Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo obsega:

-       Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 z dne 13. 5. 2005),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07 z dne 25. 5. 2007),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 79/09 z dne 9. 10. 2009).

UREDBA

o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

(1) Ta uredba določa v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52), Direktivo Sveta 82/176 z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L št. 81, z dne 27. 3. 1982), Direktivo Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (UL L št. 274, z dne 17. 10. 1984), Direktivo Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L št. 291, z dne 24. 10. 1983), Direktivo Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L št. 74, z dne 17. 3. 1984), Direktivo Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L št. 181, z dne 4. 7. 1986, z vsemi spremembami), Direktivo Evropskega Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem zaradi določenih nevarnih snovi (UL L št. 20, z dne 26. 1. 1980), Direktivo Evropskega sveta 91/271/ES z dne 21. maja 1991 o obdelavi odpadne komunalne vode (UL L št. 135, z dne 30. 5. 1991, z vsemi spremembami), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1), in Direktivo Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL L št. 222, z dne 14. 8. 1978, str. 1) v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, ki nastaja pri odvajanju komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode ter njihovih mešanic v vode:

-       mejne vrednosti emisije snovi v vode in v javno kanalizacijo,

-       mejne vrednosti emisije toplote v vode,

-       vrednotenje emisije snovi in toplote,

-       prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in

-       vsebino okoljevarstvenega dovoljenja in primere naprav, za katere okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti.

(2) S to uredbo se ne ureja emisije toplote, barv, suspendiranih snovi in snovi, ki vplivajo na slanost vode, pri odvajanju odpadnih vod v morje.

(3) S to uredbo se ne ureja odvajanje radioaktivnih snovi, ki nastaja pri odvajanju odpadnih vod iz naprav.

2. člen

(pojmi)

V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.         naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki proces in na istem kraju z njim drugi neposredno tehnološko povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne vode onesnaževanje voda. Naprave so tudi objekti in naprave javne kanalizacije, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, in lovilci olj ter zadrževalniki in čistilne naprave padavinske odpadne vode, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov;

2.         stavba je stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda ali njuna mešanica;

3.         objekti so objekti transportne infrastrukture in drugi gradbeni inženirski objekti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, na površinah, na katerih nastaja padavinska odpadna voda;

4.1     obstoječa naprava je naprava, ki je bila zgrajena ali je obratovala na dan uveljavitve te uredbe, in naprava, za katero je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;

4.2     obstoječa cesta je cesta, ki je bila zgrajena na dan uveljavitve te uredbe, in cesta, za katero je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;

5.         večja sprememba obratovanja naprave je vsak poseg v napravo, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave tako, da se spremeni za več kakor 25 odstotkov najmanj ena od naslednjih vrednosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju:

-      največja letna količina odpadnih vod na iztoku naprave,

-      največja letna količina nevarnih snovi v odpadni vodi iz naprave,

-      mejna vrednost, določena na podlagi 10. člena te uredbe,

-      mejna vrednost, določena na podlagi 6., 7. in 8. člena te uredbe,

-      največji 6-urni povprečni pretok ali

-      največji dnevni pretok odpadne vode.

Za večjo spremembo v obratovanja naprave šteje tudi:

-       sprememba iztoka odpadnih vod, pri kateri se iztok spremeni tako, da se odpadna voda odvaja v drug vodotok, ali pride do priklopa ali odklopa od javne kanalizacije, in

-       sprememba vhodnih surovin, pomožnih sredstev ali produktov, ki povzročijo spremembo sestave odpadnih vod tako, da je treba spremeniti parametre pri meritvah v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa.

Če se zaradi posegov v napravo spremembe obratovanja naprave uvajajo postopoma, se šteje za večjo spremembo naprave sprememba, pri kateri dosežejo učinki vseh sprememb vrednosti večje spremembe iz prejšnjih odstavkov te točke;

6.         čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;

6.1     komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode;

6.2     mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevanih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode;

6.3     industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za industrijsko odpadno vodo ene ali več naprav, v katerih poteka isti ali več različnih tehnoloških procesov. Če se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju industrijske odpadne vode;

6.4     skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK);

6.5     lovilec olj je naprava za obdelavo odpadne vode z izločanjem lahkih tekočin, katere velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2 in je zgrajena ali kot gradbeni proizvod načrtovana, preskušena in označena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;

6.6     čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno, kemijsko ali fizikalno-kemijsko obdelavo padavinske odpadne vode zaradi zmanjševanja njene onesnaženosti;

7.         vodotok je vsaka stalno ali občasno tekoča celinska voda, ki izvira iz naravnih virov in teče v naravnih strugah ali umetno narejenih poglobitvah, in zajezena celinska voda, v kateri pride zaradi vodne zapore, hidroelektrarne ali jezu do upočasnitve vodnega toka, vendar zadrževalni čas vode zaradi zajezitve ni daljši od pet dni, pri čemer je zadrževalni čas razmerje med prostornino zajezene vode in letnim srednjim nizkim pretokom zajezene celinske vode;

8.         neposredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod v površinske vode ali odvajanje v podzemne vode brez precejanja skozi neomočene sedimente ali kamnine, ki so pod površjem tal;

9.         posredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode;

10.      odvajanje snovi v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi) je emisija katerekoli od nevarnih snovi iz Seznama I in Seznama II v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, v vode ali v javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode, in se izraža s parametri onesnaženosti odpadne vode, količino snovi v odpadni vodi, emisijskim faktorjem obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode in učinkom čiščenja odpadne vode;

10.1   parameter odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode;

10.2   količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih vod izpuščenih snovi v določenem obdobju;

10.3   emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine;

10.4   učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene pri obdelavi odpadne vode, in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi in se izraža v odstotkih;

11.      razpršeno odvajanje padavinske vode je odvajanje padavinske vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem preko njihovih mejnih robov ali pri odvajanju padavinske odpadne vode preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske vode iz teh površin;

12.      srednji nizki pretok vodotoka je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti pretoka vodotoka v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji nizki pretok se izraža v l/s in se izračuna po enačbi:

kjer je sQ_np srednji nizki pretok, Q_np,i najmanjši pretok v i-tem koledarskem letu in N število let v opazovalnem obdobju, ki je običajno 30;

13.      odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda;

13.1   komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m³, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v preglednici 1 iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

13.2  industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;

13.3  padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;

14.      nevarne snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: nevarne snovi) so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje strupenosti, obstojnosti oziroma težke razgradljivosti in sposobnosti, da se kopičijo v okolju, določene v Seznamu I in Seznamu II v prilogi 1 te uredbe;

15.      kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin;

15.1   javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;

16.      razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst odpadnih vod ali združevanje odpadnih vod z drugimi vodami pred iztokom z namenom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi ali emisijskega deleža oddane toplote v odpadnih vodah;

17.      iztok je vodni objekt v skladu s predpisom na področju urejanja voda, ki ureja infrastrukturne vodne objekte, in je del naprave, preko katerega se odvaja odpadna voda v vode;

18.      emisija toplote v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz posamezne naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski delež oddane toplote;

18.1   emisijski delež oddane toplote je dnevno povprečje razmerja med močjo toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja naprava neposredno v tekoče celinske vode, in toplotno močjo, ki je potrebna, da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode, popolnoma premešana z odpadno vodo, segrela za 3 K nad svojo naravno temperaturo, če gre za ciprinidne vode ter vode, ki niso ciprinidne ali salmonidne vode, in za 1,5 K, če gre za salmonidne vode;

19.      mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost) je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri emisiji snovi ali toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode in se izraža kot:

-      mejna vrednost parametra odpadne vode,

-      mejna vrednost letne količine nevarnih snovi,

-      mejni emisijski faktor,

-      mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode,

-      mejni emisijski delež oddane toplote;

20.      prve meritve so meritve emisije snovi ali emisije toplote, ki se izvedejo po prvem zagonu naprave ali po večji spremembi v obratovanju naprave;

21.      obratovalni monitoring odpadnih vod je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in o obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave;

21.1   občasne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem naprave v predpisanih časovnih presledkih;

21.2   trajne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem naprave ves čas brez prekinitve;

22.      populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK5.1 PE je enak 60 g BPK5/dan;

23.      zadrževalnik padavinske odpadne vode je objekt ali več objektov za izravnavanje sunkovitih in povečanih iztokov padavinske odpadne vode posredno ali neposredno v vode, v čistilno napravo padavinske odpadne vode ali v javno kanalizacijo;

24.      ciprinidne oziroma salmonidne vode so ciprinidne oziroma salmonidne vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib;

25.      zadrževalni čas je čas zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi, izračunan kot količnik med prostornino bazenov in dnevnim pretokom na dotoku, pri čemer se povratni tokovi ne štejejo za dotok odpadne vode.

26.      prednostne snovi so snovi, navedene v Odločbi št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1).

3. člen

(uporaba)

Določbe te uredbe veljajo za odvajanje odpadnih vod iz vseh naprav razen, če za posamezno vrsto naprav ali posamezno snov v industrijski odpadni vodi iz seznama I ali seznama II v prilogi 1 te uredbe poseben predpis mejnih vrednosti ali drugih posameznih vprašanj ne ureja drugače.

4. člen

(izjeme)

(1) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za ravnanje z odpadno vodo, ki nastaja:

-       pri poglabljanju morskega ali rečnega dna,

-       pri obratovanju ladij v notranjih vodah morja,

-       pri odmetavanju odpadkov z ladij v notranjih vodah morja,

-       v kmetijstvu pri živinoreji ali pridelavi rastlin in se uporablja kot rastlinsko hranilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla,

-       na vodnih zemljiščih pri odkopu naplavljenega rečnega gramoza, če nastaja pri pranju gramoza, in

-       pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odvajanje tekočih odpadkov v vode iz naprav za proizvodnjo titanovega dioksida.

II. MEJNE VREDNOSTI

5. člen

(mejne vrednosti parametrov odpadne vode)

(1) Mejne vrednosti za neposredno in posredno odvajanje industrijske odpadne vode ter mešanice odpadnih vod iz skupnih čistilnih naprav ter za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo so za snovi iz Seznama I in Seznama II v prilogi 1 te uredbe in za fizikalno-kemijske ter biološke parametre industrijske odpadne vode določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Če za snov iz seznama II v prilogi 1 te uredbe, ki se odvaja z odpadno vodo iz posamezne vrste naprav poseben predpis iz 3. člena ne določa mejne vrednosti, velja mejna vrednost iz priloge 2 te uredbe.

(3) Če za posamezni parameter iz priloge 2 te uredbe v tej prilogi ni določene mejne vrednosti in če mejne vrednosti tega parametra ne določa posebni predpis iz 3. člena te uredbe, je treba v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določiti mejno vrednost parametra na način, ki je za ta parameter določen v prilogi 2 te uredbe.

(4) Mejne vrednosti parametrov za neposredno in posredno odvajanje komunalne odpadne vode so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.

(5) Mejne vrednosti parametrov za neposredno in posredno odvajanje padavinske odpadne vode z javnih cest so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(6) Če se industrijske odpadne vode iz naprave odvajajo v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za industrijsko odpadno vodo iz naprave uporabljajo mejne vrednosti, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena določene za neposredno in posredno odvajanje industrijske odpadne vode v vode.

6. člen

(mejna vrednost nitratnega dušika in sulfatov za neposredno odvajanje industrijske odpadne vode)

(1) Mejna vrednost nitratnega dušika in sulfatov v industrijski odpadni vodi se za odvajanje v vodotok določi za posamezno vodno telo vodotoka v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi naslednjega izračuna:

kjer je:

MVK –   mejna vrednost nitratov oziroma sulfatov, izražena v mg/l, pri čemer se mejna vrednost nitratnega dušika izračuna iz mejne vrednosti nitratov z upoštevanjem masnega deleža dušika v nitratih,

DKS –    koncentracija nitratov oziroma sulfatov za dobro kemijsko stanje površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda,

sQ_np –    srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka industrijske odpadne vode v vodotok, izražen v l/s, in

Q –         največji 6-urni povprečni pretok industrijske odpadne vode, ki se odvaja v vodotok pri polni obremenitvi naprave, izražen v l/s.

(2) Ne glede na izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka pa mejna vrednost nitratnega dušika ne sme presegati 30 mg/l in mejna vrednost sulfatov 3.000 mg/l.

7. člen

(mejna vrednost biološke razgradljivosti, amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo)

(1) Mejne vrednosti biološke razgradljivosti, amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi v industrijski odpadni vodi so za odvajanje v javno kanalizacijo iz posameznih vrst naprav določene v tej uredbi in v posebnih predpisih iz 3. člena te uredbe.

(2) Ne glede na predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave največjo letno količino industrijske odpadne vode in najnižjo stopnjo biološke razgradljivosti, ki je nižja od predpisane mejne vrednosti, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da je pri običajnem razredčevanju odpadne vode na skupni ali komunalni čistilni napravi stopnja biološke razgradljivosti, izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80% stopnje razgradnje odpadnih vod na čistilni napravi, in če je k vlogi priloženo mnenje upravljavca javne kanalizacije, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotuje.

(3) Ne glede na predpisane mejne vrednosti amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave največjo letno količino industrijske odpadne vode in največjo vrednost koncentracije amonijevega dušika, sulfatov in težkohlapnih lipofilnih snovi v njej, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da zaradi odvajanja vseh odpadnih voda v javno kanalizacijo na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija amonijevega dušika v odpadni vodi ne presega 50 mg/l oziroma koncentracija sulfatov 300 mg/l, in če je k vlogi priloženo mnenje upravljavca javne kanalizacije, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotuje.

8. člen

(mejni emisijski delež oddane toplote)

(1) Mejni emisijski delež oddane toplote za odvajanje industrijske odpadne vode v vodotok, ki je ciprinidna voda, je 0,8, za odvajanje industrijske odpadne vode v vodotok, ki je salmonidna voda, je 0,6, za odvajanje industrijske odpadne vode v vodotok, ki ni salmonidna ali ciprinidna voda, pa 1.

(2) Mejni emisijski delež oddane toplote velja za vrednotenje emisijskih deležev oddane toplote, ki so izračunani za srednji nizki pretok vodotoka.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa lahko na pobudo upravljavca naprave ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se za vodotok, ki ni razvrščen med salmonidne ali ciprinidne vode, emisijski delež oddane toplote izračunava za dnevno povprečje vsakokratnega dejanskega pretoka vodotoka, če je zagotovljeno trajno merjenje pretoka vodotoka na kraju iztoka industrijske odpadne vode v vodotok.

(4) Ne glede na mejno vrednost temperature odpadne vode, določeno v tej uredbi ali v posebnih predpisih iz 3. člena te uredbe, lahko ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave največjo vrednost temperature odpadne vode, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da gre za vode, ki niso salmonidne ali ciprinidne vode in da mejni emisijski delež oddane toplote, določen za te vode, ni presežen.

9. člen

(mejne vrednosti letnih količin nevarnih snovi)

(1) Mejna vrednost letne količine nevarnih snovi v industrijski odpadni vodi ali odpadni vodi iz skupne čistilne naprave se za neposredno odvajanje industrijske odpadne vode določi za posamezno nevarno snov, za katero je določen standard kakovosti površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda, za vsako vodno telo vodotoka posebej v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi naslednjega izračuna:

MK = 31,5 ⋅ (0,15 ⋅ DKS ⋅ sQnp)

kjer je:

MK –      mejna vrednost letne količine posamezne nevarne snovi, izražena v kg/leto,

DKS – koncentracija nevarne snovi za dobro kemijsko stanje površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda, izražena v mg/l,

sQ_np – srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka odpadne vode iz naprave, izražen v l/s.

(2) Mejne vrednosti za letne količine nevarnih snovi veljajo za skupno količino v vode izpuščenih nevarnih snovi iz vseh iztokov naprave in se določajo samo za tiste nevarne snovi, ki so za posamezno napravo vključene v program meritev obratovalnega monitoringa, določenega v okoljevarstvenem dovoljenju.

(3) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca v okoljevarstvenem dovoljenju določi za odvajanje industrijske odpadne vode iz posamezne naprave in odpadne vode iz skupne čistilne naprave tudi večjo vrednost letne količine nevarne snovi, kot je mejna vrednost letne količine, če nevarna snov ni prednostna snov in je iz dokumentacije, priložene k vlogi, razvidno, da:

-       je za tehnološki proces v napravi uporabljena najboljša dosegljiva tehnologija,

-       je vodotok, v katerega se odvaja odpadna voda, voda 1. reda v skladu z zakonom, ki ureja vode, in

-       vsota letnih količin nevarne snovi, odvedenih v vodotok z odvajanjem industrijske odpadne vode iz vseh naprav na vodnem telesu vodotoka, ni večja od:

kjer je:

-       MK_vsota največja vrednost vsote letnih količin posamezne nevarne snovi, odvedene v vodno telo vodotoka, izražena v kg/leto,

-       sQ_np – srednji nizki pretok vodotoka na kraju najnižje nadmorske višine vodnega telesa vodotoka, izražen v l/s.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se mejna vrednost letne količine nevarnih snovi v industrijski odpadni vodi določi za posamezno prednostno snov v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, pri čemer se za srednji nizki pretok vodotoka šteje srednji nizki pretok vodotoka na kraju iztoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave, ki čisti odpadne vode iz naprave.

10. člen

(mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod)

(1) Mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod se uporabljajo za:

-       iztoke skupne čistilne naprave in sicer za mešanico komunalne odpadne vode z industrijsko odpadno vodo iz ene ali več istovrstnih naprav, če delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda iz teh naprav, presega 40%, merjeno s KPK,

-       iztoke industrijske čistilne naprave, na kateri se izvaja čiščenje ali predčiščenje industrijske odpadne vode iz več naprav, v katerih poteka več različnih tehnoloških procesov,

-       skupne iztoke industrijske odpadne vode, če odpadne vode zaradi tehničnih razlogov ni možno obravnavati kot industrijsko odpadno vodo posamezne naprave.

(2) Če se odpadne vode iz naprav iz prejšnjega odstavka mešajo ves čas odvajanja v enakem razmerju, se mejna vrednost koncentracije snovi za mešanico odpadnih vod izračuna na naslednji način:

kjer je:

MVK_m – mejna vrednost koncentracije snovi za mešanico odpadnih vod,

MVK_i –   mejna vrednost koncentracije snovi za odpadno vodo iz posamezne naprave, ki sestavlja mešanico,

Q_i –        letni povprečni pretok odpadne vode, ki sestavlja mešanico odpadnih vod,

i –           zaporedna številka posamezne naprave, katere odpadna voda sestavlja mešanico odpadnih vod,

n –         število vseh naprav, katerih odpadne vode sestavljajo mešanico odpadnih vod.

(3) Če se odpadne vode iz naprav iz prvega odstavka tega člena ne mešajo ves čas odvajanja v enakem razmerju, se mejna vrednost koncentracije snovi za mešanico odpadnih vod izračuna na način iz prejšnjega odstavka, tako da ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi namesto letnih povprečnih pretokov odpadne vode drugačna časovna povprečja.

(4) Mejne vrednosti iz prejšnjih odstavkov tega člena se izračunajo za tiste parametre odpadnih vod, ki se izražajo kot koncentracija snovi in so zanje s posebnimi predpisi iz 3. člena te uredbe določene mejne vrednosti.

11. člen

(mejne vrednosti parametrov za mešanico odpadnih vod, ki vsebuje nevarne snovi)

V izračunu mejne vrednosti koncentracije nevarne snovi v mešanici odpadnih vod iz prejšnjega člena se za mejno vrednost koncentracije nevarne snovi MVKi upošteva vrednost 0, če gre za:

-       komunalno odpadno vodo,

-       nevarno snov v padavinski odpadni vodi, za katero v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest, ni določena mejna vrednost,

-       industrijsko odpadno vodo, za katero s posebnim predpisom iz 3. člena te uredbe za posamezne naprave mejna vrednost za nevarno snov, ki je predmet izračuna, ni določena.

III. VREDNOTENJE EMISIJE

12. člen

(kraj meritve emisije)

(1) Emisija snovi in toplote se določa na iztoku industrijske odpadne vode iz naprave, komunalne odpadne vode iz male komunalne, komunalne ali skupne čistilne naprave in padavinske odpadne vode iz zadrževalnika padavinske odpadne vode ali čistilne naprave padavinske odpadne vode, brez predhodnega razredčevanja odpadne vode.

(2) Za industrijsko odpadno vodo se emisijo snovi in toplote določa na iztoku iz naprave pred njenim mešanjem s komunalnimi, padavinskimi ali drugimi vodami razen v primerih iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.

(3) Parametri odpadne vode se določajo za vsak iztok naprave neposredno v površinske vode, v javno kanalizacijo ali posredno v podzemne vode posebej.

(4) Meritve emisij se izvajajo na urejenih in stalnih merilnih mestih, katerih vzdrževanje zagotavlja upravljavec naprave.

13. člen

(vrednotenje emisije)

(1) Emisija snovi ali toplote v posamezni meritvi presega predpisane mejne vrednosti odpadnih vod, če so izmerjene ali izračunane vrednosti, s katerimi se izraža emisija snovi ali toplote, večje od:

-       mejnih vrednosti iz priloge 2 te uredbe,

-       mejnih vrednosti, ki so za posamezno snov določene v posebnih predpisih iz 3. člena te uredbe,

-       mejnih vrednosti iz 6., 7. in 8. člena te uredbe, če gre za industrijsko odpadno vodo,

-       mejnih vrednosti iz 10. člena te uredbe, če gre za mešanico odpadnih vod.

(2) Za parametra temperaturo in pH-vrednost velja, da izmerjene vrednosti presegajo mejne vrednosti, če več kot 20% izmerjenih temperatur presega mejno vrednost oziroma če je več kot 20% izmerjenih pH-vrednosti zunaj intervala, ki je predpisan z mejnimi vrednostmi.

14. člen

(ugotavljanje čezmerne obremenitve)

(1) Naprava z odvajanjem industrijske odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje, če od celotnega števila zaporednih meritev, določenega s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod:

-       ena od izmerjenih temperatur za več kot 20% presega mejno vrednost,

-       več kot 20% izmerjenih pH-vrednosti odstopa od predpisanega intervala ali ena od njih odstopa od predpisanega intervala za več kot 0,3 enote,

-       več kot 20% izmerjenih vrednosti za strupenost presega mejno vrednost ali ena od njih za več kot dve enoti presega mejno vrednost,

-       več kot 20% izmerjenih vrednosti kateregakoli drugega parametra presega mejno vrednost ali ena od izmerjenih vrednosti kateregakoli parametra presega mejno vrednost za več kot 50%, ali

-       letna količina katerekoli od nevarnih snovi, za katero se določa mejna vrednost letne količine ali največja letna količina, presega mejno vrednost oziroma največjo letno količino, določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.

(2) Komunalna čistilna naprava čezmerno obremenjuje okolje, če:

-       od celotnega števila zaporednih meritev, določenega s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod več kot 20% izmerjenih vrednosti parametra, za katerega je v posebnih predpisih, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, določena mejna vrednost, presega mejno vrednost ali ena od izmerjenih vrednosti katerega koli parametra presega mejno vrednost za več kot 100%, ali

-       je letna povprečna vrednost učinka čiščenja manjša od mejne vrednosti za letni povprečni učinek čiščenja komunalne čistilne naprave.

(3) Skupna čistilna naprava čezmerno obremenjuje okolje, če:

-       od celotnega števila zaporednih meritev, določenega s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod več kot 20% izmerjenih vrednosti parametra, za katerega je v posebnih predpisih, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, določena mejna vrednost, presega mejno vrednost ali ena od izmerjenih vrednosti katerega koli parametra presega mejno vrednost za več kot 100%,

-       je letna povprečna vrednost učinka čiščenja manjša od mejne vrednosti za letni povprečni učinek čiščenja komunalne čistilne naprave,

-       več kot 20% izmerjenih vrednosti parametra presega mejno vrednost za mešanico odpadnih vod, določeno v okoljevarstvenem dovoljenju, ali ena od izmerjenih vrednosti teh parametrov presega mejno vrednost za več kot 50%, ali

-       letna količina katerekoli od nevarnih snovi, za katero se določa mejna vrednost letne količine ali največja letna količina, presega mejno vrednost oziroma največjo letno količino, določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.

(4) Če je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, določeno za prve meritve ali obratovalni monitoring manj kot 8 zaporednih meritev, se šteje, da je ena meritev enaka 20% vseh predpisanih meritev, za 8 ali več zaporednih meritev pa sta dve meritvi enaki 20% vseh predpisanih meritev.

(5) V okviru obratovalnega monitoringa se posamezna meritev lahko ponovi, če v okviru izvajanj meritev, pri katerih so bile mejne vrednosti presežene, nobena od izmerjenih vrednosti parametra ne presega predpisane mejne vrednosti za več kot 100%. Rezultate meritev, zaradi katerih so bile meritve ponovljene, je treba navesti v poročilu o izvajanju obratovalnega monitoringa.

(6) Naprava, katere emisijski delež oddane toplote presega mejni emisijski delež oddane toplote, z odvajanjem industrijske odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje zaradi emisije toplote, če za vodotok, ki je popolnoma premešan z odpadno vodo, letno:

-       več kot 2% dnevnih povprečij emisijskih deležev oddane toplote presega mejno vrednost emisijskega deleža oddane toplote, ali

-       eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka presega 21,5 stopinj C za salmonidne vode, in 28 stopinj C za ciprinidne vode, ali

-       eno od dnevnih povprečij temperature vodotoka presega 10 stopinj C v času drstenja za tiste vrste rib, ki potrebujejo za svojo reprodukcijo hladno vodo.

(7) Zadrževalnik ali čistilna naprava padavinske odpadne vode z odvajanjem padavinske odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje, če je padavinska odpadna voda na iztoku zadrževalnika ali čistilne naprave padavinske odpadne vode čezmerno onesnažena v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest.

(8) Meritve monitoringa na iztoku zadrževalnika, čistilne naprave padavinske odpadne vode ter komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave, v kateri se čisti skupaj s komunalno odpadno vodo tudi padavinska odpadna voda, se pri vrednotenju rezultatov meritev monitoringa ne upoštevajo, če je odpadna voda na vtoku onesnažena zaradi naravnih neugodnih vremenskih razmer ali naravnih ali drugih nesreč.

IV. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE IN PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

15. člen

(okoljevarstveno dovoljenje)

(1) Za obratovanje naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, ali neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode, mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(2) Za obratovanje komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave, ki odvaja komunalno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode, mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(3) Za obratovanje zadrževalnika padavinske odpadne vode, čistilne naprave padavinske odpadne vode ali lovilca olj mora upravljavec površin, iz katerih odteka padavinska odpadna voda, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(4) Okoljevarstveno dovoljenje se izda za obratovanje naprav iz prejšnjih odstavkov tega člena pod naslednjimi pogoji:

-       naprava mora zagotavljati obratovanje v skladu z zahtevami te uredbe in zahtevami posebnih predpisov iz 3. člena te uredbe, če se ti predpisi nanašajo na napravo,

-       upravljavec naprave mora izvajati ukrepe za zmanjševanje emisije snovi in toplote in ravnanje z odpadnimi vodami skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz posameznih vrst naprav, in

-       upravljavec naprave mora zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s programom, ki je podrobneje določen v okoljevarstvenem dovoljenju.

(5) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo določi:

-       vrsto naprave, za katero velja dovoljenje,

-       lokacijo naprave, lokacije iztokov in merilnih mest,

-       zmogljivost naprave in vrsto tehnološkega procesa, zaradi katerega nastaja v napravi odpadna voda,

-       največjo letno količino odpadne vode razen za padavinsko odpadno vodo,

-       mejne vrednosti iz 6., 7. in 8. člena te uredbe, če gre za industrijsko odpadno vodo,

-       največjo letno količino nevarnih snovi v industrijski odpadni vodi, izračunano na podlagi največje letne količine odpadne vode in predpisane mejne vrednosti, ki pa ne sme presegati mejne vrednosti za letno količino nevarnih snovi iz 9. člena te uredbe,

-       mejne vrednosti iz 10. člena te uredbe, če gre za mešanico odpadnih vod,

-       mejne vrednosti iz 6. in 8. člena te uredbe v primeru skupne čistilne naprave,

-       nevarne snovi, ki so vključene v seznam meritev obratovalnega monitoringa,

-       program monitoringa, če se razlikuje od predpisanega,

-       največji 6-urni povprečni pretok in največji dnevni pretok,

-       pogoje v zvezi s poslovnikom in vodenjem obratovalnega dnevnika in

-       čas veljavnosti dovoljenja, pogoje v zvezi z njegovim podaljšanjem ter druge pogoje v zvezi z obratovanjem naprave, ki imajo vpliv na okolje zaradi odvajanja odpadne vode.

(6) Iz dokumentacije, ki je priložena k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, morajo biti razvidni podatki in izračuni ter mnenja upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, ki so potrebni za določitev mejne vrednosti parametrov, ki se jih v skladu z določbami drugega odstavka 5. člena te uredbe določi na način iz priloge 2 te uredbe.

(7) Izdajo okoljevarstvenega dovoljenja se zavrne, če iz k vlogi priložene dokumentacije sledi, da upravljavec naprave ne more zagotoviti izpolnjevanje pogojev iz četrtega odstavka tega člena.

(8) Okoljevarstveno dovoljenje je treba pridobiti tudi za vsako večjo spremembo naprave iz prvega odstavka tega člena, komunalne ali skupne čistilne naprave iz drugega odstavka tega člena in zadrževalnika padavinske odpadne vode, čistilne naprave padavinske odpadne vode in lovilca olj iz tretjega odstavka tega člena.

(9) Če se naprava uvršča med naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se za njeno obratovanje izda okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če obratovanje naprave izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

16. člen

(obratovanje naprav brez okoljevarstvenega dovoljenja)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za:

1.     obratovanje naprave, ki ni naprava ali del naprave, ki povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če:

a)      se iz nje letno odvaja manj kakor 12.000 m³ industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo,

b)      je v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določeno, da mora biti javna kanalizacija, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja več kakor 2.000 PE, in

c)      je naprava, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda:

-     postaja za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ali pralnic za motorna vozila,

-     naprava za hlajenje ali naprava za proizvodnjo pare in vroče vode,

-     objekt ali naprava za pripravo vode,

-     naprava za pranje ali kemično čiščenje tekstilij,

-     obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora ali predelovalni obrat živalskih stranskih proizvodov,

-     naprava za obdelavo in predelavo živalskih in rastlinskih surovin ter mleka pri proizvodnji hrane za prehrano ljudi in živalske krme,

-     naprava za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ali

-     objekt reje domačih živali;

2.     obratovanje lovilca olj, ki je kot gradbeni proizvod načrtovan, preskušen in označen v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, in ni zgrajen na kraju samem, namenjen pa je odvajanju industrijske in padavinske odpadne vode iz tal postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi ali tal objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil s površino, manjšo od 5 ha, razen, če se odpadna voda iz lovilca olj odvaja neposredno v vode ali posredno v podzemne vode ali v kanalizacijo, ki ni javna kanalizacija;

3.     odvajanje odpadne vode iz objektov za opravljanje veterinarske in zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz objektov za opravljanje veterinarske in zdravstvene dejavnosti, če se odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, za katero je v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določeno, da mora biti zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja več kakor 2.000 PE.

(2) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za obratovanje male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo ali enako 50 PE in za obratovanje male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja večjo od 50 PE, ki ne odvaja odpadnih vod posredno v podzemne vode, ali ni na vodovarstvenem območju ali na prispevnem območju kopalnih voda, če za tako malo komunalno čistilno napravo zagotavlja obratovalni monitoring izvajalec občinske gospodarske javne službe čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(3) Ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za obratovanje zadrževalnika padavinske odpadne vode, čistilne naprave padavinske odpadne vode ali lovilca olj, če so namenjeni odvajanju padavinske odpadne vode iz površin:

-       športnega igrišča,

-       gradbenega inženirskega objekta za šport, rekreacijo in prosti čas,

-       vojaškega objekta,

-       pokopališča,

-       glavne in regionalne železnice,

-       mestnih železnic,

-       letaliških stez in ploščadi,

-       nepokritih površin, ki so namenjene parkiranju ali skladiščenju osebnih motornih vozil in katerih površina ne presega 5 ha,

-       nepokritih površin, na katerih so parkirana ali skladiščena motorna vozila z maso več kot 7,5 t in katerih površina ne presega 3 ha, ali

-       javne ceste, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, ni treba zagotoviti zajetja padavinske vode, ki odteka s cestišča javne ceste, v zadrževalniku padavinske odpadne vode ali obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistini napravi padavinske odpadne vode.

16.a člen

(pridobitev gradbenega dovoljenja za novo napravo ali spremembo naprave)

(1) Če je za obratovanje naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja obvezna, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje najpozneje ob pridobitvi gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

(2) Če za obratovanje ali spremembo naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave po tej uredbi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v prostor zaradi gradnje ali spremembe naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, je treba k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta ali stavbe, ki je po tej uredbi naprava ali komunalna ali skupna čistilna naprava, priložiti strokovno oceno vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode.

(3) Iz strokovne ocene iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni:

-       firma in sedež upravljavca naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave,

-       kraj naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave,

-       vrsta naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave,

-       opis tehnološkega procesa v napravi, ki ima vpliv na emisijo snovi in toplote,

-       številka sistema javne kanalizacije in ime aglomeracije, če se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo,

-       ime vodotoka in oznaka vodnega telesa površinske vode ali vodnega telesa podzemne vode, če se odpadne vode odvajajo neposredno v vode ali posredno v podzemne vode,

-       opredelitev o uvrstitvi naprave v skupino naprav, za katero posebni predpis iz 3. člena te uredbe ureja mejne vrednosti ali druge zadeve v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode,

-       opis spremembe naprave, če gre za gradnjo zaradi spremembe naprave,

-       največja letna količina odpadne vode,

-       mejne vrednosti za emisijo snovi in toplote, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju naprave,

-       obseg prvih meritev, če so za napravo predpisane,

-       poudarki, ki jih je treba v zvezi z emisijo snovi in toplote upoštevati pri poročilu o izvedenih prvih meritvah,

-       obseg obratovalnega monitoringa.

(4) Strokovno oceno iz tretjega odstavka tega člena lahko izdela samo oseba, ki je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa, ali oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, imenovana za okoljskega izvedenca za vplive na okolje zaradi emisije v vode.

(5) Strokovno oceno iz tretjega odstavka tega člena je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(6) Izdelovalec strokovne ocene vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode mora strokovno oceno, ki jo je predal investitorju zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja, poslati ministrstvu v elektronski obliki na obrazcu iz prejšnjega odstavka.

V. PREPOVEDI, OMEJITVE IN DRUGI UKREPI ZMANJŠEVANJA EMISIJE SNOVI IN TOPLOTE V VODE

17. člen

(zmanjševanje emisije zaradi odvajanja industrijske odpadne vode)

(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji naprav, pri katerih emisija snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode presega mejne vrednosti, mora upravljavec naprave zagotoviti vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, če preseganja mejne vrednosti ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi.

(2) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji naprave ali čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora investitor izbrati v praksi preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti za parametre, emisijski delež oddane toplote in letne količine nevarnih snovi niso presežene.

(3) Pri načrtovanju in obratovanju naprav, v katerih nastaja industrijska odpadna voda, mora investitor oziroma upravljavec naprave za zmanjševanje emisije snovi ali toplote zagotoviti:

-       uporabo tehnologije z najmanjšo možno porabo vode, recirkulacijo vode in uporabo drugih metod in tehnik varčevanja z vodo, uporabo za okolje in zaposlene pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav manj škodljivih surovin in materialov v tehnološkem procesu povsod, kjer je to mogoče,

-       uporabo recikliranja odpadnih snovi in rekuperacije toplote ter varčno rabo surovin in energije,

-       prednostno čiščenje delnih tokov industrijske odpadne vode in izločanje odpadnih snovi na kraju njihovega nastanka

-       varno in za okolje sprejemljivo odstranjevanje blata in

-       izvajanje ukrepov, če so za napravo določeni v posebnem predpisu iz 3. člena te uredbe.

18. člen

(prepovedi)

(1) Odpadne vode je prepovedano odvajati neposredno v podzemne vode, celinske vode, ki v skladu z določbami te uredbe niso vodotoki, ali vode, namenjene pripravi pitne vode, ali kopalne vode.

(2) Komunalno in industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v vodotoke na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo na teh območjih vodovarstveni režim, ter na vodozbirnih območjih naravnih jezer razen presihajočih jezer.

(3) Komunalno in industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati posredno v podzemne vode na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo na teh območjih vodovarstveni režim, ter na vodozbirnih območjih naravnih jezer in na ožjih ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo na teh območjih vodovarstveni režim.

(4) Komunalna in industrijska odpadna voda se lahko odvaja posredno v podzemne vode samo na območjih, kjer ni vodotokov, če:

-       za območje ne velja prepoved iz prejšnjega odstavka,

-       parametri odpadne vode ne presegajo za napravo predpisanih mejnih vrednosti za odvajanje neposredno v vode in

-       odvajanje ne vpliva na kakovost tal in podzemne vode.

(5) Posredno odvajanje odpadne vode v podzemne vode dovoli ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju, če iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

(6) Dokumentacijo iz prejšnjega odstavka lahko izdela samo pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring onesnaževanja podzemne vode.

19. člen

(ukrepi za komunalno odpadno vodo)

(1) Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

(2) Upravljavec stavbe na območju, kjer ni javne kanalizacije, mora zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja v rokih iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(3) Komunalna odpadna voda iz prejšnjega odstavka se lahko zbira v nepretočni greznici, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se izvaja v skladu s predpisi občin, ki urejajo občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(4) Če stavba nima upravljavca stavbe, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzame obveznost iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda, če je lastnikov stavbe več.

20. člen

(ukrepi za industrijsko odpadno vodo)

(1) Upravljavec naprave mora na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo.

(2) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave dovoli drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se mora skladno s prejšnjim odstavkom odvajati v javno kanalizacijo, če ugotovi, da:

-       je v primeru odvajanja v vode na območju, ki ni vodovarstveno območje, predlagani način čiščenja najmanj enako učinkovit kakor čiščenje v komunalni ali skupni čistilni napravi in v industrijski odpadni vodi nobena od nevarnih snovi ne presega letne količine, ki je za to nevarno snov določena v preglednici 1 priloge 3 te uredbe, ali

-       industrijska odpadna voda škodljivo vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali skupne čistilne naprave in iz analize tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim, izhaja, da odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva na vir pitne vode.

(3) Upravljavec naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v vode ali v javno kanalizacijo, mora ob izpadu industrijske čistilne naprave ali naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode ali ob kakršni koli okvari v proizvodnji, ki povzroči čezmerno onesnaženost industrijske odpadne vode na iztoku v vode ali v javno kanalizacijo sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje in preprečitev nadaljnjega čezmernega onesnaženja.

(4) Upravljavec naprave mora izpad ali okvaro iz prejšnjega odstavka prijaviti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja, in če se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, o tem obvestiti izvajalca javne službe.

21. člen

(varovanje komunalne ali skupne čistilne naprave)

(1) Inšpektor, pristojen za varstvo okolja, lahko na podlagi obvestila izvajalca javne službe ali, če to sam ugotovi, upravljavcu naprave omeji količino industrijske odpadne vode, ki se sme iz naprave odvajati v javno kanalizacijo, če zaradi čiščenja industrijske odpadne vode iz naprave komunalna ali skupna čistilna naprava ne obratuje v skladu s to uredbo in v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(2) Inšpektor, pristojen za varstvo okolja, lahko v primeru iz prejšnjega odstavka upravljavcu naprave prepove odvajati industrijsko odpadno vodo iz naprave v javno kanalizacijo, če ugotovi, da:

-       industrijska odpadna voda presega predpisane mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo,

-       zaradi skupnega čiščenja industrijske in komunalne odpadne vode onesnaženost blata iz komunalne ali skupne čistilne naprave presega predpisane mejne vrednosti za blato, ki se lahko uporablja v kmetijstvu.

(3) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave ima zaradi varovanja naprave v primeru izrednih razmer, če so določene v okoljevarstvenem dovoljenju, pravico začasno prekiniti dotok odpadne vode na komunalno ali skupno čistilno napravo.

22. člen

(ukrepi za padavinsko odpadno vodo)

(1) Upravljavec stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.

(2) Upravljavec objektov z utrjenimi, tlakovanimi ali drugimi materiali prekritimi površinami, s katerih odteka padavinska odpadna voda, ki je tako onesnažena, da se v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest, ne sme odvajati v vode, mora na območju, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti v zadrževalniku padavinske odpadne vode, obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode.

(3) Upravljavec objektov z utrjenimi, tlakovanimi ali drugimi materiali prekritimi površinami mora za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z njegovih površin in je onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, zagotoviti mehansko čiščenje v usedalniku, če padavinsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo.

(4) Razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je dovoljeno samo za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s površin objektov iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa se mora padavinska odpadna voda, ki odteka iz površin, na katerih so parkirana ali skladiščena motorna vozila zaradi izvajanja dejavnosti trgovine rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravil motornih vozil ali razgradnje motornih vozil, zajeti in obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode.

(6) Če stavba nima upravljavca stavbe, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzame obveznost iz prvega odstavka tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, če je lastnikov stavbe več.

23. člen

(druge zahteve)

(1) Upravljavec naprave mora zagotoviti izgradnjo objektov za izravnavanje sunkovitega odvajanja odpadne vode v vode oziroma v javno kanalizacijo, ki morajo biti dimenzionirani tudi za morebitne motnje, nezgode ali podobne pojave v tehnološkem procesu.

(2) Upravljavec javne ceste mora zagotoviti izgradnjo zadrževalnih objektov, ki so dimenzionirani na sposobnost zadrževanja padavinskih odpadnih vod na dopusten iztok v komunalno ali skupno čistilno napravo.

(3) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju komunalnih ali skupnih čistilnih naprav morajo biti upoštevane lokalne klimatske in druge razmere tako, da naprava ob vseh sezonskih in drugih nihanjih obremenitve deluje v skladu z zahtevami te uredbe in posebnih predpisov, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav.

(4) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora poskrbeti za ponovno uporabo odvečnega blata povsod, kjer je to mogoče in sprejemljivo za okolje. Odstranjevanje odvečnega blata mora biti izvedeno na način, ki je najmanj škodljiv za okolje.

24. člen

(bakteriološka onesnaženost odpadnih voda)

(1) Odpadne vode, ki se odvajajo iz infekcijskih oddelkov bolnišnic, in odpadne vode, ki se odvajajo iz klavnic živali in kafilerij, je treba pred iztokom v vode obdelati na čistilni napravi.

(2) Če gre za kužne snovi v odpadni vodi ali za odpadne vode iz bolnišničnih oddelkov z bolniki s črevesnimi ali drugimi splošno nevarnimi infekcijskimi boleznimi, mora upravljavec bolnišnice odpadne vode pred odvajanjem neposredno v vode, v javno kanalizacijo ali posredno v podzemne vode dezinficirati v skladu s predpisom, ki ureja dezinfekcijo odpadnih vod.

25. člen

(prepoved izpuščanja odpadkov)

(1) Izpuščanje živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz greznic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih tekočih odpadkov v vode ali v javno kanalizacijo je prepovedano.

(2) Ministrstvo lahko upravljavcu komunalne ali skupne čistilne naprave v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli čiščenje odpadkov iz prejšnjega odstavka na čistilni napravi, če k vlogi za izdajo dovoljenja priloži strokovno utemeljitev obdelave tekočih odpadkov, iz katere sledi, da obdelava teh tekočih odpadkov ne vpliva škodljivo na obratovanje čistilne naprave.

(3) Odvajanje odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali v gospodinjstvu podobnih dejavnostih, v vode ali v kanalizacijo je prepovedano.

VI. MERJENJE EMISIJE SNOVI IN TOPLOTE

26. člen

(prve meritve emisije)

(1) Investitor oziroma upravljavec naprave mora zagotoviti prve meritve parametrov in količine odpadnih vod pri novi ali rekonstruirani napravi.

(2) Meritev iz prejšnjega odstavka ni treba zagotoviti pri:

-       mali komunalni čistilni napravi, ki ima kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti izdelka s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode v vode iz malih čistilnih naprav,

-       lovilcu olj in

-       zadrževalniku in čistilni napravi padavinske odpadne vode.

(3) Prve meritve se izvedejo na način in v obsegu, določenima v predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.

(4) Ministrstvo lahko za napravo, za katero je potrebno okoljevarstveno soglasje, razširi obseg meritev iz prejšnjega odstavka. Razširjeni obseg meritev se določi v okoljevarstvenem dovoljenju, če iz poročila o vplivih naprave na okolje izhaja, da je pričakovana letna količina ene ali več nevarnih snovi, ki jih ni v predpisanem obsegu meritev za obravnavano napravo, večja od letne količine, določene v prilogi 3 te uredbe.

27. člen

(obratovalni monitoring)

(1) Pri napravi mora upravljavec naprave v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadnih vod.

(2) Meritev iz prejšnjega odstavka ni treba zagotavljati za:

-       komunalno odpadno vodo, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 PE,

-       razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode,

-       padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja iz zadrževalnika padavinske odpadne vode, če s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode iz javnih cest, glede na dnevni povprečni pretok vozil za posamezno javno cesto ni drugače določeno,

-       padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v vode iz zadrževalnika ali čistilne naprave padavinske odpadne vode, za obratovanje katerih po določbah tretjega odstavka 16. člena te uredbe ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, in

-       padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja preko lovilca olj iz parkirišč za motorna vozila.

(3) Meritve iz prvega odstavka tega člena se za industrijsko in komunalno odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenima s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.

(4) Meritve iz prvega odstavka tega člena za padavinsko odpadno vodo zagotavlja za javne ceste upravljavec javne ceste na način in v obsegu iz predpisa, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest.

28. člen

(trajne meritve količine odpadnih vod)

(1) Če je letna količina industrijske odpadne vode iz naprave na posameznem iztoku večja od 100.000 m³, mora upravljavec naprave zagotoviti na takem iztoku trajne meritve količine odpadnih vod.

(2) Če ima naprava več iztokov, na katerih letna količina odpadnih vod ne presega 100.000 m³, hkrati pa je vsota letnih količin industrijske odpadne vode iz teh iztokov večja od 100.000 m³, mora upravljavec naprave zagotoviti trajne meritve za vsakih 100.000 m³ letne količine industrijske odpadne vode na enem od iztokov, ki imajo največjo letno količino izpuščene industrijske odpadne vode.

(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti trajne meritve količine odpadnih vod na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave, če je zmogljivost čiščenja več kot 10.000 PE.

(4) Za napravo, katere emisijski delež oddane toplote presega 80% vrednosti mejnega emisijskega deleža, mora upravljavec naprave zagotoviti trajne meritve temperature in pretoka odpadne vode ter vodotoka, v katerega se odvajajo industrijske odpadne vode.

29. člen

(odstopanje od programa obratovalnega monitoringa)

(1) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ali njegove spremembe odobri za napravo spremembo programa obratovalnega monitoringa, če ugotovi, da je lahko:

-       pogostost meritev manjša, ker sta količina in onesnaženost odpadne vode enaki skozi vse koledarsko leto, ali

-       obseg meritev parametrov odpadne vode manjši, ker je letna količina emisije ene ali več snovi iz predpisanega obsega meritev manjša od količine, določene za te snovi v preglednici 1 priloge 3 te uredbe.

(2) Ministrstvo lahko upravljavcu naprave ali upravljavcu čistilne naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi za napravo spremembo programa obratovalnega monitoringa, če na podlagi poročil o obratovalnem monitoringu ali podatkov o tehnološkem procesu ali podatkov iz monitoringa kemijskega stanja vodotoka ugotovi, da se mora:

-       pogostost meritev povečati, ker se količina in onesnaženost odpadne vode spreminjata v obdobju med dvema občasnima meritvama, ali

-       obseg meritev parametrov odpadne vode povečati za eno ali več snovi, ker je letna količina emisije teh snovi večja od količine, določene v preglednici 1 priloge 3 te uredbe.

(3) Za naprave, za katere ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, lahko upravljavec vloži vlogo za spremembo programa obratovalnega monitoringa, določenega v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring. Spremembo programa obratovalnega monitoringa ministrstvo potrdi z odločbo, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi, razvidno, da upravljavec z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje emisije snovi zagotavlja izpolnjevanje pogojev za spremembo programa obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka tega člena.

(4) Vloga iz prvega in tretjega odstavka tega člena mora vsebovati poročilo o meritvah emisij snovi, opis ukrepov za zmanjševanje emisije snovi, s katerimi upravljavec zagotavlja izpolnjevanje pogojev za spremembo programa obratovalnega monitoringa, ter mnenje izvajalca monitoringa, iz katerega je razvidno, da je zahtevana sprememba programa obratovalnega monitoringa upravičena.

30. člen

(poslovnik za obratovanje čistilne naprave)

(1) Poslovnik za obratovanje naprave mora imeti upravljavec:

-       komunalne čistilne naprave razen male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,

-       skupne čistilne naprave,

-       industrijske čistilne naprave,

-       čistilne naprave padavinske odpadne vode, ki odteka s cestišča javne ceste, in

-       lovilca olj, razen lovilcev olj za obdelavo padavinske odpadne vode iz površin iz 16. člena te uredbe, za katere ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

(2) Poslovnik iz prejšnjega odstavka obsega:

1.     podatke o upravljavcu naprave,

2.     podatke o izvoru odpadnih vod, ki se na napravi čistijo:

-   za komunalno čistilno napravo število prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo,

-   za industrijsko čistilno napravo vrsto dejavnosti in zmogljivost proizvodnje, ki povzroča industrijsko odpadno vodo,

-   za skupno čistilno napravo število prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo, in seznam naprav s podatki o količini in vrsti njihove industrijske odpadne vode ter njihovem predčiščenju,

3.     podatke o tem, kam se odvajajo odpadne vode iz naprave,

4.     podatke o delovanju naprave:

-  opis tehnologije čiščenja z navedbo kemikalij, ki se uporabljajo pri čiščenju,

-  opis vrste in lastnosti posameznih delov naprave in njihovega delovanja,

-  učinek čiščenja naprave in njenih delov, predviden po projektu,

5.     podatke o ravnanju z blatom, ki nastaja pri čiščenju odpadne vode,

6.     navodila za obratovanje in vzdrževanje naprave,

7.     navodila za nadzor nad delovanjem naprave ter merjenje in vrednotenje pravilnega delovanja tehnologije čiščenja,

8.     navodila za ukrepe, s katerimi se ob nepravilnem delovanju vzpostavijo pravilni tehnološki pogoji čiščenja,

9.     navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika,

10.  podatke o delovnih mestih, potrebnih za obratovanje naprave in vodenje obratovalnega dnevnika in

11.  ime in naslov osebe, ki je odgovorna za obratovanje in vzdrževanje naprave.

(3) Poslovnik iz prvega odstavka tega člena ima naslednje priloge:

-       projekt izvedenih del naprave, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje,

-       navodila dobaviteljev za vzdrževanje naprave,

-       navodila dobaviteljev za nadzor delovanja naprave,

-       pregledno situacijo kanalizacijskega omrežja, ki je priključeno na napravo, z označbo merilnih mest in priključkov naprav, za katere je treba zagotavljati obratovalni monitoring,

-       kalibracijske certifikate za merilne naprave za izvajanje trajnih meritev,

-       kopijo okoljevarstvenega dovoljenja.

31. člen

(obratovalni dnevnik)

(1) Upravljavec čistilne naprave, zadrževalnika padavinske odpadne vode in lovilca olj mora ne glede na velikost naprave ali izvor odpadne vode zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika.

(2) V dnevnik iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju čistilne naprave, zadrževalnika padavinske odpadne vode ali lovilca olj, rezultati merjenja delovanja tehnologije čiščenja ter vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja čistilne naprave, zadrževalnika padavinske odpadne vode ali lovilca olj in podobnih razlogov, ter njihov čas trajanja.

(3) Za vodenje obratovalnega dnevnika skrbi oseba, odgovorna za obratovanje in vzdrževanje čistilne naprave, zadrževalnika padavinskih odpadnih vod ali lovilca olj.

(4) Za male komunalne čistilne naprave ter komunalne ali skupne čistilne naprave zagotavlja vodenje obratovalnega dnevnika izvajalec javne službe.

(5) Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.

(6) Obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti računalniško vodena evidenca opravljenih del pri obratovanju in vzdrževanju čistilne naprave, zadrževalnika padavinske odpadne vode ali lovilca olj, če je način vodenja in oblika te računalniško vodene evidence določena v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave.

VII. NADZOR

32. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.

33. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki stori prekršek, če ravna v nasprotju z določbami:

-       18. člena (prepovedi),

-       19. člena (ukrepi za komunalno odpadno vodo),

-       prvega, tretjega in četrtega odstavka 20. člena (varovanje komunalne ali skupne čistilne naprave),

-       22. člena (ukrepi za padavinsko odpadno vodo),

-       23. člena (druge zahteve),

-       24. člena (bakteriološka onesnaženost odpadnih voda),

-       prvega odstavka 25. člena (prepoved izpuščanja odpadkov),

-       prvega in tretjega odstavka 26. člena (prve meritve emisije),

-       prvega in tretjega odstavka 27. člena (obratovalni monitoring),

-       28. člena (trajne meritve količine odpadnih vod),

-       30. člena (poslovnik za obratovanje čistilne naprave) in

-       31. člena (obratovalni dnevnik) te uredbe.

(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave.

(3) Z globo od 40 eurov do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju z določbami:

-       prvega, drugega in četrtega odstavka 18. člena,

-       prvega in drugega odstavka 19. člena,

-       drugega in tretjega odstavka 22. člena in

-       prvega odstavka 25. člena te uredbe.

Priloga 1: Seznam I družin in skupin snovi

Priloga 2: Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode

Priloga 3: Količina snovi v odpadni vodi in koncentracije prednostnih snovi za dobro kemijsko stanje površinske vode

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

(izjeme)

(1) Ministrstvo lahko dovoli za odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave tudi večjo vrednost letne količine za eno ali več nevarnih snovi, kot je vrednost, izračunana na podlagi določb 9. člena te uredbe, če:

-       gre za odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave v vodno telo vodotoka, ki ni vodotok 1. reda v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

-       se vodotok izliva v vodno telo večjega vodotoka, za katerega odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, in

-       dolžina vodnega telesa vodotoka, v katerega se odvaja industrijska odpadna voda, ni večja od 5.000 m.

(2) V okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje obstoječe naprave se lahko dovoli večjo vrednost letne količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2014.

35. člen

(prilagoditev zahtevam te uredbe)

(1) Upravljavec obstoječe avtoceste in glavne ceste mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje zadrževalnikov in čistilnih naprav padavinske odpadne vode oziroma za lovilce olj najkasneje do 31. decembra 2009, upravljavec drugih kategorij javne ceste pa najkasneje do 31. decembra 2012.

(2) Upravljavci obstoječih naprav, iz katerih se odvaja industrijska odpadna voda, ter upravljavci obstoječih malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih čistilnih naprav in skupnih čistilnih naprav morajo vložiti zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja najkasneje do 10. oktobra 2006, okoljevarstveno dovoljenje pa morajo pridobiti najkasneje do 10. oktobra 2007.

36. člen

(vodovarstvena območja)

Določbe tretjega odstavka 18. člena te uredbe se uporabljajo na območjih, ki so določena kot vodovarstvena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja in so izdani na podlagi zakona, ki ureja vode.

37. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03)

38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07) spreminja 34. člen uredbe, tako da se glasi:

»34. člen

(izjeme)

(1) Ministrstvo lahko dovoli za odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave v vodotok tudi večjo vrednost letne količine za eno ali več nevarnih snovi, kakor je vrednost, izračunana na podlagi določb 9. člena te uredbe, če se vodotok izliva v vodno telo večjega vodotoka, za katerega odvajanje industrijske odpadne vode iz obstoječe naprave izpolnjuje zahteve iz 9. člena te uredbe, in če:

-       vodotok, v katerega se odvaja industrijska odpadna voda, ni voda prvega reda in njegova dolžina dolvodno od iztoka odpadne vode ni večja od 5.000 m, ali

-       se odvaja industrijska odpadna voda iz obstoječih kopališč v zdraviliščih ali hotelih neposredno v vode in koncentracija adsorbljivih halogeniranih ogljikovodikov v odpadni vodi ne presega 0,2 mg/l, ali

-       je obstoječa naprava zaradi odvajanja industrijske odpadne vode vključena v program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, ki ga je Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejela za območje degradiranega okolja.

(2) V okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje obstoječe naprave se lahko dovoli večjo vrednost letne količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2014.«;

spreminja 35. člen uredbe, tako da se glasi:

»35. člen

(prilagoditev zahtevam te uredbe)

(1) Upravljavec obstoječe avtoceste in glavne ceste mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje zadrževalnikov in čistilnih naprav padavinske odpadne vode oziroma za lovilce olj najkasneje do 31. decembra 2009, upravljavec drugih kategorij javne ceste pa najkasneje do 31. decembra 2012.

(2) Upravljavci obstoječih naprav, iz katerih se odvaja industrijska odpadna voda, ter upravljavci obstoječih malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih čistilnih naprav in skupnih čistilnih naprav morajo vložiti zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja najkasneje do 10. oktobra 2006, okoljevarstveno dovoljenje pa morajo pridobiti najkasneje do 10. oktobra 2009.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»21. člen

(1) Upravljavci obstoječih lovilcev olj morajo zagotoviti prilagoditev obratovanja in vzdrževanja obstoječih lovilcev olj standardu SIST EN 858-2:

-       najpozneje 90 mesecev po uveljavitvi te uredbe, če je obstoječi lovilec olj obratoval na dan uveljavitve te uredbe več kakor 10 let,

-       najpozneje 90 mesecev po tem, ko obstoječi lovilec olj obratuje več kakor 10 let.

(2) Ne glede na določbe novega šestega odstavka 5. člena uredbe se za industrijsko odpadno vodo iz obstoječe naprave, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(3) Določbe novega četrtega odstavka 9. člena uredbe se za obstoječe naprave ne uporabljajo.

(4) Do določitve koncentracij prednostnih snovi, navedenih v preglednici 2 iz nove priloge 3 uredbe, ki se uporabljajo za ugotavljanje dobrega kemijskega stanja površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje površinskih voda, se za izračun mejne vrednosti letne količine teh prednostnih snovi uporabljajo koncentracije, ki so določene v preglednici 2 iz nove priloge 3 uredbe.

22. člen

Ne glede na določbe 16.a člena uredbe, se po sprejemu sprememb in dopolnitev zakonov, ki urejata graditev objektov in varstvo okolja, pridobi gradbeno dovoljenje v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer za obe dovoljenji upravni organ, pristojen za varstvo okolja, izda eno upravno odločbo.

23. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 79/09) spreminja 35. člen uredbe, tako da se glasi:

»35. člen

(prilagoditev zahtevam te uredbe)

(1) Upravljavec obstoječe avtoceste, glavne ceste in drugih kategorij javne ceste mora vložiti vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje zadrževalnikov in čistilnih naprav padavinske odpadne vode oziroma za lovilce olj najkasneje do 22. septembra 2012, okoljevarstveno dovoljenje pa mora pridobiti najkasneje do 22. decembra 2012, razen če je z drugim predpisom drugače določeno.

(2) Upravljavci obstoječih naprav, iz katerih se odvaja industrijska odpadna voda, ter upravljavci obstoječih malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih čistilnih naprav in skupnih čistilnih naprav morajo vložiti zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja najkasneje do 10. oktobra 2006, okoljevarstveno dovoljenje pa morajo pridobiti najkasneje do 22. decembra 2012, razen če je z drugim predpisom drugače določeno.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.