Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike obsega:
-
Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na
področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04 z dne 22. 11. 2004),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št.
71/09 z dne 11. 9. 2009).
UREDBA
o vzdrževalnih delih v javno korist
na področju energetike
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet uredbe)
Ta uredba določa vrste vzdrževalnih del v
javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za prenos in
distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in
oskrbo z drugimi energetskimi plini (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela).
Ta uredba določa tudi pogoje za izvajanje
in načine izvajanja vzdrževalnih del na področju energetike, ureja inšpekcijsko
nadzorstvo in določa sankcije za prekrške.
II. VRSTE VZDRŽEVALNIH DEL
2. člen
(vzdrževalna dela s področja prenosa
in distribucije električne energije)
Vzdrževalna dela na objektih, napravah in
omrežjih s področja prenosa in distribucije električne energije so:
-
podaljšanje konzol na posameznih stojnih mestih
omrežij vseh napetostnih nivojev z namestitvijo dodatnih nadzemnih kablovodov,
golih in izoliranih linijskih vodnikov, stikalnih elementov omrežja, zaščitnih
vrvi, izolatorjev in izolatorskih verig, upoštevajoč predpisane varnostne
višine in oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj;
-
nadvišanje posameznih stojnih mest omrežij vseh
napetostnih nivojev z namestitvijo dodatnih nadzemnih kablovodov, golih in
izoliranih linijskih vodnikov, stikalnih elementov omrežja, zaščitnih vrvi,
izolatorjev in izolatorskih verig, upoštevajoč predpisane varnostne višine in
oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj;
-
ojačitev s hkratno nadgradnjo posameznih
stojnih mest omrežij vseh napetostnih nivojev, vključno s popravili temeljev in
namestitvijo dodatnih vodnikov, upoštevajoč predpisane varnostne višine in
oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj;
-
nadomestitev posameznih stojnih mest omrežij
vseh napetostnih nivojev z novimi konstrukcijami, upoštevajoč možnosti iz
prejšnjih točk;
-
odstranitev posameznih stojnih mest omrežij
vseh napetostnih nivojev s hkratno odstranitvijo kablovodov, linijskih vodnikov,
stikalnih elementov omrežja, zaščitnih vrvi, izolatorjev in izolatorskih verig,
zaradi trajnega prenehanja obratovanja daljnovoda;
-
zamenjava nadzemnih kablovodov, golih in
izoliranih linijskih vodnikov, stikalnih elementov omrežja, zaščitnih vrvi,
izolatorjev in izolatorskih verig med obstoječimi stojnimi mesti omrežij vseh
napetostnih nivojev, upoštevajoč predpisane varnostne višine in oddaljenosti;
-
zamenjava podzemnih kablovodov (zemeljski
kabel) vseh napetostnih nivojev, kabelske kanalizacije in jaškov za kablovode
vseh napetostnih nivojev v obstoječi trasi;
-
zamenjava, ojačitev in nadgradnja obstoječih
stojnih mest omrežij vseh napetostnih nivojev na obstoječih stojnih mestih,
vključno s popravili temeljev in namestitvijo dodatnih vodnikov, upoštevajoč predpisane
varnostne višine in oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti
elektromagnetnih sevanj;
-
zamenjava in povečanje zmogljivosti energetskih
transformatorjev, razdelilno transformatorske postaje, transformatorske postaje
in razdelilne postaje ter njihova nadomestna gradnja, ne glede na moč in
nazivno napetost v prenosnem in distribucijskem omrežju;
-
zamenjava primarnih naprav (odklopnikov,
ločilnikov, instrumentnih transformatorjev, prenapetostnih odvodnikov,
pripadajočih konstrukcij in temeljev ter kabelskih povezav), ozemljilnega
sistema, naprav lastne porabe, sekundarnih naprav (zaščita, meritve,
krmiljenje, regulacija, signalizacija in telekomunikacije) in posameznih
elementov v okviru razdelilno transformatorske postaje, transformatorske
postaje in razdelilne postaje ne glede na nazivno napetost in moč;
-
zamenjava ozemljilnih vodov, zbirnih
ozemljilnih vodov, ozemljitev in strelovodov;
-
zamenjava sekundarnih naprav (zaščita, meritve,
krmiljenje, regulacija in signalizacija) in posameznih elementov v okviru
proizvodnih objektov.
3. člen
(vzdrževalna dela s področja prenosa
in distribucije zemeljskega plina)
Vzdrževalna dela s področja prenosa in
distribucije zemeljskega plina so:
-
zamenjava in prestavitev obstoječih plinovodov
in priključnih plinovodov, vključno s spremembo dimenzije, materiala in
povečanjem maksimalnega obratovalnega tlaka do tlačne stopnje, ki ga dopušča
cevovod, oprema in varnostni odmik v okviru projektiranih in preizkušenih
vrednosti obstoječega plinovoda, znotraj varovalnega pasu plinovoda, pod
pogojem, da to ne vpliva na sosednje nepremičnine;
-
popravila na obstoječih plinovodih in
priključnih plinovodih (netesnosti, katodna zaščita, izolacija...);
-
odstranitev obstoječih plinovodov ali
priključnih plinovodov zaradi trajnega prenehanja obratovanja plinovoda;
-
zemeljska dela v delovnem pasu plinovoda, ki so
potrebna za zagotavljanje predpisanega nadkritja plinovoda;
-
zamenjava in vgradnja zapornih organov ter
druge varnostne, regulacijske in merilne armature na plinovodih, priključnih plinovodih
in v obstoječih merilnih regulacijskih postajah;
-
zamenjava opreme in naprav ali druga dela na
obstoječih objektih plinovodnega omrežja, kot so kompresorske postaje, merilno
regulacijske postaje, mešalne postaje, sprejemne in oddajne čistilne postaje,
naprave katodne zaščite, naprave za odoriranje, vključno s spremembo pretočnih
zmogljivosti in drugih tehničnih karakteristik objekta v okviru projektiranih
in preizkušenih vrednosti obstoječega plinovodnega omrežja;
-
zamenjava in vgradnja čistilnih postaj znotraj
varovalne ograje oziroma parcele, na kateri je izvedena merilno regulacijska
postaja, čistilna postaja, ventilski sklop ali kompresorska postaja;
-
zamenjava sekundarnih naprav plinovodnega
omrežja (zaščita elektro naprav, katodna zaščita, meritve, krmiljenje,
regulacija, signalizacija in telekomunikacija) in posameznih drugih elementov
sekundarnih naprav v okviru objektov in naprav plinovodnega omrežja (vključno s
spremembo zmogljivosti v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti);
-
zamenjava obstoječih kabliranih vodnikov vseh
napetostnih nivojev v okviru objektov in naprav plinovodnega omrežja;
-
zamenjava obstoječih ali vgradnja dodatnih
merilnih linij in naprav pri odjemalcih ali v objektih plinovodnega omrežja
zaradi spremembe števila odjemalcev na priključnem plinovodu, spremembe odjema
plina ali drugačnega načina meritev porabe plina.
4. člen
(vzdrževalna dela s področja
distribucije toplote)
Vzdrževalna dela s področja distribucije
toplote so:
-
vgradnja naprav oziroma kotlovnic za proizvodnjo
tople in vroče vode, ki so vključene v sistem opravljanja javne gospodarske
službe na področju distribucije toplote in namenjene ogrevanju prostorov v
posameznih stavbah, vseh vrst in kapacitet ter izvedba njihovih priključkov na
vročevode, parovode in toplovode, različnih tlačnih stopenj in materialov;
-
odstranitev naprav iz prejšnje točke zaradi
zamenjave z novimi;
-
vgradnja hladilnih naprav, ki so vključene v
sistem opravljanja javne gospodarske službe na področju distribucije toplote in
namenjene za hlajenje prostorov v posameznih stavbah, vseh vrst in kapacitet
ter izvedba njihovih priključkov na razvode hladu in kondenzacijske vode,
različnih tlačnih stopenj in materialov;
-
odstranitev naprav iz prejšnje točke zaradi
zamenjave z novimi;
-
prestavitev posameznih glavnih in priključnih
vročevodov, parovodov, kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu,
različnih tlačnih stopenj in materialov ter drugih delov vročevodov, parovodov,
kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, vključno s spremembo
dimenzije in materiala, vendar samo če so vključene v sistem opravljanja javne
gospodarske službe na področju distribucije toplote;
-
zamenjava glavnih in priključnih vročevodov,
parovodov, kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, različnih
tlačnih stopenj in materialov ter drugih delov vročevodov, parovodov,
kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, vključno s spremembo
dimenzije in materiala;
-
zamenjava elementov in naprav v objektih
vročevodnega, parovodnega, toplovodnega, kondenzacijskega omrežja ali razvoda
hladu, kot so črpališča, regulacijske, merilno regulacijske in mešalne postaje,
toplotne postaje, parne postaje, kondenzacijske in hladilne postaje, vključno s
spremembo pretočnih kapacitet in drugih tehničnih karakteristik objekta,
naprave in omrežja v okviru projektiranih in preizkušenih vrednosti obstoječih
objektov, naprav in omrežij toplote;
-
zamenjava kabliranih vodnikov vseh napetostnih
nivojev v okviru objektov, naprav, vročevodov, parovodov, kondenzacijskih
vodov, toplovodov in razvodov, vključno s spremembo zmogljivosti v okviru
projektiranih in preizkušenih vrednosti;
-
odstranitev obstoječih vročevodov, parovodov,
kondenzacijskih vodov, toplovodov in razvodov hladu, zaradi trajnega prenehanja
obratovanja posameznega energetskega voda.
5. člen
(vzdrževalna dela s področja oskrbe z
drugimi energetskimi plini)
Za vzdrževalna dela s področja oskrbe z
drugimi energetskimi plini se smiselno uporablja določba 3. člena te uredbe.
III. POGOJI ZA IZVAJANJE IN NAČIN IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL
6. člen
(pogoji izvajanja vzdrževalnih del)
Za vzdrževalna dela v javno korist se
štejejo le tista dela, ki jih je mogoče izvesti v okviru stvarnih pravic in služnosti
na nepremičninah, na katerih so zgrajeni oziroma stoje objekti, naprave in
omrežja iz prvega odstavka 1. člena te uredbe in če se s temi deli ne povečajo
vplivi na sosednje nepremičnine in vplivi na okolje preko zakonsko dovoljenih.
Izvajalec gospodarske javne službe je
dolžan pri izvedbi vzdrževalnih del upoštevati naslednje pogoje:
-
medsebojni odmiki objektov, naprav in omrežja
gospodarske javne infrastrukture, ki se izvajajo kot vzdrževalna dela v javno
korist morajo po izvedbi ostati v okviru zakonsko dovoljenih odmikov od ostalih
objektov, naprav in omrežij, ki veljajo za posamezne vrste objektov, naprav in
omrežij;
-
varnostni odmiki od ostalih objektov, naprav in
omrežij se po izvedbi vzdrževalnih del ne smejo povečati glede na zahtevane
varnostne odmike do ostalih objektov, naprav in omrežij pred izvedbo
vzdrževalnih del;
-
v primeru, da je objekt, naprava ali omrežje
gospodarske javne infrastrukture ograjen z varovalno ograjo, se zahtevani
varnostni odmik novoizvedenih objektov, naprav in omrežij od ostalih objektov,
naprav in omrežij izven ograje do ograje ne sme povečati glede na zahtevane
varnostne odmike do ostalih objektov, naprav in omrežij pred izvedbo
vzdrževalnih del.
7. člen
(izvajalec vzdrževalnih del)
Kot izvajalec vzdrževalnih del se šteje
izvajalec ustrezne gospodarske javne službe s področja energetske dejavnosti,
lahko pa tudi druga pravna ali fizična oseba, ki v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, izpolnjuje pogoje za izvajalca in mu taka dela s
pogodbo poveri izvajalec gospodarske javne službe s področja energetskih
dejavnosti.
8. člen
(strokovno tehnični pregled)
Po zaključku izvedbe vzdrževalnih del in
pred pričetkom rednega obratovanja, je dolžan izvajalec gospodarske javne
službe opraviti interni strokovno tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali
so vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih izvedena in vzdrževana v
skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.
S pregledom iz prejšnjega odstavka se
ugotavlja, ali so bila vzdrževalna dela izvedena v skladu s predpisi in
tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, opremo, vzdrževanje in
oskrbljenost določenega energetskega objekta, naprave oziroma omrežja.
O strokovno tehničnem pregledu, s katerim
se ugotovi stanje določenega energetskega objekta, naprave oziroma omrežja, se
izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo navedeno stanje.
Zapisnik, iz katerega izhaja, da so vzdrževalna dela izvedena skladno s
predpisi, tehničnimi pravili in standardi, predstavlja dokazilo o zanesljivosti
objekta, naprave oziroma omrežja v smislu predpisov o graditvi objektov.
Strokovno tehnične preglede opravljajo
izvajalec gospodarske javne službe, pravne osebe ali podjetniki posamezniki, ki
jih za to pooblasti izvajalec gospodarske javne službe.
O ugotovitvah strokovno tehničnega pregleda
mora pooblaščena pravna oseba ali podjetnik posameznik obvestiti naročnika
pregleda, upravljavca energetskega objekta, naprave oziroma omrežja in organ,
pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo, katerega mora obvestiti izvajalec gospodarske
javne službe tudi kadar sam opravlja strokovno tehnični pregled.
9. člen
(evidenca vzdrževalnih del in
obveščanje)
Izvajalec gospodarske javne službe je
dolžan voditi evidenco izvedenih vzdrževalnih del.
Izvajalec gospodarske javne službe je
zaradi vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture in zbirnih podatkov za
posamezne vrste omrežij, naprav in objektov gospodarske infrastrukture po
zaključku gradnje vzdrževalnih del dolžan posredovati podatke o zgrajenih
objektih, napravah in omrežjih gospodarske javne infrastrukture organu,
pristojnemu za geodetske zadeve.
IV. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
10. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem določb te uredbe
opravlja energetski inšpektorat.
11. člen
(prekrški)
Z globo od 2.000 do 80.000 eurov se kaznuje
za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki po zaključku izvedbe
vzdrževalnih del ne opravi internega strokovno tehničnega pregleda iz prvega
odstavka 8. člena te uredbe.
Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje
za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki prične uporabljati objekte,
naprave in omrežja zgrajene kot vzdrževalna dela po tej uredbi brez Zapisnika
iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe kot dokazila o zanesljivosti izvedenih
vzdrževalnih del.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje
za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki v skladu s prvim odstavkom
9. člena te uredbe ne vodi evidence vzdrževalnih del in ki v evidenco
energetske infrastrukture ne vnese podatkov o izvedenih vzdrževalnih delih in
posegih v infrastrukturo.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje
za prekršek izvajalec gospodarske javne službe, ki v skladu z drugim odstavkom
9. člena te uredbe ne posreduje podatkov o izvedenih vzdrževalnih del na
objektih, napravah in omrežjih za geodetske zadeve pristojnemu organu.
Z globo od 500 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca gospodarske javne službe, ki
stori katero izmed dejanj iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega
odstavka tega člena.
Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na
področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
(prehodne
določbe)
Izvajalec gospodarske javne službe mora v 6
mesecih od sprejema te uredbe sprejeti interni akt o načinu in postopkih
izvajanja vzdrževalnih delih v javno korist, postopku izvedbe strokovno
tehničnega pregleda in o vodenju evidence vzdrževalnih del.
Do začetka uporabe Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03 in 86/04-ZP-1A) se globe, določene s to uredbo, v
postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni.
13. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 71/09) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5. člen
Izvajalci gospodarske javne službe morajo v
šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe uskladiti s to uredbo interne akte, s
katerimi so opredeljena dela, ki se lahko izvajajo kot vzdrževalna dela v javno
korist na področju energetike.
6. člen
Vzdrževalna dela, začeta pred uveljavitvijo
te uredbe, se zaključijo v skladu z Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist
na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04).
7. člen
Inšpekcijski postopki, začeti pred
uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu z Uredbo o vzdrževalnih delih v
javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04).
8. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.