Na podlagi 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 41/04) in v zvezi s prvim odstavkom 137. člena Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1)
izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o koncesijah za rabo vode za proizvodnjo električne
energije na delih vodnih teles vodotokov Savinja-Letuška struga, reka
Reka-Žagarjeva mlinščica
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski
akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
vlada) podeli koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v
hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na naslednjih delih vodnih teles
površinskih voda Savinja-Letuška struga, reka Reka-Žagarjeva mlinščica:
Deli vodnih teles (ime
površinske vode, na kateri je del vodnega telesa, ki se rabi za proizvodnjo električne
energije)
|
Občina (ime)
|
Koordinate gorvodne
meje dela vodnega telesa
Yzg / Xzg
/ Hzg
|
Koordinate dolvodne meje dela vodnega telesa
Ysp
/ X sp / Hsp
|
Pretok Q
(m³/s)
|
Potencialna energija
dela vodnega telesa Wp (MWh/leto)
|
Savinja-Letuška struga
|
Braslovče
|
5 501 823
5 130 329
311,20
|
5 502 082
5 130 151
308,50
|
0,450
|
141
|
reka Reka-Žagarjeva mlinščica
|
Pivka
|
5 429 991
5 056 356
363,07
|
5 429 743
5 056 425
359,80
|
6,920
|
283
|
(2) Koordinate iz tabele iz
prejšnjega odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss –
Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike
Slovenije v merilu 1:5000.
2. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1.
hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu:
hidroelektrarna) je hidroelektrarna, ki je po merilih iz uredbe, ki ureja
pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije,
razvrščena med mikro, male ali srednje elektrarne;
2.
kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem
pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katero se podeli koncesija.
Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3.
kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem
pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katero se podeli koncesija.
Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4.
deli vodnih teles površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so
deli vodnih teles med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih
vodah iz prejšnjega člena;
5.
potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, je energija,
ki je v povprečju v obdobju koledarskega leta razpoložljiva za proizvodnjo
električne energije.
3. člen
Koncesionar lahko rabi del vodnega telesa površinskih voda iz
1. člena te uredbe izključno za proizvodnjo električne energije.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
4. člen
(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
da je fizična ali pravna oseba, registrirana za proizvodnjo električne
energije,
-
da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena,
-
da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve.
(2) Koncesija na posameznem delu vodnega telesa površinske
vode iz 1. člena te uredbe se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim
osebam kot več koncesionarjem hkrati, če vsi izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega
odstavka.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične in pravne
osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in
koncesijske pogodbe.
5. člen
(1) Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok
na delu vodnega telesa površinske vode večji od ekološko sprejemljivega pretoka
(v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) V primerih, ko se pretok v strugi zaradi naravnih razmer
zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in
ustaviti proizvodnjo električne energije.
(3) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih
zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogojev iz prejšnjega člena
zagotoviti še:
-
ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe površinske vode drugih
obstoječih uporabnikov,
-
ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
-
ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino
podzemne vode,
-
izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje
kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena
migracija vodnih organizmov,
-
ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in
drugih plavin,
-
varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj
dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo
in v času trajanja koncesije,
-
smotrno rabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
-
izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki omogoča najmanjšo
porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
-
upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in
načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
-
javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
-
ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
-
ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje
določijo v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za proizvodnjo
električne energije.
(5) Za sanacijo, vzpostavitev novega in nadomestitev
prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki
ureja upravljanje z vodami.
6. člen
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo
podeljena na podlagi te uredbe, to so vsi stroški povzročanja obremenitve
okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in vsi nadomestni stroški
ureditve prostora, ki nastanejo zaradi proizvodnje električne energije.
7. člen
(1) Koncesija se podeli za dobo trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa
koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji,
določenimi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
8. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe
vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna
razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo
koncesionarji pridobijo na trgu.
9. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna
Republike Slovenije in proračuna občin Pivka oziroma Braslovče, na območju
katerih je del vodnega telesa površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te
uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinami iz
prejšnjega odstavka razdeli v razmerju 40: 60 v korist občin.
(3) Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo
katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za
koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine
skladno s pripadajočim deležem potencialne energije dela vodnega telesa.
(4) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz
prvega odstavka tega člena je določena na podlagi podatkov o razvitosti
infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v tej občini v
skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in
obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na
naravni dobrini.
10. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto
posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.
(2) Letna količina proizvedene električne energije iz
prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v
hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka najmanj trem
odstotkom povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v
javno električno omrežje oddane električne energije.
11. člen
(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi
povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne
energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno
omrežje.
(2) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije
določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s
sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je
enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za
kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna
z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.
12. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v
nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse
podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
13. člen
(1) Koncesionar mora po preteku prvega leta, v katerem je
začel s proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najkasneje do 31.
januarja naslednjega leta posredovati agenciji vse podatke, potrebne za
določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in
izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost,
zaradi katere je dolžan plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora posredovati
agenciji podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju rabe
vode za proizvodnjo električne energije.
14. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost
in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti
še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za
koncesijo.
15. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh
akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom
ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za
koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne
prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji
delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(4) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom
plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz
prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je
agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar
plačati zakonite zamudne obresti.
16. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov,
potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je
posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za
koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. PODELITEV KONCESIJE
17. člen
(1) Koncesije na delih vodnih teles površinskih voda iz 1.
člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija.
(2) Koncesionarja določi vlada z odločbo o izboru
koncesionarja, v kateri se določi tudi rok za sklenitev koncesijske pogodbe.
18. člen
(1) Javni razpis vsebuje predvsem navedbe o:
-
predmetu koncesije,
-
pogojih za koncesijo,
-
elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
-
začetku in času trajanja koncesije,
-
zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
-
roku za predložitev prijav,
-
roku za izbor koncesionarja,
-
merilih in postopku za izbor koncesionarja,
-
prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
-
roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
-
odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
(2) Pri izboru koncesionarja se upoštevajo le prijave s
ponujenim plačilom koncesijske dajatve, katere višina pa mora biti v skladu z
določbo tretjega odstavka 10. člena te uredbe. Če so ponudbe glede na merila za
izbor koncesionarja iz prejšnjega odstavka enake, ima pri podelitvi koncesije
prednost oseba, ki ponudi v plačilo najvišjo koncesijsko dajatev.
19. člen
(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in
v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se nanj prijavi vsaj en
ponudnik.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka
ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.
V. KONCESIJSKA POGODBA
20. člen
(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se
podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo
veljajo določbe te uredbe.
VI. PRENEHANJE KONCESIJE
21. člen
Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki
ureja upravljanje z vodami.
VII. NADZOR
22. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji,
pristojni za varstvo okolja.
VIII. KONČNA DOLOČBA
23. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00719-47/2005/8
Ljubljana, dne 15. junija 2005.
EVA 2005-2511-0163
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik