Marindolu se določi za Naravni spomenik Lipa v vasi
Marindol;
-
naravna vrednota Marindolska loza, evid. št. 8139,
hrastovo-belogabrov sestoj ob reki Kolpi in Miličih se določi za Naravni
spomenik Marindolska loza;
-
naravna vrednota Dečinska stena, evid. št. 4537, termofilno
pobočje s skalnimi stenami nad Kolpo se določi za Naravni spomenik Dečinska
stena;
-
naravna vrednota Hrastova loza, evid. št. 8140, sestoj bukev z
gnezdišči sive čaplje se določi za Strogi naravni rezervat Hrastova loza;
-
naravna vrednota Vrhovske vrtače, evid. št. 4533, razgiban niz
vrtač na kraškem ravniku med Vrhovci in Marindolom se določi za Naravni
spomenik Vrhovske vrtače;
-
naravna vrednota Velika stena nad Radenci, evid. št. 4527,
termofilno pobočje s strmimi stenami nad reko Kolpo se določi za Naravni
spomenik Velika stena nad Radenci;
-
naravna vrednota Fortunova brajda, evid. št. 4535, stoletna
brajda z devetinštiridesetimi trtami samorodnice jugovzhodno od Sinjega Vrha se
določi za Naravni spomenik Fortunova brajda;
-
naravna vrednota Jama v kamnolomu, evid. št. 4369, biospeleološko
pomembna jama s stalnim tokom ob reki Kolpi pri Sečjem selu pri Vinici se
določi za Naravni spomenik Jama v kamnolomu;
-
naravna vrednota Kobiljača, evid. št. 4371, biospeleološko
pomembna izvirna jama ob reki Kolpi pod Špeharji se določi za Naravni spomenik
Kobiljača;
-
naravna vrednota Zilje – vrbe, evid. št. 4545, sestoj starih
mogočnih vrb na loki ob Kolpi, južno od vasi Zilje se določi za Naravni
spomenik Ziljske vrbe;
-
naravna vrednota Marindolski steljniki, evid. št. 4544, ohranjeni
steljniki in površine v zaraščanju pri Marindolu se določi za Naravni spomenik
Marindolski steljniki.
5. člen
(meje parka, varstvenih območij in ožjih
zavarovanih območij)
(1) Meje parka, varstvenih območij in ožjih
zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1:25 000
in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu (GURS 2005) na
parcelo natančno.
(2) Zapisi prikaza mej iz prejšnjega
odstavka se hranijo pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalni skupnosti na območju parka in
pri upravljavcu parka.
(3) Meje parka, varstvenih območij in ožjih
zavarovanih območij so prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 70
000, ki sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(4) Ministrstvo, pristojno za geodetske
zadeve, na podlagi podatkov iz registra naravnih vrednot evidentira območje
parka v bazi zemljiškega katastra.
III. RAZVOJNE USMERITVE
6. člen
(razvojne usmeritve)
Na območju parka se v okviru namena
ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju
razvojnih možnostih prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:
-
s spodbujanjem razvoja podeželja in trajnostnih oblik kmetovanja,
ki so usklajene z varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine ter
ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
-
s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izboljšanjem
kmetijske infrastrukture in ohranitvijo naselij;
-
s povezovanjem kmetijske in turistične dejavnosti;
-
z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo, izboljšanjem
turistične infrastrukture in z gradnjo oziroma prenovo že obstoječih
prenočitvenih zmogljivosti, pri čemer se obiskovalce usmerja na ekološko manj
občutljiva območja;
-
z urejanjem prostora in obnovo vasi, tako da se ohranja krajinska
pestrost in kulturna dediščina, izboljša okoljska, cestna in energetska
infrastruktura ter omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta;
-
z ohranjanjem kulturne dediščine;
-
z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju
z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in
obnovljivost ter da se ohranjajo življenjski prostori rastlinskih in živalskih vrst
in naravne vrednote.
7. člen
(ukrepi)
(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo
zlasti z naslednjimi ukrepi:
-
omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri
pridobivanju finančnih sredstev skozi različne razvojne programe iz različnih
občinskih, državnih in meddržavnih virov;
-
usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov,
ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z
namenom ustanovitve parka;
-
vzpodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti,
ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski
in socialni razvoj;
-
izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva na območju parka in
nudenjem strokovne pomoči le temu.
(2) Razvojne usmeritve in ukrepi se
podrobneje določijo v načrtu upravljanja parka.
IV. PRAVILA RAVNANJA IN VARSTVENI REŽIMI
4.1. Varstveni režimi
8. člen
(splošni varstveni režimi)
(1) Na območju parka se ne izvajajo posegi,
opravljajo dejavnosti ali se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil
namen ustanovitve parka, zlasti pa ni dovoljeno:
1. izvajati
posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo,
poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu ali na način, da se znatno
spremenijo druge lastnosti naravne vrednote;
2. izvajati
posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke razmere na reki in
ekološke razmere na območju parka in posledično vplivali na poslabšanje
ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;
3. izvajati
posegov in dejavnosti oziroma rabiti zemljišča na način, ki bi lahko prizadel
krajinsko pestrost oziroma spremenil značilno podobo krajine;
4. spreminjati
namembnost obstoječih gospodarskih objektov, razen mlinov, zunaj poselitvenih
območij naselij, ter umeščati novih dejavnosti, ki bi zaradi spremljajočih
posegov prizadele krajinsko pestrost oziroma spremenile značilnosti krajine;
5. graditi
in urejati rekreacijskih površin, na način, ki bi ogrozil krajinsko pestrost,
biotsko raznovrstnost in naravne vrednote;
6. graditi
nove objekte, razen infrastrukturnih objektov, zunaj naselij in zaselkov, razen
v 20-metrskem pasu ob njih, pri čemer prepoved gradnje novih objektov ne velja
za rekreacijska in vinogradniška območja;
7. taboriti,
šotoriti ali postavljati bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila
ali objekte zunaj za ta namen določenih območij;
8. umetno
osvetljevati živali, njihova bivališča, zavetišča ali druge pomembne dele
habitata;
9. organizirati
množične javne športne, kulturne in druge prireditve, zunaj za to določenih
območij;
10. odlagati smeti in druge odpadke
zunaj za to urejenih mest;
11. parkirati ali puščati vozil zunaj
za ta namen določenih območij, razen za lastnike in najemnike zemljišč na
svojih oziroma najetih zemljiščih;
12. sproščati gensko spremenjenih
organizmov v okolje.
(2) Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka
se podrobneje opredelijo in umestijo v prostor v načrtu upravljanja parka.
9. člen
(varstveni režimi v prvem varstvenem
območju)
Poleg splošnega varstvenega režima iz
prvega odstavka prejšnjega člena v prvem varstvenem območju tudi ni dovoljeno:
1. ograjevati
zemljišč z nenaravnimi materiali razen s transparentnimi žičnatimi ograjami;
2. izvajati
nadzemeljskih elektroenergetskih in telekomunikacijskih omrežij (nova ali ob
sanaciji obstoječih omrežij), razen na območjih, kjer bi tovrstni posegi lahko
ogrozili oziroma prizadeli ugodno stanje živalskih in rastlinskih vrst,
njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot;
3. postavljati
reklamnih ali drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov, razen za potrebe
prometne ureditve, označbe in predstavitve parka;
4. graditi
in urejati rekreacijskih površin ob reki, kjer ni urejene ustrezne
infrastrukture, če bi gradnja lahko ogrozila krajinsko pestrost oziroma biotsko
raznovrstnost;
5. graditi
novih objektov;
6. zasajati
žive meje iglavcev;
7. obnavljati
gozdov s tujerodnimi drevesnimi vrstami;
8. omejevati
dostop do vode na urejenih in označenih poteh.
10. člen
(varstveni režimi v drugem varstvenem
območju)
Poleg splošnega varstvenega režima iz
prvega odstavka 8. člena te uredbe v drugem varstvenem območju tudi ni
dovoljeno:
1. ograjevati
zemljišč z nenaravnimi materiali razen s transparentnimi žičnatimi ograjami;
2. obnavljati
gozdov s tujerodnimi drevesnimi vrstami;
3. zasajati
žive meje iglavcev na odprtih površinah;
4. izvajati
nadzemeljskih elektroenergetskih in telekomunikacijskih omrežij (nova ali ob
sanaciji obstoječih omrežij), razen na območjih, kjer bi tovrstni posegi lahko
ogrozili oziroma prizadeli ugodno stanje živalskih in rastlinskih vrst,
njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot;
5. na
novo urejati rekreacijskih površin na način, ki predstavlja gradnjo objektov,
razen enostavnih objektov.
11. člen
(varstveni režimi v tretjem varstvenem
območju)
Poleg splošnega varstvenega režima iz
prvega odstavka 8. člena te uredbe v tretjem varstvenem območju tudi ni
dovoljeno izvajati dejavnosti, graditi objektov in rabiti zemljišč na način, ki
bi lahko poslabšal krajinsko pestrost in biotsko raznovrstnost ter škodljivo
vplival na ekološke razmere v prvem in drugem varstvenem območju.
12. člen
(varstveni režimi v ožjih zavarovanih
območjih)
(1) Poleg splošnih varstvenih režimov
določenih za park in varstvenih režimov za posamezna varstvena območja v ožjih
zavarovanih območjih tudi ni dovoljeno graditi novih objektov, razen na
območjih obstoječih rekreacijskih površin v drugem varstvenem območju v skladu
z načrtom upravljanja parka.
(2) V ožjih zavarovanih območjih tudi ni
dovoljeno:
1. Naravni
spomenik Vrhovske vrtače:
-
spreminjati obstoječih reliefnih značilnosti.
2. Naravni
spomenik Marindolski steljniki:
-
spreminjati obstoječe namembnosti zemljišč;
-
izvajati dejavnosti in posege, ki bi povzročali zmanjševanje
obstoječega obsega.
3. Naravni
spomenik Fortunova brajda:
-
dosajevati drugih sort;
-
spreminjati obstoječo gojitveno obliko (dvokraki guyot sistem).
4. Naravna
spomenika Kobiljača in Jama v kamnolomu:
-
vstopati v notranjost jam v času reprodukcijskega obdobja
netopirjev;
-
kakorkoli zakrivati ali zapirati vhod v jame brez predhodnega
soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu:
zavod).
5. Naravni
spomeniki Ziljske vrbe, Grajska lipa, Marindolska lipa in Lipa v vasi Marindol:
-
postavljati naprav, stvari ali graditi objektov vključno z
enostavnimi objekti na območju 5 metrov od obsega krošenj dreves;
-
plombirati votlih debel;
-
zmanjševati številčnosti sestoja sedmih Ziljskih vrb;
-
plezati po drevesih;
-
plakatirati in obešati reklamnih panojev na drevesa.
6. Strogi
naravni rezervat Hrastova loza:
-
približevati se gnezdiščem v času gnezdenja;
-
spreminjati sestavo zoocenoze z naseljevanjem drugih vrst živali.
7. Naravni
spomeniki reka Kolpa, Fučkovski zdenec, Dolenjski zdenec in Zdenec Jarbol:
-
izvajati vodnih športnih in rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko
poslabšale ugodno stanje živalskih vrst;
-
odvzemati proda, peska in mivke z obrežja ali dna reke, razen v
primerih rednega vzdrževanja;
-
posegati v brežino reke in obrežno vegetacijo, razen v primerih
nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev dostopov do vode na območjih
rekreacijskih površin v skladu z načrtom upravljanja parka;
-
utrjevati bregov z zidanimi ali betonskimi škarpami, razen v
primeru obnove obstoječih škarp;
-
izvajati plovbo s plovili na motorni pogon;
-
izvajati sanacijo jezov, ki bi spreminjala vodni režim, linijo
jezu in njegovo avtentično podobo;
-
obnavljati in rekonstruirati obstoječih objektov ter graditi
novih objektov na način, ki bi ogrozil geomorfološke in hidrološke značilnosti
naravne vrednote;
-
vstopati v reko s čolni zunaj posebej za to določenih vstopnih
mest;
-
naseljevati tujerodnih vrst rib;
-
prati motornih vozil v neposredni bližini reke in v reki ter v
bližini izvirov oziroma izvirnih jam.
(3) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega
odstavka je dovoljeno opravljanje dejavnosti že delujočih mlinov in žag.
13. člen
(izjeme za upravljavca parka in izvajalca
naravovarstvenih nalog)
(1) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12.
člena te uredbe lahko upravljavec parka v skladu z načrtom upravljanja parka
gradi objekte in postavlja naprave, namenjene varovanju in predstavitvi
naravnih vrednot, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter
obisku in doživljanju parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura).
(2) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12.
člena te uredbe se v parku lahko izvajajo dela za izvedbo posameznih
naravovarstvenih nalog v skladu z načrtom upravljanja parka.
14. člen
(druge izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12.
člena te uredbe se lahko v parku:
-
opravljajo dejavnosti državne gospodarske javne službe urejanja
voda v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in z varstvenimi
usmeritvami ohranjanja narave, nujni obrambni ukrepi ter izvaja zaščita,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
-
izvajajo posegi in opravljajo dejavnosti na enotah kulturne
dediščine v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in
varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave.
(2) Naloge državne gospodarske javne službe
urejanja voda se opredelijo v letnem programu za njihovo izvedbo, pri pripravi
katerega se upoštevajo namen in varstveni cilji te uredbe ter načrt upravljanja
parka, in se izvajajo po terminskem planu, ki mora biti usklajen s terminskim
planom letnega programa dela upravljavca.
(3) Posegi in dejavnosti na enotah kulturne
dediščine v parku se izvajajo ob upoštevanju namena in varstvenih ciljev te
uredbe ter načrta upravljanja parka po terminskem planu, ki mora biti usklajen
s terminskim planom letnega programa dela upravljavca.
(4) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12.
člena te uredbe se lahko v parku v skladu z načrtom upravljanja parka:
-
gradijo komunalni in infrastrukturni objekti ali naprave za
naselja;
-
izvaja energetska izraba vode znotraj zmogljivosti obstoječih
objektov;
-
postavljajo primerno oblikovani reklamni panoji in neprometni
znaki;
-
urejajo parkirišča za potrebe kopališč ali turistično
rekreacijskih objektov.
4.2. Pravila ravnanja
15. člen
(namembnost in raba)
(1) Znotraj prvega varstvenega območja
velja najstrožji režim, ki prepoveduje vsa ravnanja, ki bi lahko razvrednotila
naravne vrednote, prizadela ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst,
njihovih habitatov in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem
stanju.
(2) Znotraj drugega varstvenega območja je
dovoljena dosedanja tradicionalna raba površin ter uporaba urejenih prostorov
za okolju prijazen turizem in rekreacijo.
(3) Znotraj tretjega varstvenega območja je
dovoljena raba in pozidava površin na način, ki ne nasprotuje določbam te
uredbe.
16. člen
(naravovarstvene naloge)
V parku se izvajajo naslednje
naravovarstvene naloge:
-
skrb za ohranjanje oziroma vzpostavljanje take rabe zemljišč,
izvajanja dejavnosti in posegov, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo
biotsko raznovrstnost;
-
ohranjanje oziroma vzpostavljanje takega stanja v prostoru, ki
zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
-
ohranjanje za park značilne mozaične krajine in
-
druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko
raznovrstnost ter krajinsko pestrost in so v skladu z načrtom upravljanja
parka.
17. člen
(izvajanje posegov in dejavnosti)
(1) Vsak poseg, dejavnost ali ravnanje v
parku je treba izvajati v obsegu in na način, ki najmanj ogroža naravno
ravnovesje, ugodno stanje naravnih vrednot v parku in sam park.
(2) Pri pripravi programov za izvedbo in
pri izvedbi dejavnosti in posegov iz 14. člena te uredbe je treba upoštevati
izvajanje naravovarstvenih nalog, določenih z zakonom in to uredbo, in jih
uskladiti z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov v parku ter varstvenimi
usmeritvami za trajnostni razvoj dejavnosti, kot sestavinami načrta upravljanja
parka.
18. člen
(naravovarstvene smernice)
Vsebina naravovarstvenih smernic za park,
ki se upošteva pri urejanju prostora, rabi naravnih dobrin in urejanju voda, se
določi na podlagi te uredbe, načrta upravljanja parka in predpisov s področja
ohranjanja narave, ki urejajo varstvo naravnih vrednot, ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjanje ekosistemov.
19. člen
(naravovarstveno soglasje)
(1) Za gradnjo objektov v parku se
pridobivajo naravovarstveni pogoji in naravovarstveno soglasje v skladu s
predpisi s področja graditve objektov in ohranjanja narave.
(2) Za gradnjo enostavnih objektov v parku
je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih dveh
odstavkov naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti v tretjem varstvenem
območju parka, kjer ni naravnih vrednot, za rekonstrukcijo objekta, nadomestno
gradnjo ali odstranitev objekta, ter za objekte za lastne potrebe, če vplivi
gradnje ne segajo zunaj tretjega varstvenega območja.
V. UPRAVLJANJE
20. člen
(upravljanje)
(1) Za upravljanje parka Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s posebnim aktom,
s katerim uredi tudi statusno pravna in organizacijska vprašanja v zvezi z
njegovim delovanjem.
(2) Javni zavod (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec parka) v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene,
strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju parka.
21. člen
(organi)
(1) Upravljavec parka ima naslednje organe:
-
svet zavoda,
-
strokovni svet in
-
direktorja.
(2) V svetu zavoda, ki je najvišji organ
upravljanja, ima lokalna skupnost z območja parka svoje predstavnike.
(3) Podrobnejšo sestavo organov, način
imenovanja članov kolegijskih organov ter drugo določa akt o ustanovitvi
javnega zavoda.
22. člen
(naloge)
(1) Upravljavec parka opravlja v okviru
javne službe naslednje dejavnosti:
-
pripravlja predlog načrta upravljanja parka;
-
sprejema letne programe dela parka na podlagi načrta upravljanja
parka in opravlja oziroma skrbi za tam določene naloge;
-
stalno spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske
raznovrstnosti in krajinske pestrosti v parku in pripravlja poročila o stanju v
parku;
-
skrbi za izvajanje varstvenih režimov in razvojnih usmeritev ter
izvaja naravovarstvene naloge;
-
skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v
parku in drugih vrednih delov parka;
-
sklepa pogodbe o varstvu iz zakona, ki ureja ohranjanje narave;
-
sodeluje z zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic za del,
ki se nanaša na park;
-
sodeluje pri pripravi območnega in regionalnega razvojnega
programa;
-
usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s parkom;
-
izvaja mednarodne projekte in sodeluje pri njihovem izvajanju,
tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje parka, predstavitvah in
strokovnih raziskavah parka;
-
skrbi za predstavitev parka, ki vključuje tudi ozaveščanje
javnosti o pomenu parka;
-
zagotavlja dostop do informacij o parku in vodi informacijski
center parka;
-
sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena varstva in
razvoja parka;
-
sodeluje z lastniki zemljišč na območju parka in jim strokovno
pomaga in svetuje;
-
pripravlja in vzdržuje poti in označbe v parku ter drugo parkovno
infrastrukturo, potrebno za obisk parka in opravlja vodniško službo po parku;
-
ureja naravne vrednote ali dele parka za ogledovanje in
obiskovanje v skladu z načrtom upravljanja parka;
-
izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja parka v skladu s
to uredbo.
(2) Upravljavec parka opravlja kot javno
službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje z nepremičninami v parku, ki
so v lasti države in služijo namenom parka.
(3) Podrobnejše naloge glede obsega
upravljanja z nepremičninami v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi
javnega zavoda.
(4) Vlada s sklepom določi nepremične iz
drugega odstavka tega člena.
23. člen
(javna pooblastila)
Poleg dejavnosti iz prejšnjega člena
upravljavec parka v okviru javnih pooblastil:
-
izvaja neposredni nadzor v parku,
-
upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na park.
24. člen
(načrt upravljanja parka)
(1) Upravljanje parka se izvaja na podlagi
sprejetega načrta upravljanja parka, ki ga za obdobje petih let sprejme vlada.
(2) V načrtu upravljanja parka so nujne
sestavine, določene z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, strukturirane tako,
da so razvidni:
-
ocena stanja v parku, ki zajema stanja po posameznih področjih in
sicer: področje ohranjanja narave, področje rabe in dejavnosti v prostoru ter
področje ekonomske, gospodarske in socialne strukturiranosti v parku;
-
srednjeročni in kratkoročni – operativni cilji upravljanja parka,
ki izhajajo iz namena ustanovitve parka;
-
neposredni in posredni ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev,
ki vključujejo vsebinsko opredelitev nalog upravljavca v zvezi z neposrednim
upravljanjem parka in nalog, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov, ki se izvajajo
na podlagi drugih predpisov in posredno vplivajo na doseganje namena
ustanovitve parka;
-
prostorska umestitev varstvenih in razvojnih vsebin v parku;
-
program izvajanja načrta upravljanja parka z določitvijo
prioritete izvajanj ukrepov in finančnim ovrednotenjem.
(3) V načrtu upravljanja parka se določijo
tudi vsebine, določene s to uredbo.
(4) Upravljavec parka letno poroča
ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja parka.
25. člen
(letni program dela)
(1) (prenehal
veljati).
(2) Z letnim programom dela parka se
podrobneje določi terminski plan izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja
parka tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše
obdobje, glede na pričakovano stanje v parku ter finančne vire za izvedbo del
in nalog v parku.
(3) Strokovno pomoč pri pripravi letnega
programa dela zagotavlja zavod.
(4) (prenehal
veljati).
VI. FINANCIRANJE
26. člen
(sredstva)
(1) Upravljavec parka pridobiva finančna
sredstva za upravljanje parka:
-
iz državnega proračuna;
-
z vstopninami, dotacijami in donacijami;
-
s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;
-
s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
-
iz različnih mednarodnih programov pomoči;
-
s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in
projektov, ki so v skladu z namenom ustanovitve parka, iz sredstev lokalnih,
državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
-
iz drugih virov.
(2) Upravljavec parka lahko pridobiva
sredstva tudi iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi
oziroma sprejetim načrtom upravljanja parka.
(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz
prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev
parka v skladu z načrtom upravljanja parka.
(4) Podrobnejše pogoje za pridobivanje
sredstev iz prejšnjega odstavka, merila in postopke razdeljevanja sredstev ter
odločanje o razdeljevanju in nadzor nad namensko porabo sredstev predpiše
minister, pristojen za ohranjanje narave.
VII. NADZOR
27. člen
(neposredni nadzor)
Neposredni nadzor v parku zagotavlja
upravljavec parka v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.
28. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb
te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
Priloga
1: Znak Krajinskega parka Kolpa
Priloga
2: Meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij
Uredba o Krajinskem parku Kolpa (Uradni list
RS, št. 85/06) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»VIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
Vlada Republike Slovenije ustanovi javni
zavod iz 20. člena te uredbe najkasneje v treh mesecih od uveljavitve te
uredbe.
30. člen
Upravljavec parka mora v enem letu po
ustanovitvi javnega zavoda predložiti Ministrstvu za okolje in prostor predlog
načrta upravljanja parka.
31. člen
Minister za okolje in prostor določi v
šestih mesecih od uveljavitve te uredbe začasne upravljavske smernice za park,
ki se uporabljajo do sprejema načrta upravljanja parka.
32. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se v delu, ki
se nanaša na varstvo naravne dediščine, preneha uporabljati odlok Občine
Črnomelj o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Uradni list RS, št. 82/98).
33. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ohranjanju narave - ZON-C (Uradni list RS, št. 46/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o Krajinskem parku
Kolpa (Uradni list RS, št. 54/18) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(hramba karte v
registru naravnih vrednot)
Karta iz nove priloge 2 uredbe se začne
hraniti kot podatek o zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot v 15
dneh od uveljavitve te uredbe.
3. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.