Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
obsega:
-
Uredbo o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07 z
dne 10. 10. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 54/09 z dne 13. 7. 2009),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 23/11 z dne 31. 3. 2011),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 27/16 z dne 11. 4. 2016).
UREDBA
o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta uredba ureja merila za organiziranje,
opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
II. ORGANIZIRANJE IN OPREMLJANJE
1. Civilna zaščita
2. člen
(1) Za opravljanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči se praviloma organizirajo naslednje enote ter službe in
imenujejo organi Civilne zaščite:
-
enote za prvo pomoč;
-
enote za prvo veterinarsko pomoč;
-
tehnične reševalne enote;
-
enote za radiološko, kemijsko in biološko
zaščito;
-
enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi
sredstvi;
-
enote za uporabo zaklonišč;
-
služba za proženje snežnih plazov;
-
službe za podporo;
-
poveljniki Civilne zaščite in njihovi
namestniki ter štabi Civilne zaščite;
-
poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi
namestniki;
-
informacijski centri;
-
logistični centri;
-
druge enote in službe.
(2) Enote in službe Civilne zaščite iz
prejšnjega odstavka se praviloma organizirajo kadar nalog zaščite, reševanja in
pomoči, ki jih opravljajo te enote in službe, ni mogoče opravljati s poklicnimi
reševalnimi službami oziroma enotami, službami ali sestavami, ki jih
organizirajo društva in druge nevladne organizacije oziroma gospodarskimi
družbami, zavodi in drugimi organizacijami.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se lahko ob nastanku naravne ali druge nesreče glede na ogroženost,
posledice nesreče in druge potrebe, ustanovijo dodatne enote in službe Civilne
zaščite, če jih je mogoče pravočasno usposobiti in opremiti za izvajanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči.
(4) Enote, službe in organi Civilne
zaščite ne glede na merila določena s to uredbo lahko organizirajo tudi državni
organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
3. člen
(1) Enote za prvo pomoč organizirajo:
-
gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali
skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in
opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo
nevarnost za nastanek nesreče in morajo zato izdelati načrte zaščite in
reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na istem kraju in
dodatno ekipo na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih;
-
šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo
dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega
varstva ter nege starejših občanov, eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok,
učencev, študentov ali oskrbovanih oseb na istem kraju;
-
občine, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev
najmanj eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še po eno ekipo.
(2) Občine praviloma organizirajo
ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristojno organizacijo Rdečega križa v okviru
te organizacije, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami.
(3) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje organizira v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi
nevladnimi organizacijami ter občinami do 200 ekip za prvo pomoč, ki lahko
delujejo na območju cele države.
(4) Ekipa za prvo pomoč iz prvega
odstavka tega člena šteje najmanj tri in ne več kot šest pripadnikov. Po tri
ekipe se povezujejo v oddelek in po dva oddelka v vod. V vodu mora biti tudi
ena ekipa za prevoz poškodovanih ali obolelih.
(5) Prva
pomoč obsega:
-
dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim;
-
pomoč pri izvajanju triaže;
-
pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali
obolelih;
-
sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in
obolelih;
-
sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih;
-
sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških
ukrepov.
4. člen
(1) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije, ki se ukvarjajo z farmsko vzrejo živine in imajo najmanj
200 glav živine v turnusu oziroma temu primerljivo drugo farmsko
proizvodnjo, organizirajo najmanj eno ekipo za prvo veterinarsko pomoč oziroma
potrebno večje število ekip glede na obseg in vrsto farmske vzreje v skladu z
načrti zaščite in reševanja za primer pojava množičnih živalskih bolezni.
(2) Veterinarska pomoč obsega:
-
izvajanje ukrepov za zaščito živali, živil živalskega
izvora, krmil in napajališč pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč oziroma
posledicami teh nesreč;
-
izvajanje ukrepov za zaščito živali ob
nevarnosti množičnega pojava ali množičnem pojavu živalskih bolezni;
-
sodelovanje pri izvajanju dekontaminacije
živine;
-
sodelovanje pri odstranjevanju živalskih
trupel.
5. člen
(1) Tehnične reševalne enote
organizirajo:
-
občine, ki ležijo na potresnem območju kjer je
predviden projektni pospešek tal od 0,2 do 0,5 (g) (VIII. stopnje ali več po
EMS) v skladu z oceno ogroženosti in imajo do 20.000 prebivalcev, najmanj
eno ekipo za iskanje zasutih v ruševinah in eno ekipo za reševanje in na vsakih
nadaljnjih 20.000 prebivalcev še po eno ekipo za iskanje zasutih v ruševinah
ter eno ekipo za reševanje;
-
občine, ki ležijo na potresnem območju kjer je
predviden projektni pospešek tal od 0,2 do 0,5 (g) (VIII. stopnje ali več po
EMS) v skladu z oceno ogroženosti in imajo 100.000 in več prebivalcev,
najmanj en vod za iskanje zasutih v ruševinah in dve četi za reševanje;
-
občine, ki ležijo na poplavno ogroženem območju
v skladu z oceno ogroženosti, tehnično reševalne enote za gradnjo ter
utrjevanje protipoplavnih nasipov ob neposredni ogroženosti zaradi poplav
oziroma ob poplavah ter druga gradbeno tehnična dela za varstvo pred naraslimi
vodami in ekipe za reševanje na vodi in iz vode.
(2) Pokrajine organizirajo oziroma
zagotovijo potrebne zmogljivosti za tehnično reševanje v skladu s svojimi
načrti zaščite in reševanja.
(3) Občine praviloma zagotovijo
potrebne zmogljivosti za tehnično reševanje, razen ekip za iskanje zasutih v
ruševinah, s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami s področja
gradbeništva, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti. Ekipe za
reševanje na vodi in iz vode občine praviloma organizirajo v dogovoru z
gasilsko organizacijo, lahko pa tudi z drugimi nevladnimi organizacijami.
(4) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje organizira v vseh regijah najmanj en oddelek za iskanje
zasutih v ruševinah in en oddelek za reševanje, na poplavno ogroženih območjih
pa tudi ekipe za reševanje na vodi in iz vode. Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje lahko zagotovi zmogljivosti za tehnično reševanje s
pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami.
(5) Tri ekipe za iskanje zasutih v
ruševinah ali za reševanje iz prvega odstavka tega člena se združujejo v
oddelek. Po dva oddelka se združujeta v vod in trije vodi v četo.
(6) Tehnično reševanje obsega:
-
iskanje zasutih ljudi v ruševinah z geofoni in
drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah;
-
reševanje ljudi in premoženja iz ogroženih in
poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov;
-
utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v
času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih
gradbeno tehničnih del za varstvo pred poplavami;
-
odstranjevanje ovir na cestah, urejanju
zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture in
odpravljanju drugih nujnih posledic ob neurjih, poplavah, plazovih in drugih
nesrečah;
-
sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z
nevarnimi snovmi v naravnem okolju;
-
sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih
objektov;
-
urejanje lokacij za začasno nastanitev
ogroženih prebivalcev;
-
reševanje na vodi in iz vode;
-
sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob
neposredni vojni nevarnosti in med vojno.
6. člen
Enote za radiološko, kemijsko in biološko
zaščito organizirajo:
-
gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije z več kot 50 zaposlenimi na istem kraju, ki v svojem delovnem
procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi in
morajo zato izdelati načrte zaščite in reševanja (zavezanci po direktivi Seveso
II), najmanj eno ekipo za radiološko oziroma kemijsko izvidovanje glede na
dejavnost ter najmanj eno ekipo za dekontaminacijo oziroma financirati morajo
ustanovitev, opremljanje in usposabljanje takšne enote v občini, v kateri
opravljajo dejavnost, v skladu z občinskim načrtom zaščite in reševanja za
primer nesreče, ki jo lahko povzroči dejavnost take gospodarske družbe, zavoda ali
druge organizacije;
-
občine na območju katere je sedež gospodarske
družbe, zavoda ali druge organizacije iz prejšnje alinee, en oddelek za
radiološko in kemijsko dekontaminacijo, če potrebnih zmogljivosti ne morejo
zagotoviti v gasilskih enotah, ki so vključene v javno gasilsko službo.
(2) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje organizira najmanj en oddelek za radiološko kemijsko in
biološko dekontaminacijo za delovanje na območju države in izven nje ter po en
oddelek za radiološko in kemijsko izvidovanje v vsaki regiji.
(3) Oddelek za izvidovanje iz prvega
in prejšnjega odstavka obsega tri ekipe za izvidovanje, oddelek za
dekontaminacijo pa dve ekipi za dekontaminacijo.
(4) Za detekcijo in identifikacijo
radioloških, kemijskih, bioloških ali drugih virov ogrožanja ob nesrečah z
nevarnimi snovmi, terorističnih pojavih oziroma drugih nesrečah Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje z Nacionalnim inštitutom za
biologijo, Inštitutom za mikrobiologijo in parazitologijo, Inštitutom za mikrobiologijo
in imunologijo, Centrom za toksikologijo ter po potrebi z drugimi inštituti,
sklene pogodbe na podlagi katerih zagotovi uporabo in vključevanje posebnih
zmogljivosti teh inštitutov in centrov pri izvajanju zaščite, reševanja in
pomoči. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zagotovi usklajeno
izvajanje njihovih nalog na področju radiološke, kemijske in biološke zaščite z
nalogami, ki jih opravljajo s to uredbo določene enote in službe oziroma, ki
jih opravljajo drugi organi in službe ter Slovenska vojska.
(5) Radiološko, kemijska in biološka
zaščita obsega:
-
izvidovanje nevarnih snovi ter bojnih strupov v
okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize);
-
ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih
območij;
-
ugotavljanje prenehanja radiološke in kemijske
nevarnosti;
-
jemanje vzorcev za analize in preiskave;
-
usmerjanje, usklajevanje in izvajanje zaščitnih
ukrepov;
-
izvajanje dekontaminacije ljudi in opreme.
7. člen
(1) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje organizira varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
kot enotno službo, ki deluje neprekinjeno in v okviru katere enota za varstvo
pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pokriva območje celotne države.
(2) Naloge službe za varstvo pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so odkrivanje, odstranjevanje in uničevanje
neeksplodiranih ubojnih sredstev v okolju, ki so ostala kot posledica preteklih
vojaških spopadov in drugih vojaških aktivnosti.
8. člen
(1) Enote za uporabo zaklonišč
organizirajo kot službo gospodarske družbe in zavodi, lastniki oziroma
upravljavci stanovanjskih stavb ter občine, in sicer:
-
v vsakem zaklonišču s 25–200 zakloniščnimi
mesti mora biti vodja zaklonišča;
-
v vsakem zaklonišču z 201–400 zakloniščnimi
mesti morata biti vodja in namestnik vodje zaklonišča;
-
v zakloniščih s 401–600 zakloniščnimi mesti
morajo biti vodja in dva namestnika vodje zaklonišča;
-
za vsakih nadaljnjih 200 zakloniščnih mest se
določi še en namestnik vodje zaklonišča.
(2) Naloge službe za uporabo zaklonišč
so:
-
označevanje dostopov do zaklonišč;
-
pripravljanje zaklonišč za uporabo;
-
organiziranje bivanja v zakloniščih;
-
skrb za delovanje naprav in opreme v
zakloniščih.
(3) Služba za uporabo zaklonišč se
organizira v povečani nevarnosti napada na državo.
9. člen
(1) Službo za proženje snežnih plazov
organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje kot enotno službo
na območju države.
(2) Naloge službe za proženje snežnih
plazov so preventivno proženje snežnih plazov, odstreljevanje nevarnih snežnih
opasti in odstreljevanje ledu na vodotokih.
10. člen
(1) Službe za podporo organizirajo
zlasti:
-
Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje;
-
pokrajine;
-
občine.
(2) Službe za podporo obsegajo enote
ali ekipe za oskrbo, za zveze, za psihološko pomoč, za prevoze, za
informacijsko in komunikacijsko podporo, za administrativno podporo ter druge
potrebe štabov Civilne zaščite. Velikost služb oziroma število enot ali ekip
določi ustanovitelj glede na ogroženost ter vrste možnih nesreč, število in
vrsto sil za zaščito, reševanje in pomoč ter možnosti.
(3) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje lahko organizira v skladu z načrti zaščite in reševanja
posebne službe za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite,
reševanja in pomoči ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter posebno službo
za izvajanje evakuacije državljanov Republike Slovenije iz druge države, v
kateri so ogroženi zaradi naravne ali druge nesreče. Posebne službe za podporo
in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči lahko
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira tudi za določene
naravne in druge nesreče v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja.
(4) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje lahko informacijsko komunikacijsko podporo Štaba Civilne
zaščite Republike Slovenije oziroma podpore organom vodenja zaščite, reševanja
in pomoči ob velikih nesrečah, kot so potres, požar v naravnem okolju in druge,
zagotovi na podlagi pogodbe z Zvezo radioamaterjev Slovenije, radioamaterskimi
društvi oziroma občinami na ogroženem območju.
(5) Naloge služb za podporo so zlasti:
-
zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov
Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč s hrano, vodo ter
drugimi življenjskimi potrebščinami, delovnimi sredstvi in materialom;
-
vzdrževanje delovnih sredstev oziroma sredstev
za zaščito in reševanje;
-
zagotavljanje informacijsko komunikacijske
podpore organom vodenja oziroma pri vodenju ter usklajevanju zaščite, reševanja
in pomoči ob nesreči;
-
zagotavljanje prevoza moštev, opreme, materiala
in humanitarne pomoči;
-
informacijska in administrativna podpora
organom vodenja;
-
zagotavljanje psihološke pomoči;
-
sodelovanje pri evakuaciji, začasni nastanitvi
in oskrbi ogroženih;
-
sprejem ali razdeljevanje sredstev mednarodne,
humanitarne in druge pomoči;
-
druge podporne naloge.
11. člen
(1) Poveljnike Civilne zaščite in
njihove namestnike ter štabe Civilne zaščite imenujejo:
-
gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije z nad 100 zaposlenimi, ki v delovnem procesu uporabljajo,
proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate
ter energetske pline in opravljajo dejavnosti ali upravljajo s sredstvi za
delo, ki predstavljajo tveganje za okolico ter na podlagi odločitve pristojnega
državnega ali občinskega organa gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije, katerih dejavnost predstavlja veliko ali zelo veliko požarno
ogroženost;
-
občine;
-
pokrajine;
-
Vlada Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
poveljnike Civilne zaščite, njihove namestnike in štabe Civilne zaščite
imenujejo zavodi, ki opravljajo bolnišnično dejavnost regijskega pomena ter
gospodarske družbe, ki na državni ali regijski ravni upravljajo z
infrastrukturnimi sistemi, zlasti energetskim, železniškim, informacijsko
komunikacijskim, vodovodnim in drugim oskrbnim sistemom.
(3) Poveljnike Civilne zaščite,
njihove namestnike in štabe Civilne zaščite lahko ne glede na prvi odstavek
tega člena, imenujejo občine tudi v mestnih četrtih in v večjih naseljih, ki so
zaokrožena celota v skladu z načrti zaščite in reševanja.
12. člen
(1) Poverjenike za Civilno zaščito in
njihove namestnike imenujejo:
-
šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo
dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega
varstva ter nege starejših oseb, z nad 100 otroki, učenci, študenti ali
oskrbovanimi osebami;
-
občine v večjih vaseh, ki so na posebej
ogroženem območju;
-
trgovski centri v katerih se dnevno zadržuje
nad 2000 kupcev.
(2) Ob naravni ali drugi nesreči se lahko
poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki imenujejo tudi v
gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, v večjih stanovanjskih
stavbah, ulicah ali delih naselij, v vaseh in zaselkih.
(3) Naloge poverjenikov za Civilno
zaščito in njihovih namestnikov so:
-
spremljanje razmer in opozarjanje na preteče
nevarnosti;
-
usmerjanje izvajanja osebne in vzajemne zaščite
ob naravnih in drugih nesrečah;
-
usklajevanje zaščitnih ukrepov ter
organiziranje izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v skladu z odločitvami
vodje intervencije;
-
pomoč pri izvajanju umika iz ogroženih objektov
ali območij;
-
obveščanje in vzdrževanje drugih stikov z
organi vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
-
opravljanje drugih nalog glede na njihove možnosti.
13. člen
(1) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje organizira dva informacijska centra, ki lahko delujeta ob
nesrečah na različnih območjih države. Informacijske centre lahko po potrebi
organizirajo tudi pokrajine in občine.
(2) Naloge informacijskih centrov so:
-
posredovanje informacij o posledicah nesreče in
drugih razmerah ter dajanje napotkov prebivalcem na prizadetem območju;
-
zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov o
mrtvih in poškodovanih pristojnim štabom Civilne zaščite, drugim pristojnim
organom, organizacijam in službam ter, če je tako odločeno svojcem žrtev in
poškodovanih;
-
nudenje psihološke in duhovne pomoči prizadetim
in svojcem žrtev;
-
sodelovanje z zdravstveno službo, policijo,
socialno službo, poizvedovalno službo, duhovniki in drugimi, v primeru
prometnih nesreč pa tudi z letalskimi, železniškimi in drugimi prevozniki,
ministrstvi za promet in po potrebi za zunanje zadeve;
-
prevajalske storitve, če so med prizadetimi
tudi državljani drugih držav oziroma zaradi mednarodne pomoči;
-
nudenje pomoči pri oskrbi in nastanitvi
nepoškodovanih in svojcev;
-
nudenje pomoči preživelim pri vzpostavitvi
stikov s svojci.
14. člen
(1) Logistične centre glede na potrebe
organizirajo:
-
Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje na ravni regij in države;
-
pokrajine;
-
občine.
(2) Naloge logističnih centrov so:
-
skladiščenje in razdeljevanje opreme in
sredstev za zaščito, reševanje in pomoč pristojnim štabom, enotam in službam
Civilne zaščite;
-
skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev
iz zalog materialnih sredstev za primer naravnih in drugih nesreč;
-
sprejem in oskrba sil za zaščito, reševanje in
pomoč, ki so napotene na prizadeto območje;
-
zbiranje, skladiščenje in razdeljevanje
humanitarne in mednarodne pomoči praviloma v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami.
15. člen
Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje za popis ter oceno poškodovanosti objektov ob potresih in v drugih
nesrečah, v katerih je veliko število poškodovanih objektov, ustanovi v skladu
z državnimi načrti zaščite in reševanja do 100 komisij, katerih člani imajo
lahko status pripadnikov Civilne zaščite.
16. člen
Organi vodenja Civilne zaščite morajo biti
organizirani, opremljeni in usposobljeni tako, da se jih lahko aktivira v
največ do štirih urah, enote in službe pa v do osmih urah.
17. člen
(1) Minister, pristojen za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše v skladu z merili določenimi s to
uredbo kadrovske sestave enot in služb (formacije) Civilne zaščite ter vrsto in
količino zaščitne in reševalne opreme ter orodij za zaščito, reševanje in
pomoč, ki jo posamezna enota ali služba uporablja oziroma, ki jo uporabljajo
organi vodenja Civilne zaščite.
(2) Zaščitna in reševalna oprema ter
orodja za zaščito, reševanje in pomoč enot ter služb Civilne zaščite, ki se
kupujejo s sredstvi proračuna Republike Slovenije in proračunov pokrajin in
občin, morajo biti praviloma tipizirana ter ustrezati predpisanim standardom.
18. člen
(1) Sedeži štabov in drugih organov
vodenja Civilne zaščite, služb za podporo, logističnih in informacijskih
centrov ter drugih služb ob naravnih in drugih nesrečah, morajo biti poleg
drugih oznak označeni tudi z vidno razobešeno zastavo Civilne zaščite.
(2) Sedež vodstva intervencije ob
velikih naravnih in drugih nesrečah mora biti poleg drugih oznak označen tudi z
vidno razobešeno zastavo Civilne zaščite ali zastavo rdeče barve, ponoči pa z
rdečo lučjo. Ta določba ne omejuje posameznih služb ali organizacij, da
izobesijo zastave oziroma druge oznake s katerimi se označuje njihova dejavnost
ali sedež, kot so znak Rdečega križa in podobno.
(3) Minister, pristojen za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše uporabo znaka Civilne zaščite
Republike Slovenije in označevanje vozil, zrakoplovov in vodnih plovil, ki jih
uporabljajo enote, službe in organi Civilne zaščite. Vozila, zrakoplove in
vodna plovila, označena z znakom Civilne zaščite Republike Slovenije in drugimi
predpisanimi oznakami, lahko uporabljajo tudi druge enote in sestave, ki se v
skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami vključujejo v
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. Gasilske enote in enote ter službe
društev in drugih nevladnih organizacij
Gasilske enote
19. člen
(1) Gasilske enote se organizirajo na
podlagi meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, ki so določena v
prilogi in so sestavni del te uredbe.
(2) Gasilske enote opravljajo
operativne naloge gasilstva ter druge splošne reševalne naloge na podlagi
odločitve pristojnega občinskega, pokrajinskega ali državnega organa v skladu z
načrti ter predpisi.
20. člen
(1) Naloge zaščite in reševanja ob
prometnih, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne
snovi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu in ob nesrečah na
tekočih ter stoječih vodah ter druge naloge zaščite in reševanja širšega
pomena, opravljajo:
-
Poklicna gasilska enota Celje;
-
Javni zavod – Gasilska brigada Koper;
-
Javni zavod Gasilsko reševalna služba Kranj;
-
Gasilska brigada Ljubljana;
-
Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost
Gasilska enota Nova Gorica;
-
Gasilsko reševalni center Ajdovščina;
-
Gasilsko reševalni center Novo mesto;
-
Koroški gasilski zavod Ravne na Koroškem;
-
Gasilski zavod Trbovlje;
-
Poklicna gasilska enota Krško;
-
Gasilsko reševalna služba Jesenice;
-
Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje
Maribor;
-
Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana;
-
Helios tovarna barv, lakov in umetnih smol,
Količevo d.o.o, Center požarne varnosti Domžale;
-
Poklicna industrijska gasilska enota Nafta –
varovanje in požarna varnost, d.o.o.;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Bled;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Murska Sobota;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Postojna;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Slovenska Bistrica;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Velenje;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Bovec;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Cerknica;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Idrija;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Litija;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Radlje ob Dravi;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna
Rogaška;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Tolmin;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Trebnje;
-
Prostovoljno gasilsko društvo Zreče.
(2) Naloge tehničnega reševanja v
cestnem prometu opravlja tudi Prostovoljno gasilsko društvo Ormož. Za izvajanje
nalog tehničnega reševanja v cestnem prometu na območjih, za katere je na
podlagi analize razvidna slabša časovna pokritost z gasilskimi enotami iz
prejšnjega odstavka, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje določi
dodatne gasilske enote, pod pogojem, da so že ustrezno opremljene in
usposobljene za izvajanje nalog tehničnega reševanja v cestnem prometu. Na
območju, na katerem opravlja naloge iz prejšnjega odstavka Prostovoljno
gasilsko društvo Cerknica, naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi
snovmi opravlja Industrijsko gasilsko društvo Kovinoplastika Lož. Naloge
tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu in ob prometnih,
industrijskih ter drugih nesrečah, kjer so prisotne nevarne snovi, opravljajo
tudi Prostovoljno gasilsko društvo Kobarid, Prostovoljno gasilsko društvo
Slovenj Gradec in Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice.
(3) Naloge zaščite in reševanja v daljših
avtocestnih in cestnih predorih opravljajo predorski in portalni gasilci.
Predorski gasilci so gasilci, organizirani v gasilskih enotah, ki so, skladno z
regijskimi načrti zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih, določene za reševanje
v daljših avtocestnih in cestnih predorih, za vsak predor posebej. Portalni
gasilci so gasilci, ki s predorskimi gasilci sodelujejo pri nalogah zaščite in
reševanja ob nesrečah v daljših avtocestnih in cestnih predorih. Ekipe
portalnih gasilcev, skladno z merili za organiziranje in opremljanje portalnih
gasilcev in regijskimi načrti zaščite in reševanja, ob nesreči v predoru za
vsak predor posebej organizirajo krajevno pristojne gasilske zveze. Z načrti
zaščite in reševanja se lahko določi, da naloge zaščite in reševanja v daljših
avtocestnih in cestnih predorih kot portalni gasilci opravljajo tudi operativni
gasilci določenih drugih gasilskih organizacij.
(4) Naloge zaščite in reševanja v
daljših avtocestnih in cestnih predorih kot predorske gasilske enote
opravljajo:
-
za predor Karavanke – Gasilsko reševalna služba
Jesenice;
-
za predore Šentvid, Golovec, Debeli hrib in
Mali vrh – Gasilska brigada Ljubljana;
-
za predore Podmilj, Trojane, Jasovnik in Ločica
– Helios, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo – Center požarne
varnosti in Poklicna gasilska enota Celje s skupno dežurno ekipo v AC bazi
Vransko;
-
za predora Pletovarje in Golo Rebro –
Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice;
-
za predor s pokritim vkopom Cenkova –
Prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona in Prostovoljno gasilsko društvo
Murska Sobota;
-
za predora Barnice in Podnanos – Prostovoljno
gasilsko društvo Postojna in Gasilsko reševalni center Ajdovščina;
-
za predore Kastelec, Dekani, Markovec in
Dobrava – Javni zavod – Gasilska brigada Koper;
-
za predor Ljubelj – Prostovoljno gasilsko
društvo Bistrica pri Tržiču skupaj z Javnim zavodom Gasilska reševalna služba
Kranj;
-
za predor Sten pri Škofji Loki – Prostovoljno gasilsko
društvo Škofja Loka.
(5) Naloge zaščite
in reševanja ob železniških nesrečah v daljših železniških predorih Hrušica –
Podrožca, Bohinjska Bistrica – Podbrdo, Preloge – Semič oziroma drugih, ki so
daljši od 2000 m, izvajajo reševalne sestave, ki jih organizira, opremlja
in zagotavlja upravljavec železnice v sodelovanju s pristojnimi gasilskimi
enotami, določenimi z načrti zaščite in reševanja, kot so Gasilsko reševalna
služba Jesenice, Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica, Prostovoljno
gasilsko društvo Tolmin, Prostovoljno gasilsko društvo Semič in druge.
(6) Pogodbeno
določene naloge zaščite in reševanja ob ekoloških in drugih nesrečah na morju
opravlja Javni zavod – Gasilska brigada Koper.
(7) Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi pogodb z Javnim zavodom
za zaščitno in požarno reševanje Maribor, Javnim zavodom Gasilska reševalna
služba Kranj, Javnim zavodom – Gasilska brigada Koper in Gasilsko reševalnim
centrom Novo mesto, po potrebi pa tudi z drugimi enotami, organizira ekipe za
dekontaminacijo poškodovanih v nesrečah z nevarnimi snovmi, industrijskih in
drugih nesrečah ter določi območje, na katerem intervenirajo tako, da je
pokrito celotno območje države. V delu teh ekip sodeluje tudi javna zdravstvena
služba.
(8) Poklicna
gasilska enota Celje, Javni zavod – Gasilska brigada Koper, Gasilska brigada
Ljubljana, Javni zavod Gasilsko reševalna služba Kranj, Javni zavod za gasilsko
in reševalno dejavnost Gasilska enota Nova gorica, Poklicna gasilska enota
Krško in Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor za reševanje iz vode
lahko usposobijo do deset gasilcev, potapljačev z avtonomno potapljaško opremo,
Gasilsko reševalni center Novo mesto, Prostovoljno gasilsko društvo Vuhred,
Prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona, Prostovoljno gasilsko društvo
Murska Sobota, Prostovoljno gasilsko društvo Bled,
Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica in Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj pa do šest gasilcev,
potapljačev z avtonomno potapljaško opremo za reševanje iz vode.
(9) Gasilske
enote iz prvega odstavka tega člena v skladu s pogodbami z Upravo Republike
Slovenije za zaščito in reševanje opravljajo naloge zaščite in reševanja na
območju, za katerega so ustanovljene ter na širšem območju, kadar so poklicane
na intervencijo tako, da je pokrito celotno območje države.
(10) Opravljanje
nalog iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega
člena sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje po
merilih, ki jih določi za opravljanje vseh nalog širšega pomena. Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje usmerja in usklajuje tudi
usposabljanje gasilcev, potapljačev iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(1) Požarno varovanje industrijskih in
drugih objektov, ki so požarno bolj ogroženi, lahko na podlagi pogodb z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so lastniki ali
uporabniki takih objektov, opravljajo v skladu s predpisi o gasilstvu in
varstvu pred požarom, poklicne ali prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote
morajo na območje požarno varovanega objekta priti z intervencijsko ekipo
najkasneje v desetih minutah od trenutka alarma oziroma poziva, pri čemer sedež
teh enot praviloma ne sme biti oddaljen od varovanega objekta več kot 5 km.
(2) Sestava intervencijske enote iz
prejšnjega odstavka se določi glede na dejavnost, ki se opravlja v požarno
varovanem objektu.
(3) Gasilska enota požarnega varovanja
iz prvega odstavka ne sme opravljati kot svojo pretežno dejavnost.
22. člen
(1) Občine v skladu z načrti zaščite
in reševanja določijo katere gasilske enote na poplavnih območjih oziroma na
območjih kjer so večje tekoče ali stoječe vode, organizirajo potrebno število
ekip za reševanje na vodi in iz vode. Pripadniki teh ekip morajo biti
usposobljeni za reševanje iz vode. Ekipo za reševanje na vodi in iz vode
sestavlja do šest pripadnikov. Občine določijo tudi število ekip za reševanje
na vodi in iz vode.
(2) Občine lahko ekipe za reševanje na
vodi in iz vode organizirajo tudi pri drugih nevladnih organizacijah ali kot
del tehničnih reševalnih enot Civilne zaščite.
(3) Pripadniki enot in ekip iz prvega
in prejšnjega odstavka, ki so usposobljeni za reševanje iz vode, lahko
opravljajo naloge oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, pod pogoji in na
način določen s predpisi o varstvu pred utopitvami.
23. člen
Minister, pristojen za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu z zakonom določi glede na čase za prvi
izvoz gasilcev določene s to uredbo, tudi okvirne čase prihoda gasilcev na kraj
nesreče in merila za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov.
Enote ter službe društev in drugih
nevladnih organizacij
24. člen
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči se kot službe državnega pomena se organizirajo:
-
gorska reševalna služba;
-
jamarska reševalna služba;
-
podvodna reševalna služba;
-
enote reševalcev z reševalnimi psi;
-
enote za postavitev začasnih prebivališč;
-
stacionariji in nastanitvene enote;
-
poizvedovalna služba.
25. člen
(1) Gorsko reševalno službo kot enotno
javno službo na območju celotne države v skladu z zakonom organizira Gorska
reševalna zveza Slovenije v okviru 17 postaj gorske reševalne službe. Območje
na katerem intervenira posamezna postaja gorske reševalne službe se določi z
načrtom, pri čemer pa mora biti pokrito celotno območje države.
(2) Dejavnost gorske reševalne službe
sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se
kot izhodišče za sofinanciranje upošteva 430 gorskih reševalcev različnih
specialnosti, zaščitna in reševalna oprema ter druga sredstva za zaščito,
reševanje in pomoč, potrebna za delo gorske reševalne službe, ki jih določi
Gorska reševalna zveza Slovenije v soglasju z Upravo Republike Slovenije za
zaščito in reševanje v skladu s to uredbo.
(3) Naloge gorske reševalne službe so
zlasti:
-
dajanje prve pomoči in reševanje ponesrečenih v
gorskem svetu;
-
reševanje ponesrečenih iz snežnih plazov
vključno z uporabo lavinskih psov;
-
iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi v
gorskem svetu;
-
sodelovanje pri reševanju z žičnic, visokih
objektov in v drugih zahtevnih terenskih razmerah;
-
sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob
naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe.
26. člen
(1) Jamarsko reševalno službo kot
enotno javno službo na območju celotne države v skladu z zakonom, organizira
Jamarska zveza Slovenije.
(2) Dejavnost jamarske reševalne
službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri
čemer se kot izhodišče upošteva 55 jamarskih reševalcev različnih specialnosti
ter zaščitna in reševalna oprema ter druga sredstva za zaščito, reševanje in
pomoč, potrebna za delo jamarske reševalne službe, ki jih določi Jamarska zveza
Slovenije v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje v
skladu s to uredbo.
(3) Naloge jamarske reševalne službe
so zlasti:
-
reševanje ponesrečenih v kraških jamah;
-
iskanje pogrešanih v kraških jamah;
-
sodelovanje pri odpravljanju posledic ekoloških
nesreč v kraškem podzemlju;
-
opazovanje nevarnosti v kraških jamah ter
obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih;
-
sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob
naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe.
27. člen
(1) Podvodno reševalno službo kot
enotno javno službo na območju celotne države za reševanje iz vode, organizira
Slovenska potapljaška zveza.
(2) Dejavnost podvodne reševalne
službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri
čemer se kot izhodišče upošteva 60 potapljačev različnih specialnosti ter druga
sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, potrebna za delo podvodne reševalne
službe, ki jih določi Slovenska potapljaška zveza v soglasju z Upravo Republike
Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo. Podvodna reševalna
služba lahko opravlja tudi naloge zaščite, reševanja in pomoči za katere je
potrebno tehnično potapljanje, če so pripadniki službe ustrezno usposobljeni
oziroma opremljeni.
(3) Reševanje na vodi in iz vode v
skladu s to uredbo opravljajo tudi gasilske enote, ekipe drugih nevladnih
organizacij in Civilne zaščite, pri čemer se z načrti zaščite in reševanja
zagotovi, da se reševanje na vodi in iz vode izvaja usklajeno med različnimi
reševalnimi službami in enotami.
(4) Naloge podvodne reševalne službe
so zlasti:
-
iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečenih na
vodi in iz vode;
-
sodelovanje pri reševanju ljudi, živali,
premoženja in kulturne dediščine ob poplavah ter nesrečah na vodi;
-
sodelovanje pri opravljanju nujnih zaščitnih in
drugih del zaradi preprečitve in ublažitve posledic nesreč na vodah.
28. člen
(1) Enote reševalcev z reševalnimi psi
organizirata Kinološka zveza Slovenije in Zveza društev vodnikov reševalnih
psov Slovenije v:
-
Ljubljanski regiji
|
dve ekipi;
|
-
Gorenjski regiji
|
dve ekipi;
|
-
Severnoprimorski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Obalni regiji
|
eno ekipo
|
-
Zahodnoštajerski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Podravski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Notranjski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Zasavski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Dolenjski regiji
|
eno ekipo.
|
(2) Naloge enot reševalcev z
reševalnimi psi so iskanje pogrešanih oseb, iskanje, reševanje in nudenje
pomoči preživelim v ruševinah.
(3) Dejavnost Kinološke zveze
Slovenije in Zveze društev vodnikov reševalnih psov Slovenije sofinancira
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se število
vodnikov in reševalnih psov, ki jih zagotavlja posamezna organizacija ter
potrebna skupna reševalna oprema, določi v soglasju z Upravo Republike
Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo.
29. člen
(1) Enote za postavitev začasnih
prebivališč organizirata Zveza tabornikov Slovenije in Združenje Slovenskih
katoliških skavtinj in skavtov v:
-
Ljubljanski regiji
|
en oddelek in eno ekipo;
|
-
Vzhodnoštajerski regiji
|
dve ekipi;
|
-
Obalni regiji
|
dve ekipi
|
-
Gorenjski regiji
|
eno ekipo
|
-
Notranjski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Severnoprimorski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Koroški regiji
|
eno ekipo
|
-
Zahodnoštajerski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Podravski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Pomurski regiji
|
eno ekipo;
|
-
Dolenjski regiji
|
eno ekipo.
|
(2) Naloge enot za postavitev zasilnih
prebivališč so:
-
postavljanje začasnih prebivališč za ogrožene
prebivalce;
-
sodelovanje pri zagotavljanju potrebnih
življenjskih pogojev v začasnih prebivališčih;
-
pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za
posebne kategorije oseb v skladu z načrti oziroma zagotavljanju začasne
nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb.
(3) Dejavnost Zveze tabornikov
Slovenije in Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj sofinancira Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se število in obseg
ekip, ki jih zagotavlja posamezna organizacija, določi v soglasju z Upravo
Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo.
30. člen
(1) Rdeči križ Slovenije organizira
stacionarij v Mariboru, ekipe za organiziranje stacionarijev v javnih in drugih
primernih objektih v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici ter zagotavlja
strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija pri
Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(2) Naloge stacionarijev so:
-
oskrbovanje in negovanje poškodovanih in
obolelih;
-
oskrbovanje in negovanje posebno ogroženih
prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.).
(3) Rdeči križ Slovenije organizira
tudi enotno poizvedovalno službo na območju države v soglasju z Upravo
Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter ekipe za prvo pomoč v skladu s
to uredbo.
(4) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje sofinancira naloge iz tega člena in organizacijo ter
usposabljanje ekip za prvo pomoč iz 3. člena te uredbe na podlagi
medsebojne pogodbe z Rdečim križem ter sofinancira dejavnost Rdečega križa v
delu, ki se nanaša na organizirano širjenje usposobljenosti za prvo pomoč zlasti
mladine, ki pa ni urejeno s področnimi zakoni.
31. člen
(1) Društva in druge nevladne
organizacije, razen gasilskih društev, določijo merila za organiziranje in
opremljanje svojih enot, služb in drugih operativnih sestav v soglasju z Upravo
Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(2) Z merili iz prejšnjega odstavka se
določijo kadrovske sestave enot ter vrsta in količina opreme ter sredstev za
zaščito, reševanje in pomoč. Za opremo in sredstva zaščite, reševanja in pomoči
se določi tudi način uporabe in vzdrževanja ter rok trajanja.
(3) Oprema in sredstva za zaščito,
reševanje in pomoč enot, služb in drugih operativnih sestav društev ter drugih
nevladnih organizacij, ki se kupujejo s sredstvi državnega proračuna in
proračunov pokrajin in občin, morajo biti praviloma tipizirana in ustrezati
predpisanim standardom.
32. člen
Enote in službe za zaščito, reševanje in
pomoč lahko ne glede na to uredbo ustanovijo tudi druga društva ter druge
nevladne organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
da razpolagajo z usposobljenimi kadri;
-
da razpolagajo s primerno opremo in sredstvi;
-
da zagotavljajo pravočasno pripravljenost enot,
služb in drugih operativnih sestav za opravljanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči;
-
da opravljajo naloge zaščite, reševanja in
pomoči na podlagi odločitve pristojnega občinskega ali pokrajinskega organa ter
načrtov zaščite in reševanja.
33. člen
Pokrajine in občine lahko glede na
ogroženost organizirajo tudi:
-
enote reševalcev z reševalnimi psi;
-
enote za postavitev začasnih prebivališč;
-
enote radioamaterjev;
-
enote za reševanje iz vode in na vodi;
-
druge enote.
3. Enote, službe in centri za zaščito,
reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi
34. člen
(1) Enote, službe in centre za
opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah organizirajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter
pristojna ministrstva v sodelovanju z zavodi oziroma gospodarskimi družbami, in
sicer:
-
nastanitveni center in mobilni stacionarij;
-
enoto za identifikacijo oseb;
-
mobilno enoto za meteorologijo in hidrologijo;
-
ekološki laboratorij z mobilno enoto;
-
enoto za zaščito in reševanje ob nesrečah s
klorom ter drugimi jedkimi snovmi;
-
enoto za reševanje ob rudniških nesrečah;
-
mobilni center za obveščanje.
(2) Sredstva za organiziranje,
opremljanje, usposabljanje in delovanje enot, služb in centrov iz prejšnjega
odstavka se zagotavlja v okviru dejavnosti pristojnih ministrstev. Nastanitveni
center in mobilni stacionarij iz prejšnjega odstavka organizira Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje.
(3) Organizacija, opremljanje,
usposabljanje in druga vprašanja enot, služb in centrov iz prvega odstavka tega
člena se po potrebi uredijo s pogodbami, služba za zaščito in reševanje ob
ekoloških in drugih nesrečah na morju pa tudi z dogovorom med pristojnimi
ministrstvi ali s sklepi vlade.
(4) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami organizira
službo za pomoč pri odpravi posledic nesreč z nevarnimi snovmi zlasti za odvzem
in nevtraliziranje nevarnih snovi, kontaminirane zemljine in drugih sredstev, v
sodelovanju z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč. Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi
družbami organizira tudi enoto za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom ter
drugimi jedkimi snovmi ter enoto za reševanje ob rudniških nesrečah.
(5) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi znanstveno raziskovalnimi
organizacijami, javnimi zavodi ali v dogovoru s pristojnimi ministrstvi,
zagotovi službe in ekipe ter ustrezno pripravljenost za ugotavljanje vrste in
obsega ogrožanja ter za zagotovitev strokovnega ukrepanja ob uporabi orožij ali
sredstev za množično uničevanje oziroma drugih nevarnih snovi v skladu z
državnimi načrti zaščite in reševanja. S pogodbami oziroma dogovori se uredi
opremljanje, usposabljanje služb in ekip ter druga vprašanja za njihovo
delovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) S posebnim dogovorom ali dogovori
med ministrstvi, pristojnimi za zdravje, notranje zadeve in obrambo in v skladu
s predpisi o uporabi zrakoplovov pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči, se
uredi tudi izvajanje zaščite in reševanja ponesrečenih ter obolelih z uporabo
državnih zrakoplovov.
35. člen
(1) Službo za zaščito in reševanje ob
ekoloških in drugih nesrečah ter za iskanje na morju sestavljajo v skladu s
predpisi in mednarodnimi akti zlasti:
-
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo s
koordinacijskim centrom za iskanje in reševanje na morju, ki neposredno vodi
iskanje in reševanje na morju oziroma, ki kot koordinator služb državnih
organov, ki delujejo na morju, zagotavlja usklajenost delovanja služb;
-
Služba za varstvo obalnega morja z izvajalskimi
organizacijami;
-
poveljnik Civilne zaščite in Obalni štab
Civilne zaščite, ustrezne enote ali službe Civilne zaščite in Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje;
-
druge državne in lokalne sile za zaščito,
reševanje in pomoč ter organi vodenja.
(2) Delovanje organov, enot in sil iz
prejšnjega odstavka ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z
načelom postopnosti ob večjih nesrečah vodi, usmerja in usklajuje poveljnik
Civilne zaščite z Obalnim štabom Civilne zaščite.
(3) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami in zavodi,
ki razpolagajo z ustreznimi plovili in drugo opremo, organizira opravljanje
določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
(1) S posebnim dogovorom med
ministrstvi, pristojnimi za obrambo, za notranje zadeve, za zdravje in za
promet, se po potrebi, v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja,
uredijo posamezna vprašanja izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v velikih
prometnih nesrečah oziroma množičnih prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih
cestah, pri katerih je veliko število poškodovanih ali nenadno obolelih. V teh
nesrečah naloge zaščite, reševanja in pomoči, poleg gasilskih in drugih enot,
določenih s to uredbo, ter službe za nujno medicinsko pomoč, izvajajo tudi
druge reševalne enote in sestavi, določeni v načrtih zaščite in reševanja.
Helikopterske prevoze za nudenje nujne medicinske pomoči v teh in drugih
prometnih nesrečah ter nenadnih obolenjih pa opravljajo državni zrakoplovi, ki
opravljajo tudi prevoze poškodovanih ali obolelih do zdravstvene službe oziroma
med bolnišnicami ter prevoze otrok z inkubatorji. Državni zrakoplovi izvajajo
tudi helikoptersko reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah.
(2) Z načrtom aktiviranja, usklajenim
med ministrstvi, pristojnimi za obrambo, za notranje zadeve, za zdravje in za
promet, se določijo zlasti postopki aktiviranja, obveščanja, poročanja, uporaba
komunikacij, zavarovanje kraja pristanka helikopterjev in drugih zrakoplovov,
ki se uporabljajo pri nudenju nujne medicinske pomoči oziroma izvajanju
zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje v sodelovanju s službo nujne medicinske pomoči,
upravljavcem avtocestnega omrežja in drugimi pristojnimi organi in službami
zagotovi na območju regij potrebne zaloge sredstev in opreme za nesreče z
velikim številom poškodovanih ali nenadno obolelih. Uprava Republike Slovenije
za zaščito in reševanje omogoči uporabo informacijsko komunikacijskega sistema
zaščite in reševanja za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči po tem
členu.
37. člen
Ministrstvo, pristojno za promet, v skladu s predpisi in mednarodnimi akti
usklajuje akcije iskanja in reševanja pogrešanega zrakoplova. Iskanje pogrešanega
zrakoplova se izvaja z državnimi zrakoplovi ter drugimi zrakoplovi, ki delujejo
na področju zaščite, reševanja in pomoči, ter reševalnimi enotami in službami
na zemlji. Iskanje
pogrešanega zrakoplova oziroma delovanje ob nesrečah zrakoplovov manjšega
obsega glede na območje iskanja, potrebne sile v zraku in na zemlji ter število
pogrešanih, izvaja policija. V skladu z načelom postopnosti uporabe sil za
zaščito, reševanje in pomoč, delovanje ob iskanju ali nesrečah zrakoplovov
večjega obsega usklajuje pristojni pokrajinski oziroma državni poveljnik
Civilne zaščite, če se iskanje izvaja na območju dveh ali več regij. Pristojni
poveljnik odloča tudi o obsegu in vrsti vključenih sil za zaščito, reševanje in
pomoč.
38. člen
(1) Merila za organiziranje in
opremljanje enot, služb in centrov iz 34. člena, ki jih ne organizira
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, določijo pristojna
ministrstva v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Z
merili se določijo kadrovske sestave enot, služb in centrov ter vrsta in
količina opreme ter sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
(2) Ministrstva, znanstveno
raziskovalne organizacije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki
na podlagi pogodb z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz 34., 35. in 36. člena te uredbe organizirajo enote, ekipe oziroma zagotavljajo druge zmogljivosti, so
dolžne skrbeti za njihovo organiziranost, popolnjenost, usposobljenost, opremljenost in
pripravljenost. Te enote, ekipe in druge zmogljivosti se aktivirajo na podlagi
načrtov zaščite in reševanja, če za določeno enoto ali ekipo ni določen poseben
načrt aktiviranja.
39. člen
(1) Za opravljanje posebno zahtevnih
nalog zaščite, reševanja in pomoči in za pomoč drugim državam se organizira
državna enota za hitre reševalne intervencije.
(2) Državna enota za hitre reševalne
intervencije se oblikuje iz državnih enot in služb Civilne zaščite ter drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč iz državne pristojnosti oziroma tistih, ki
jih sofinancira država.
(3) Za operativno vodenje,
organiziranje, opremljanje in usposabljanje državne enote za hitre reševalne
intervencije se pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ustanovi
poveljstvo enote.
(4) Enote za hitre reševalne
intervencije lahko po potrebi ustanovijo tudi pokrajine in občine.
(5) Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje lahko za pomoč drugim državam organizira samostojno ali v
dogovoru z občinami, pokrajinami oziroma nevladnimi organizacijami stalne ali
začasne operativne sestave ali skupine reševalcev ali strokovnjakov, ki se jih
lahko napoti izven države samostojno ali v okviru državne enote za hitre
reševalne intervencije. V operativnih sestavah ali skupinah, ki se jih lahko
napoti izven države, po potrebi sodeluje tudi Slovenska vojska.
39.a člen
Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje lahko za dopolnjevanje, usklajevanje in poenotenje organizacijskih
meril, zlasti pa za določitev in uveljavitev tipizirane zaščitne in reševalne
opreme, ki jo uporabljajo različne enote, službe in druge operativne sestave
pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob različnih vrstah nesreč v skladu
s 17., 19., 20., 31. in 38. členom te uredbe, imenuje stalne ali občasne
strokovne delovne skupine, v katere se imenujejo predstavniki enot, služb in
drugih operativnih sestav, ki take naloge opravljajo. Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje zagotavlja pogoje za delo delovnih skupin.
III. MERILA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
1. Usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite
40. člen
Usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite
organizirajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pokrajine,
občine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi,
ki organizirajo Civilno zaščito.
41. člen
(1) Programe usposabljanja pripadnikov
Civilne zaščite izvajajo Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave
Republike Slovenije za zaščito in reševanje z enotama v Sežani in Mariboru,
državni, pokrajinski in občinski organi, izobraževalne organizacije, ki
izpolnjujejo predpisane pogoje ter na podlagi pogodb, ki jih sklene Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje, tudi Zavod za gasilno in reševalno
službo Sežana oziroma drugi zavodi ter organizacije na področju reševalnih
dejavnosti. V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Uprave Republike
Slovenije za zaščito in reševanje deluje tudi gasilska šola. Kot sestavni del
Izobraževalnega centra Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje na
Igu se organizira in deluje v Logatcu tudi nastanitveni center za posebne
kategorije ogroženih oziroma sil za zaščito, reševanje in pomoč ter vadbeni
center za jamarsko reševalno službo, Rdeči križ Slovenije, radioamaterje,
organizacije, ki usposabljajo reševalne pse in druge operativne sestave nevladnih
organizacij, ki se vključujejo v zaščito, reševanje in pomoč v skladu s
predpisi oziroma ki delujejo v javnem interesu.
(2) Programe usposabljanja Civilne
zaščite, ki so državnega pomena, izvaja Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Usposabljanje se
lahko organizira tudi izven sedeža centra.
(3) Izvajalce programov usposabljanja
pripadnikov Civilne zaščite izberejo in določijo ustanovitelji enot in služb
Civilne zaščite. Izvajalci programov morajo izpolnjevati pogoje, ki jih v
skladu z zakonom predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
(4) Uvajalna, temeljna in dopolnilna
usposabljanja enot za prvo pomoč Civilne zaščite ali drugih ekip za prvo pomoč,
usposabljanja za prvo pomoč drugih enot ter pripadnikov oziroma članov
reševalnih služb, ki jih organizirajo društva in nevladne organizacije v skladu
s to uredbo in drugimi predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
izvaja Rdeči križ Slovenije. Usposabljanje ekip za prvo pomoč izvaja Rdeči križ
Slovenije po programu, ki ga določi Strokovni center Rdečega križa Slovenije za
prvo pomoč v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Če
Rdeči križ Slovenije ni neposredni izvajalec usposabljanja mora organizator
usposabljanja predhodno pridobiti za izvedbo programa pooblastilo Uprave
Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje pooblastilo izda po predhodnem pozitivnem mnenju
Strokovnega centra Rdečega križa Slovenije za prvo pomoč. V skladu s tem členom
se lahko izvajajo tudi usposabljanja za prvo pomoč po programih, ki jih določi
ali k njim da soglasje Delovna skupina za izobraževanje na predbolnišničnem
nivoju Ministrstva za zdravje.
(5) Izobraževalni center za zaščito in
reševanje iz prvega odstavka tega člena organizira in izvaja na podlagi
mednarodnih obveznosti države tudi usposabljanja v sodelovanju z Evropsko
unijo, Natom, OZN in drugimi mednarodnimi organizacijami oziroma odločitvami
vlade.
2. Izobraževanje in usposabljanje
pripadnikov enot ter služb društev in drugih nevladnih organizacij
Izobraževanje in usposabljanje
gasilcev
42. člen
(1) Gasilska zveza Slovenije, gasilske
zveze in prostovoljna gasilska društva izvajajo usposabljanje pripadnikov
prostovoljnih gasilskih enot po programih, ki jih sprejmejo pristojni organi
Gasilske zveze Slovenije in po programih, ki jih predpiše minister, pristojen
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v sodelovanju z Gasilsko zvezo
Slovenije.
(2) Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja v gasilski
šoli izobraževanje in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev v sodelovanju
z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev po izobraževalnih programih, ki jih
predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z
Gasilsko zvezo Slovenije in Združenje slovenskih poklicnih gasilcev izvaja v
gasilski šoli v skladu s prejšnjim odstavkom usposabljanje pripadnikov enot iz 20. člena
te uredbe po programih usposabljanja, ki jih predpiše minister, prisojen za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Izobraževalnem centru za zaščito
in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje se izvajajo v
gasilski šoli v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem slovenskih
poklicnih gasilcev tudi drugi zahtevnejši programi usposabljanja gasilcev in
gasilskih enot, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami.
Usposabljanje drugih enot ter služb
društev in drugih nevladnih organizacij
43. člen
Društva in druge nevladne organizacije
določene s to uredbo so dolžne organizirati in izvajati usposabljanje članov
svojih enot, služb in drugih operativnih sestav za opravljanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči po predpisanih programih usposabljanja in v skladu s
pravili svoje stroke.
44. člen
(1) Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja
usposabljanje enot, služb in drugih operativnih sestav iz prejšnjega člena za
opravljanje določenih, predvsem zahtevnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči
po programih, ki jih pripravijo pristojni organi društev in nevladnih
organizacij in h katerim da soglasje ali jih predpiše minister, pristojen za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Če društva in druge nevladne
organizacije izvajajo programe usposabljanja za opravljanje nalog v skladu z
Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in to uredbo v
Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za
zaščito in reševanje, za njih veljajo enaki pogoji kot za uporabnike sredstev
državnega proračuna.
Usposabljanje enot, služb in centrov
za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi
45. člen
(1) Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja
usposabljanje pripadnikov enot, služb in centrov iz 34. člena te uredbe na
podlagi programov usposabljanja, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Izobraževalni center za zaščito in
reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi
posebnih dogovorov in v okviru možnosti lahko izvaja tudi druge programe na
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih predpišejo
pristojni ministri.
(3) V programih izobraževanja in
usposabljanja, ki jih predpiše oziroma k njim da soglasje minister v skladu z
Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in to uredbo, ki se
izvajajo v Izobraževalnem centru Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje na Igu ali v njegovih podenotah Sežana, Pekre in vadbeni center
Logatec, se mora določiti, kdo nosi stroške izvajanja teh programov.
Priloga:
Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot
Uredba o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(1) Formacije za organiziranje in
opremljanje enot in služb Civilne zaščite uskladi s to uredbo minister,
pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v šestih mesecih po
uveljavitvi te uredbe.
(2) Formacije enot, služb in drugih
sestav, ki niso določene v prejšnjem odstavku, je treba s to uredbo uskladiti v
enem letu po njeni uveljavitvi.
(3) Gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije, občine in državni organi, uskladijo organiziranost sil za
zaščito in pomoč iz njihove pristojnosti, s to uredbo v dveh letih po njeni
uveljavitvi. Pokrajine uskladijo organiziranost sil za zaščito, reševanje in
pomoč s to uredbo v dveh letih od svojega konstituiranja.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je
treba organiziranost sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so določeni za
ukrepanje ob nesrečah v daljših avtocestnih in drugih cestnih predorih,
uskladiti s to uredbo do 30. 6. 2008.
47. člen
Do sprejema meril in formacij iz prejšnjega
člena se uporabljajo:
-
Odredba o merilih za organiziranje in
opremljanje Civilne zaščite (Uradni list RS, št. 15/00, 88/00 in popravek
24/01);
-
formacije reševalnih služb, ki so organizirane
kot javne službe državnega pomena, v obsegu kot so delovale na podlagi pogodb z
Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ob uveljavitvi te uredbe.
48. člen
(1) Po konstituiranju pokrajin Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje na pokrajine prenese tehnično
reševalne enote iz 5. člena te uredbe, organizirane na ravni regij ter za
te enote zagotovljeno opremo in sredstva. Na pokrajine se prenese tudi
logistične centre iz 14. člena te uredbe, razen centra za požare v
naravnem okolju in logističnih centrov v Kopru, Novi Gorici, Postojni, Kranju,
Celju, Mariboru in Murski Soboti.
(2) Po konstituiranju pokrajin Uprava
Republike Slovenije za zaščito in reševanje na pokrajine prenese tudi službe za
podporo, ustanovljene za delovanje regijskih poveljnikov in štabov Civilne
zaščite ter zaščitno in reševalno opremo ter orodja, namenjena za njihovo
delovanje.
(3) Poveljniki Civilne zaščite regij
in regijski štabi Civilne zaščite prenehajo z delom z dnem, ko se konstituirajo
pokrajinski poveljniki in štabi Civilne zaščite.
49. člen
Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje na pristojne službe pokrajin po njihovem konstituiranju prenese tudi
regijske načrte zaščite in reševanja, ki ne bodo ostali v pristojnosti države.
Pokrajine svoje načrte zaščite in reševanja sprejmejo v dveh letih od njihovega
konstituiranja.
50. člen
(1) Poklicne gasilske enote Gasilsko
reševalni center Ajdovščina, Koroški gasilski zavod Ravne na Koroškem, Gasilski
zavod Trbovlje in druge, ki so bile ob uveljavitvi te uredbe uvrščene v V.
kategorijo, ostanejo najmanj v tej kategoriji tudi po uveljavitvi te uredbe.
(2) Gasilske enote se morajo s
pripadajočimi gasilskimi vozili in opremo, ki je določena na podlagi
19. člena te uredbe, opremiti do 1. 1. 2014.
51. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,
reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 22/99, 99/99, 102/00, 33/02, 21/05,
110/05 in 5/07).
52. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 54/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 23/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
(Uradni list RS, št. 27/16)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Organiziranost, opremljenost in
usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč je treba s to uredbo
uskladiti v enem letu od njene uveljavitve.
10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.