Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov obsega:

-       Uredbo o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 123/04 z dne 18. 11. 2004),

-       Uredbo o dopolnitvah Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 106/05 z dne 25. 11. 2005),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 6/16 z dne 29. 1. 2016).

UREDBA

o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta uredba določa način in predmet opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Republike Slovenije, pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja, postopek in način oblikovanja cene storitev javne službe ter druge elemente, pomembne za opravljanje javne službe.

(2) Storitve javne službe so:

-       prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ki so za sežiganje obdelani v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki,

-       prevzemanje muljev komunalnih in skupnih čistilnih naprav,

-       prevzemanje gorljivih ostankov predelave odpadkov, ki nastajajo zaradi izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki,

-       prevzemanje določenih vrst gorljivih odpadkov ali gorljivih ostankov predelave teh odpadkov, katerih odstranjevanje urejajo posebni predpisi na področju ravnanja z odpadki,

-       zbiranje ter razvrščanje, skladiščenje, obdelava pred sežiganjem, sežiganje odpadkov iz prejšnjih alinej tega odstavka in odlaganje preostankov sežiganja,

-       oddaja v ponovno uporabo, recikliranje ali odlaganje ostankov razvrščanja in obdelave prevzetih odpadkov in

-       vzdrževanje infrastrukture javne službe.

2. člen

(1) Opravljanje storitev javne službe je obvezno za naslednje odpadke, ki jih zaradi vsebnosti organskega ogljika ni dovoljeno odlagati:

-       mešane komunalne odpadke, ki se kot ostanki ločenega zbiranja frakcij komunalnih odpadkov zbirajo v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki zaradi nadaljnjega izločevanja frakcij s sortiranjem in zaradi obdelave pred odstranjevanjem,

-       mulje komunalnih in skupnih čistilnih naprav, če ti ne izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla,

-       gorljive odpadke ali ostanke predelave odpadkov, ki so zbrani ali predelani v okviru obveznih državnih gospodarskih služb ravnanja z odpadki, če je za odstranjevanje teh odpadkov ali ostankov njihove predelave predpisano sežiganje, in

-       določenih vrst gorljivih odpadkov ali ostankov njihove predelave, za katere posebni predpisi s področja ravnanja z odpadki določajo za njihovo odstranjevanje ali za odstranjevanje ostankov njihove predelave sežiganje.

(2) Storitve javne službe se izvajajo tudi za gorljive ostanke predelave drugih vrst odpadkov, če je za njihovo sežiganje v okviru javne službe izdalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Ministrstvo lahko izda dovoljenje za sežiganje iz prejšnjega odstavka le za gorljive ostanke predelave tistih vrst odpadkov, za katere so izpolnjene predpisane zahteve v zvezi s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi oblikami predelave, in če gorljivih ostankov predelave teh odpadkov zaradi vsebnosti organskega ogljika ni dovoljeno odlagati.

3. člen

Določbe te uredbe ne veljajo za odpadke ali mešanice teh odpadkov z drugimi odpadki, za katere na podlagi predpisov s področja ravnanja z odpadki niso določeni načini in pogoji predelave ali za katere v operativnih programih varstva okolja s področja ravnanja z odpadki niso določeni cilji predelave teh odpadkov.

II. IZVAJALEC IN UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE

4. člen

(1) Za namen iz 1. člena te uredbe ustanovi Vlada Republike Slovenije javno podjetje kot izvajalca javne službe.

(2) Območje izvajanja javne službe je celotno območje Republike Slovenije.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije za opravljanje storitev javne službe za posamezne vrste odpadkov iz prvega odstavka 2. člena te uredbe podeli koncesijo na območju ene ali več občin javnemu podjetju, ki ga je za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb ustanovila mestna občina, ki je na območju teh občin.

(4) Koncesijski akt o izvajanju storitev javne službe iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije na podlagi pobude občin, ki so se dogovorile, da bodo na svojem območju same zagotavljale opravljanje storitev javne službe za eno ali več vrst odpadkov iz prvega odstavka 2. člena te uredbe.

(5) Koncesija iz tretjega odstavka tega člena se podeli brez javnega razpisa javnemu podjetju, ki so ga v pobudi iz prejšnjega odstavka občine predlagale za izvajanje storitev javne službe.

5. člen

(1) Uporabniki storitev javne službe so:

-       izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za mešane komunalne odpadke, če upravljajo center za ravnanje z odpadki,

-       izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za preostanek komunalnih odpadkov, če ne upravljajo s centrom za ravnanje z odpadki in transport preostanka odpadkov po javnih cestah ni daljši od 50 km,

-       upravljavci komunalnih ali skupnih čistilnih naprav za mulje, ki ne izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla,

-       izvajalci obveznih državnih gospodarskih služb ravnanja z odpadki za gorljive ostanke predelave odpadkov, za katere je s predpisi o izvajanju teh služb določeno sežiganje, in

-       imetniki dovoljenj za zbiranje ali predelavo določenih vrst odpadkov, za katere posebni predpisi s področja ravnanja z odpadki določajo njihovo odstranjevanje ali odstranjevanje ostankov njihove predelave s sežiganjem.

(2) Uporabnik storitev javne službe je tudi imetnik dovoljenja za sežiganje gorljivih ostankov predelave odpadkov v okviru javne službe iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.

6. člen

(1) Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe iz prejšnjega člena.

(2) V razmerjih do izvajalca javne službe imajo uporabniki storitev javne službe naslednje pravice:

-       pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe,

-       pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev in

-       pravico do zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na maso oddanih odpadkov in stopnjo njihove obdelave pred oddajo v sežiganje.

7. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena uporabniku storitev javne službe ni treba oddati odpadkov izvajalcu javne službe v sežig, če:

-       jih namerava odložiti na odlagališče, ki ima za odlaganje takih odpadkov dovoljenje ministrstva v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, ali

-       jih namerava odstraniti na tujem in ima za iznos ali izvoz odpadkov dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo iznos in izvoz odpadkov.

III. UPRAVLJANJE Z INFRASTRUKTURO JAVNE SLUŽBE

8. člen

Infrastruktura javne službe so objekti in naprave za prevzem zabojnikov z odpadki, ki so namenjeni v sežiganje (v nadaljnjem besedilu: prevzemno mesto), objekti za skladiščenje in obdelavo odpadkov pred sežiganjem in sežigalnice odpadkov.

9. člen

(1) Izvajalec javne službe lahko za upravljanje enega ali več prevzemnih mest in prevoz zabojnikov z odpadki od prevzemnih mest do sežigalnice najame drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec).

(2) Izvajalec javne službe lahko prenese izvajanje storitev iz prejšnjega odstavka na podizvajalca, če za to pridobi soglasje ministrstva.

10. člen

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti obratovanje dovolj velikega števila prevzemnih mest, razporejenih na območju Republike Slovenije, razen območij, kjer se opravljajo storitve javne službe na podlagi podeljene koncesije iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe, vendar ne manj kot eno prevzemno mesto na območju regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, določenega v operativnem programu varstva okolja s področja odstranjevanja odpadkov, tako, da razdalja po javnih cestah od regijskega centra za ravnanje z odpadki do prevzemnega mesta zabojnikov z odpadki ni večja od 30 km.

(2) Prevzemno mesto mora biti opremljeno v skladu s 1. točko in označeno v skladu z 2. točko priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Prevzemno mesto mora biti opremljeno za sočasno hrambo najmanj 100 m3 odpadkov v zabojnikih za transport odpadkov.

(4) Za prevzem in začasno skladiščenje odpadkov na prevzemnem mestu mora izvajalec javne službe pridobiti potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov po predpisih o ravnanju z odpadki.

(5) Če upravlja prevzemno mesto podizvajalec, mora za prevzemno mesto sam pridobiti potrdilo iz prejšnjega odstavka.

11. člen

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da:

-       se odpadki na prevzemnem mestu skladiščijo in prevažajo do sežigalnice na za okolje neškodljiv način,

-       se pred sežiganjem odpadkov ugotovijo njihove kemijske in fizikalne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov,

-       se odpadki pred sežiganjem obdelajo, sežig pa poteka v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov,

-       je uporabnikom storitev javne službe na voljo celotna zmogljivost zgrajene infrastrukture javne službe in

-       so uporabniki storitev javne službe oskrbljeni stalno in pravočasno s storitvami javne službe.

IV. DRUGE OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE

12. člen

(1) Izvajalec javne službe mora izvajati javno službo s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno.

(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.

13. člen

(1) Izvajalec javne službe izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.

(2) Izvajalec javne službe nosi vse stroške v zvezi z izvajanjem javne službe.

14. člen

(1) Izvajalec javne službe lahko hkrati z izvajanjem javne službe opravlja tudi drugo dejavnost, za katero je registriran, če je povezana s storitvami sežigalnice ali s proizvodi sežiganja odpadkov in njeno izvajanje ne vpliva na izvajanje javne službe.

(2) Izvajalec javne službe hkrati z izvajanjem javne službe ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom ali načinom izvajanja javne službe.

(3) Če izvajalec javne službe izvaja tudi drugo dejavnost iz prvega odstavka tega člena, mora za izvajanje javne službe voditi ločeno računovodstvo in zagotoviti ločeno spremljanje stroškov izvajanja javne službe in stroškov druge dejavnosti, ki jo izvaja.

(4) Za vodenje ločenih računovodskih evidenc iz prejšnjega odstavka se uporabljajo sodila, in sicer ista sodila vsako poslovno leto. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, morajo temeljiti na računovodskih načelih.

(5) Sodila za razporejanje posrednih stroškov morajo temeljiti na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov.

(6) Sodila ali njihovo spremembo sprejme organ nadzora izvajalca javne službe na predlog organa vodenja.

(7) Sodila in pravilnost njihove uporabe ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri revizor in pri prvi preveritvi ali spremembi sodil oziroma njihove uporabe izda na podlagi Mednarodnega standarda sorodnih storitev 4400 (Posli opravljanja dogovorjenih postopkov) pisno poročilo o njihovi ustreznosti. Če revizor ugotovi, da organizacija v povezavi s sodili ni upoštevala zakonov in drugih predpisov, oceni učinek neupoštevanja na računovodske izkaze in če je učinek pomemben, izrazi v skladu z MSR 705 (Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja) v svojem poročilu o računovodskih izkazih mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje. Če v povezavi s sodili revizor nima pripomb k upoštevanju zakonov in drugih predpisov, doda v revizorjevo poročilo poseben Odstavek o poudarjanju zadeve, ki vsebuje ustrezno pojasnilo.

(8) Če izvajalec javne službe ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, mora pri prvi uporabi in vsaki spremembi uporabljenih sodil zagotoviti posebno revizorjevo poročilo iz prejšnjega odstavka na podlagi ustrezne pogodbe najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.

V. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN OBLIKOVANJE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE

15. člen

Viri financiranja javne službe po tej uredbi so plačila uporabnikov za storitve izvajalca javne službe in prihodki od prodaje proizvodov sežiganja odpadkov.

16. člen

(1) Ceno storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: cena) s sklepom določi Vlada Republike Slovenije.

(2) Cena se določi v eurih za 1 tono prevzetih odpadkov.

(3) Vlada Republike Slovenije izvajalcu javne službe določi ceno v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja za naslednje triletno obračunsko obdobje.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije izvajalcu javne službe, ki bo šele začel izvajati javno službo, določi ceno prvič najpozneje pred začetkom izvajanja javne službe.

17. člen

(1) Predlog cene iz prvega odstavka prejšnjega člena pripravi ministrstvo v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja tako, da se zagotavlja učinkovito izvajanje storitev javne službe in dolgoročna stabilnost cene, pri čemer upošteva:

-       projekcijo rasti cen življenjskih potrebščin iz zadnjega proračunskega memoranduma,

-       projekcijo sestave in količine komunalnih odpadkov iz operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki in

-       obračunski in predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki izvaja javno službo (v nadaljnjem besedilu: poslovnoizidna enota), za preteklo in naslednje triletno obračunsko obdobje, ki ju pripravi izvajalec javne službe in pošlje ministrstvu do 30. junija v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja.

(2) Preteklo triletno obračunsko obdobje je obdobje treh koledarskih let pred tekočim koledarskim letom, naslednje triletno obračunsko obdobje pa obdobje treh koledarskih let, ki sledijo tekočemu koledarskemu letu.

(3) V obračunskem izkazu iz prvega odstavka tega člena se razkrijejo tudi stroški iz drugega in tretjega odstavka 17.č člena te uredbe, predračunski izkaz iz prvega odstavka tega člena pa mora vsebovati predlog cene in prikaz njenega izračuna v skladu s to uredbo.

(4) Elementi predlagane cene in njen izračun iz prejšnjega odstavka temeljijo na revidiranih računovodski izkazih in potrjenih letnih poročilih poslovnoizidne enote za preteklo triletno obračunsko obdobje ter na predračunskih izkazih poslovnoizidne enote za naslednje triletno obdobje.

(5) Če gre za predlog cene za izvajalca javne službe, ki bo šele začel izvajati javno službo, ministrstvo ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena pri pripravi predloga cene upošteva le predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki ga pripravi izvajalec javne službe in pošlje ministrstvu najpozneje tri mesece pred začetkom izvajanja javne službe.

17.a člen

(1) Če ministrstvo pri pripravi predloga cene ugotovi, da elementi predlagane cene ali njen izračun v predračunskem izkazu iz prvega ali petega odstavka prejšnjega člena niso oblikovani v skladu s to uredbo, izvajalca javne službe pozove, da mu v enem mesecu od poziva pošlje popravljen ali dopolnjen predračunski izkaz in predlog cene za naslednje triletno obračunsko obdobje.

(2) Če izvajalec javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje popravljenega ali dopolnjenega predračunskega izkaza in predloga cene, lahko ministrstvo pripravi predlog cene brez upoštevanja izkaza iz prvega ali petega odstavka prejšnjega člena.

(3) Če ministrstvo pri pripravi predloga cene ugotovi, da predlog cene v predračunskem izkazu iz prvega odstavka prejšnjega člena predstavlja rast cene, ki za več kot tri odstotne točke letno presega indeks rasti cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani organa, pristojnega za statistiko, v preteklem triletnem obdobju, od izvajalca javne službe zahteva, da ob upoštevanju vzdržnosti izvajanja javne službe pripravi načrt za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe in ga v enem mesecu od poziva pošlje ministrstvu skupaj z novim predračunskim izkazom iz prvega odstavka prejšnjega člena in novim predlogom cene.

(4) Če izvajalec javne službe ne pošlje načrta za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ali ministrstvo ugotovi, da novi predlog cene še vedno predstavlja rast cene, ki presega indeks rasti cen iz prejšnjega odstavka, ministrstvo pripravi predlog cene tako, da njena rast ni večja od treh odstotnih točk iz prejšnjega odstavka.

(5) V primeru iz drugega in četrtega odstavka tega člena se morebitna negativna razlika med prihodki in upravičenimi stroški, ki nastane zaradi nižje cene, ne šteje kot regulacijski popravek iz prvega odstavka 17.d člena te uredbe in ga izvajalec javne službe ne sme vključiti kot odbitno postavko v izračun cene za naslednje triletno regulacijsko obdobje.

17.b člen

(1) Stroški izvajanja javne službe, ki so podlaga za oblikovanje cene, vsebinsko obsegajo predvsem:

-       stroške prevzemanja odpadkov, prevažanja odpadkov od prevzemnega mesta do sežigalnice in njihove obdelave pred sežiganjem,

-       stroške sežiganja odpadkov,

-       stroške odlaganja preostankov po sežigu in

-       stroške vzdrževanja objektov infrastrukture javne službe.

(2) Pri določanju stroškov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zahteve v zvezi z izvajanjem javne službe iz te uredbe in predpisov, ki urejajo odpadke, njihovo sežiganje in odlaganje.

17.c člen

(1) Elementi cene so upravičeni stroški iz 17.č člena te uredbe in odbitne postavke iz 17.d člena te uredbe.

(2) Cena se izračuna kot kalkulacija polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja javne službe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in v skladu z zahtevami iz te uredbe po naslednji enačbi:

17.č člen

(1) Upravičeni stroški so stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem storitev javne službe v skladu s 17.b členom te uredbe, in vključujejo naslednje skupine:

-       neposredne stroške materiala in storitev,

-       neposredne stroške dela,

-       druge neposredne stroške,

-       splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

-       splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

-       splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

-       obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,

-       neposredne stroške prodaje in

-       donos izvajalca javne službe.

(2) V izračun upravičenih stroškov se kot kalkulativni element cene do višine, ki predstavlja 0,5 % upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka, kumulativno lahko vključijo:

-       stroški reklame,

-       stroški članarin v organizacijah ali združenjih in stroški potovanj, povezanih s članstvom v teh organizacijah ali združenjih,

-       stroški, povezani s službenimi stanovanji, in

-       stroški svetovalnih in drugih zunanjih storitev, ki niso vezane na zagotavljanje varnega obratovanja, njihov nastanek in obseg pa sta odvisna predvsem od odločitev poslovodstva izvajalca javne službe.

(3) V izračun upravičenih stroškov se kot kalkulativni element cene ne uvrščajo naslednji stroški:

-       odškodnin in povračil za škodo, ki jo povzroči izvajalec javne službe,

-       glob,

-       reprezentance,

-       sponzorstva in donacij,

-       izobraževanj in drugih programov, ki niso povezani z izobraževanjem zaposlenih za namene opravljanja javne službe,

-       oblačil, opreme, najema, vzdrževanja, popravil in drugi stroški, povezani z družbenimi, kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi ali drugimi podobnimi nameni zaposlenih,

-       potovanj in z njimi povezanih aktivnosti, ki niso povezane s službenimi potovanji zaposlenih,

-       dela plač zaposlenih na poslovnoizidni enoti, ki presegajo sistem nagrajevanja po kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti in na njeni podlagi sprejeti podjetniški pogodbi, ter

-       nagrad zaposlenim, razen tistih, ki jih določajo zakonodaja ali kolektivne pogodbe.

(4) Za obračun amortizacije osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje javne službe, se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja, za izračun stroškov amortizacije teh sredstev pa se uporabljajo amortizacijske stopnje, določene v prilogi 2, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. Za osnovna sredstva iz prejšnjega stavka, za katera amortizacijska stopnja ni določena v prilogi 2 te uredbe, se za določitev amortizacijskih stopenj uporablja Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih osnovnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15).

(5) Ustreznost razporejanja stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena za revidirano obdobje vsako leto ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri revizor in o tem izda na podlagi ustrezne pogodbe posebno poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih. Če izvajalec javne službe ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, mora preverjanje ustreznosti razporejanja stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena zagotoviti s pogodbo z revizorjem najpozneje do 30. aprila tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.

(6) Če ima izvajalec javne službe infrastrukturo iz 8. člena te uredbe v celoti ali delno v najemu, se najemnina obračuna v višini stroškov amortizacije najete infrastrukture.

(7) Donos izvajalca javne službe iz devete alineje prvega odstavka tega člena ne sme presegati 5 % vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev za neposredno opravljanje javne službe.

17.d člen

(1) Odbitne postavke za izračun cene vključujejo:

-       prihodke od prodaje proizvedene električne ali toplotne energije ali drugih proizvodov sežiganja odpadkov,

-       regulacijski popravek zadnjega preteklega triletnega obdobja,

-       za preteklo triletno obračunsko obdobje ugotovljene neupravičene elemente cene in

-       druge prihodke, ki nastanejo pri izvajanju javne službe.

(2) Regulacijski popravek iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se na podlagi revidiranih računovodskih izkazov in potrjenih letnih poročil, evidenčnih listov in drugih uradnih poročil za preteklo triletno obračunsko obdobje izračuna razlika med prihodki in upravičenimi stroški storitev javne službe v navedenem obdobju, pri čemer se izračunana pozitivna razlika upošteva kot odbitna postavka, ki ceno zmanjšuje, izračunana negativna razlika pa kot odbitna postavka, ki ceno povečuje.

(3) V primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se stroški ali poraba sredstev, ki so bili neupravičeno vključeni v ceno, ali prihodki, ki niso bili upoštevani v ceni, upoštevajo kot odbitna postavka, ki ceno zmanjšuje.

17.e člen

(1) Izvajalec javne službe mora najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo poslovno leto ministrstvu poslati poročilo o poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:

-       obračunske kalkulacije polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja javne službe v skladu s 17.c členom te uredbe, skupaj s pisnim mnenjem revizorja iz sedmega odstavka 14. člena uredbe in pisnim mnenjem revizorja iz petega odstavka 17.č člena,

-       obračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, in

-       obračunski izkaz stanja poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(2) Izvajalec javne službe mora najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto ministrstvu poslati poročilo o predvidenem poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:

-       predračunske kalkulacije polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja kot je določena v 17.č členu,

-       predračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, in

-       predračunski izkaz stanja poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(3) Izvajalec javne službe mora najpozneje do 30. junija tekočega leta ministrstvu poslati revidirano letno poročilo družbe, v okviru katere je poslovnoizidna enota, za preteklo poslovno leto.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka 17. člena te uredbe ministrstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da določi novo ceno za obdobje do konca tekočega triletnega obdobja, če na podlagi predloženih poročil iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ugotovi, da so prihodki poslovnoizidne enote za več kot deset odstotkov odstopali od upravičenih stroškov.

VI. NADZOR

18. člen

Nadzor nad izvajanjem javne službe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

VI.a KAZENSKE DOLOČBE

18.a člen

(1) Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je izvajalec javne službe, če:

-       ne vodi ločenega računovodstva in ne zagotovi ločenega spremljanja stroškov izvajanja javne službe in stroškov druge dejavnosti, ki jo izvaja (tretji odstavek 14. člena),

-       ne uporablja sodil za vodenje ločenih računovodskih evidenc v skladu s četrtim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       ne zagotovi preveritve sodil in pravilnosti njihove uporabe s strani revizorja v skladu s sedmim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       ne pošlje ministrstvu v roku izkazov stanja in uspeha poslovnoizidne enote (prvi in peti odstavek 17. člena),

-       ne pošlje ministrstvu v roku popravljenega ali dopolnjenega predračunskega izkaza in predloga cene (prvi odstavek 17.a člena),

-       ne pošlje ministrstvu v roku načrta za povečanje stroškovne učinkovitosti v skladu s tretjim odstavkom 17.a člena te uredbe,

-       ne zagotovi preveritve ustreznosti razporejanja stroškov s strani revizorja v skladu s petim odstavkom 17.č člena te uredbe,

-       ne pošlje ministrstvu v roku poročila o poslovanju poslovnoizidne enote za preteklo poslovno leto (prvi odstavek 17.e člena),

-       ne pošlje ministrstvu v roku poročila o predvidenem poslovanju poslovnoizidne enote za prihodnje poslovno leto (drugi odstavek 17.e člena),

-       ne pošlje ministrstvu v roku revidiranega letnega poročila družbe za preteklo poslovno leto (tretji odstavek 17.e člena).

(2) Z globo 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki je izvajalec javne službe.

(3) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Priloga 1: Prevzemno mesto

Priloga 2: Amortizacijske stopnje opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje javne službe

Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 123/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

19. člen

(1) Določbe te uredbe v zvezi z izvajanjem storitev javne službe se začnejo uporabljati 1. januarja 2009 v skladu z načrtom izvajanja javne službe, ki ga Vlada Republike Slovenije sprejme v okviru operativnega programa varstva okolja s področja odstranjevanja odpadkov.

(2) Pooblaščeni investitor za izgradnjo objektov infrastrukture javne službe iz 8. člena te uredbe je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, izvajalec javne službe.

(3) Ne glede na določbe 13. in 15. člena te uredbe se do vzpostavitve opravljanja storitev javne službe po tej uredbi delovanje javnega podjetja v zvezi z izgradnjo objektov infrastrukture javne službe financira iz sredstev proračuna Republike Slovenije, zagotovljenih iz prilivov okoljske dajatve za odlaganje odpadkov v finančnem načrtu ministrstva v obdobju 2005–2008.

20. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 106/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 6/16) vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.