Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Stovže v Občini Bovec

Na podlagi šestega odstavka 28. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Stovže v Občini Bovec

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za lokacijski načrt)

(1) S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije sprejme lokacijski načrt za vplivno območje plazu Stovže v Občini Bovec (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).

(2) Lokacijski načrt je izdelal Ljubljanski Urbanistični zavod, d.d., Ljubljana, pod št. projekta 5403, november 2003.

2. člen

(vsebina lokacijskega načrta)

Lokacijski načrt določa ureditveno območje, funkcijo območja, pogoje za vodno infrastrukturo in prometno tehnično urejanje, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za komunalno urejanje območja, okoljevarstvene in druge pogoje za izvedbo posegov v prostor, objekte, predvidene za odstranitev, etapnost izvajanja lokacijskega načrta, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

3. člen

(splošno)

Oznake, navedene v členih od 8 do 12, od 15 do 20, 22 in 24, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela lokacijskega načrta.

4. člen

(sestavine lokacijskega načrta)

(1) Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:

a)     uredbo o lokacijskem načrtu;

b)     obrazložitev lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:

-  utemeljitev lokacijskega načrta,

-  povzetek prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije,

-  opis prostorskih pogojev za ureditev vplivnega območja plazu,

-  opis predvidenih posegov z vidika vodnogospodarskih, prometno tehničnih in oblikovalskih rešitev,

-  opis infrastrukturnih objektov in naprav,

-  opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,

-  opis potrebnih odkupov ali rušitev objektov,

-  seznam parcel ureditvenega območja lokacijskega načrta s podatki o lastništvu,

-  oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-  etapnost izvajanja lokacijskega načrta;

c)     mnenja organov in organizacij.

(3) Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:

-        prikaz iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Tolmin za območje Občine Bovec z ureditvenim območjem lokacijskega načrta,

-        prikaz širšega območja lokacijskega načrta M 1:25000,

-        pregledni situacijski načrt, vključujoč namensko rabo prostora M 1:5000,

-        ureditveno situacijo z namensko rabo površin, s prikazom vseh objektov in naprav, njihove lege, funkcije in gabaritov M 1:2500,

-        pregledni načrt: komunalni in energetski objekti, alarmi sistem, opozorilni sistem M 1:2500,

-        karakteristične prikaze obravnavanega območja (prerezi, posamezna območja),

-        načrt gradbenih parcel, na digitalnem katastrskem načrtu in digitalnem topografskem načrtu M 1:1000,

-        tehnične elemente za zakoličbo.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

5. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št. po naslednjih katastrskih občinah:

k.o. Strmec (2205):

261/3, 261/10, 261/19, 262/1, 262/4, 263/1, 263/2, 263/3, 263/6, 264/1, 264/3, 264/4, 266/1, 266/2, 269, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4, 271/1, 271/2, 272/1, 272/2, 273/1, 273/2, 274/1, 274/2, 274/3, 274/6, 274/7, 274/8, 275/1, 275/4, 318/1, 318/2, 318/3, 319, 320, 321/2, 321/3, 321/4, 321/13, 321/14, 321/15, 321/22, 321/23, 321/24, 321/25, 321/28, 321/29, 321/30, 321/31, 321/34, 321/40, 321/42, 321/43, 321/55, 321/56, 398/1, 398/18, 398/24, 398/25, 411/1, 411/2, 412, 413, 414;

k.o. Log pod Mangartom (2206):

16, 17/1, 17/2, 18/1, 19/2, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 22/1, 22/2, 23, 24/1, 24/2, 25/1, 25/2, 25/3, 25/4, 25/5, 25/6, 25/7, 26/1, 26/2, 27/1, 27/2, 27/3, 28/1, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 28/6, 28/7, 29/1, 29/2, 33/1, 33/2, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 34/5, 34/6, 35/1, 35/2, 35/3, 36/1, 36/2, 36/3, 37/1, 37/2, 37/3, 37/5, 37/6, 37/7, 37/8, 38/1, 38/2, 38/3, 41/1, 41/2, 41/3, 42/1, 42/2, 43, 44, 45, 46, 47, 48/1, 48/2, 49, 50/1, 50/2, 51, 52, 53, 54, 55, 57/2, 64/3, 66, 78/1, 82/1, 82/2, 82/3, 83/1, 83/2, 87/2, 87/3, 88/1, 88/2, 88/3, 89/1, 89/2, 89/3, 89/5, 89/7, 89/9, 93/1, 93/2, 93/3, 93/6, 94/1, 94/2, 94/3, 94/4, 95/1, 95/2, 95/3, 95/4, 95/5, 95/9, 99, 102/1, 102/2, 103, 104/1, 104/2, 106/1, 106/2, 107, 109, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120/1, 120/2, 121, 147, 150, 152, 153, 155/12, 156/1, 156/2, 158, 159, 160, 161, 163, 164, 165/1, 165/2, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172/1, 173/1, 173/2, 175, 212/1, 212/2, 214/1, 214/2, 216/1, 221, 222, 224, 226, 227/1, 227/2, 227/3, 227/4, 229, 230, 231, 232/1, 232/2, 233, 234, 235/1, 235/2, 240, 241/1, 241/2, 242/1, 242/2, 243/1, 243/2, 244/2, 245/2, 274/1, 275/1, 275/5, 276, 279/1, 279/3, 279/5, 281, 283, 284, 286/1, 286/2, 286/3, 287/1, 287/2, 288, 289/1, 289/2, 289/3, 289/4, 289/5, 289/6, 291, 292/1, 292/2, 292/3, 292/4, 292/5, 293/1, 293/2, 293/3, 294, 295, 296, 297, 298, 299/1, 299/2, 301/1, 301/2, 302, 303, 306, 307, 310, 311, 313, 314, 316, 321, 322, 324, 326, 328, 332, 336/1, 336/2, 337, 338, 339/1, 339/2, 340, 341, 342, 343, 344, 345, 347/1, 347/2, 347/3, 347/4, 347/5, 348/2, 348/6, 348/7, 348/9, 348/10, 348/11, 348/12, 348/13, 348/14, 348/15, 348/16, 350/1, 355, 356, 357/1, 357/2, 357/3, 358, 359, 360, 361, 363/1, 363/10, 375/1, 375/2, 375/3, 375/4, 376/1, 376/2, 377, 378, 379/1, 383, 384, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 400/1, 400/2, 404, 407, 408, 411/1, 414/2, 576/1, 576/2, 578/1, 578/2, 580/1, 580/2, 581/1, 581/2, 581/4, 583/1, 583/2, 584/1, 584/2, 584/3, 585/1, 585/2, 585/3, 585/4, 586, 587, 588/1, 588/2, 589/1, 594/1, 594/2, 594/3, 594/4, 594/5, 597/1, 597/2, 597/3, 600/2, 601/1, 601/2, 605/1, 605/2, 605/3, 606, 607/2, 608/1, 611, 612, 614/1, 617, 618/5, 618/6, 618/7, 618/10, 618/11, 620/1, 620/2, 620/3, 622/1, 622/2, 622/4, 622/5, 622/6, 622/7, 623/2, 623/3, 624/2, 625/1, 625/2, 626, 628/3, 629/1, 633/1, 633/2, 644/4, 644/5, 644/6, 644/7, 644/8, 644/9, 644/15, 644/16, 644/17, 644/18, 644/19, 645/3, 645/5, 645/6, 646/1, 648/2, 648/5, 649/2, 650/3, 651/4, 652/2, 652/3, 659/1, 659/2, 664/4, 670/1, 689/1, 689/5, 689/8, 698/1, 698/2, 701/1, 701/2, 701/6, 703/4, 703/5, 703/6, 703/7, 703/8, 703/10, 703/12, 703/16, 703/22, 703/23, 703/28, 703/29, 703/31, 703/32, 707/2, 707/3, 707/4, 707/5, 708/1, 708/13, 708/14, 708/16, 708/17, 708/18, 708/19, 708/20, 708/21, 708/22, 708/23, 708/24, 708/32, 708/40, 712/2, 712/6, 712/7, 712/8, 712/10, 712/11, 712/19, 712/20, 712/21, 712/25, 712/26, 712/28, 712/31, 712/32, 712/36, 712/41, 712/45, 712/46, 712/48, 713/1, 713/3, 714/2, 715/1, 715/2, 717/2, 717/3, 719, 721, 723/1, 724, 725, 726/3, 726/4, 727, 728/2, 729, 733/1, 733/2;

k.o. Bovec (2207):

5023/1, 5023/6, 5023/10, 5024/1, 5048/1, 8123/4, 8138/2, 8139.

(2) Prestavitve, novogradnje in ureditve komunalno energetskih naprav se izvedejo na naslednjih zemljiščih oziroma delih zemljišč z naslednjimi parc. št. po naslednjih katastrskih občinah:

(a)    elektroenergetski vodi:

k.o. Log pod Mangartom:

585/1, 712/9, 78/2, 78/3, 79, 85/3, 83/14, 85/2, 86/3, 90, 89/11, 712/39, 93/4, 733/2, 285/2, 285/1, 274/2, 267/1, 263/1;

k.o. Strmec:

31/4, 37/3;

(b)    vodovod:

k.o. Log pod Mangartom:

155/1, 155/2, 138/1, 9/1, 130, 137, 10/7, 14/1, 10/1, 14/6, 10/3, 732, 2/7, 718, 74/2, 72/1, 71/4, 71/5;

(c)    kanalizacija:

k.o. Log pod Mangartom:

575/1, 561/1, 470/1, 469/2, 467/1, 449/2, 459/2, 458/3, 458/1, 457/2, 457/1, 482/2, 487/1, 489, 491/5, 492/3, 440/1, 436/2, 439, 433/1, 430/1, 64/1, 56, 732, 2/7, 2/4, 718, 72/1, 74/2, 71/4, 71/5, 53/3, 78/7, 18/3, 18/2, 78/3, 79, 134/1, 134/2, 137, 85/3, 83/8, 83/14, 85/2, 712/39, 93/4, 78/4, 82/4, 83/7;

(d)    meteorni jarki:

k.o. Log pod Mangartom:

485, 486, 487/1, 490, 491/4, 491/1, 492/3, 497/1, 500/2, 513/2, 500/1, 512/1, 512/3, 432/5, 432/7, 432/6, 432/2, 10/3, 10/6, 14/8, 14/6, 10/1, 10/2.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

6. člen

(funkcija območja)

(1) Ureditveno območje obsega:

-        vplivno območje plazu, na katerem je zaradi neposredne ogroženosti ob ponovitvi dogodka ali zaradi posrednih posledic zemeljskega plazu omejena raba prostora,

-        območja objektov vodnogospodarske infrastrukture, ki zajema vodnogospodarske in geotehnične objekte,

-        območja objektov druge gospodarske javne infrastrukture, ki se obnovi ali nadomesti zaradi poškodb, nastalih ob plazu.

(2) Poleg objektov in ureditev, določenih s tem lokacijskim načrtom, so znotraj ureditvenega območja dopustni naslednji enostavni objekti:

-        pomožni infrastrukturni objekti in sicer pomožni cestni objekti: objekti za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, pločnik in kolesarska steza in avtobusno postajališče;

-        pomožni kmetijsko gozdarski objekti: gozdna vlaka, kmečka lopa in poljska pot;

-        spominska obeležja: kip oziroma spomenik, spominska kapelica in spominska plošča;

-        urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje in transparent.

IV. POGOJI ZA UREJANJE VODNE INFRASTRUKTURE

7. člen

(območje plazu Stovže)

Na območju plazu Stovže se izvede:

1.      odvodne jarke J1, J2, J3, J4 in J4a, za odvajanje zalednih in površinskih voda z elementi:

-  J1 dolžine 356 m, širine dna korita 2,0 m, pretočne višine 1,0 m, nagiba brežin 1:1,

-  J2 dolžine 664 m, širine dna korita 3,0 m, pretočne višine 1,5 m, nagiba brežin 1:1,

-  J3 dolžine 1115 m, širine dna korita 3,0 m, pretočne višine 1,5 m, nagiba brežin 1:1,

-  J4 dolžine 301 m, širine dna korita 1,0 m, pretočne višine 1,0 m, nagiba brežin 1:1,

-  J4a dolžine 127 m, širine dna korita 1,0 m, pretočne višine 1,0 m, nagiba brežin 1:1;

2.      nivelete jarkov se prilagajajo padcu terena, zavarovanje jarkov se izvede s kamnom z območja plazu; na trasi se izvedejo kamnite stopnje višine 0,5 m;

3.      drenaže D1, D1a, D2 in D3 za zajem zalednih in pobočnih voda; elementi drenaž so:

-  D1 dolžine 241 m, Ø 40,

-  D1a dolžine 356 m, Ø 40,

-  D2 dolžine 664m, Ø 80 – 100,

-  D3 dolžine 1115 m, Ø 80,

-  drenaže se izvede do globine 4,0–5,0 m pod terenom; na drenažo D1 se na vznožju plazu navezujejo dreni D1b, D1c, D1d, D1e in D1f v skupni dolžini 200 m, Ø 20;

4.      zajem voda v območju slapa in ostalih dotekajočih voda v odvodni in drenažni sistem ter odvod v strugo Mangartskega potoka;

5.      površinsko izravnavo nad koto 1270 m nadmorske višine; izravnavo se izvede z izkopi in odrivi za oblikovanje kontroliranega odtoka padavinskih voda proti odvodnim jarkom in za preprečevanje utekanja padavinske vode v plazino. Ob upoštevanju mikroreliefne izoblikovanosti se mestoma izvede ukrepe za vzpodbuditev zarasti s pionirsko drevnino. Lokacije se določi v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave območne enote Nova Gorica in upravljavcem Triglavskega narodnega parka;

6.      ureditev in preoblikovanje spodnjega dela plazu do kote 1270 m nadmorske višine, ki se izvede z izkopom strmih brežin, odrivom in odstranitvijo materiala. Brežine se oblikuje v naklonu 1: 1,8 do 1: 2,3, z vmesnimi bermami in kanaletami. Berme se izvede v širini 4,0 m na 10 m višinske razlike. Površino se zatravi in mestoma zasadi z borovim rušjem;

7.      zasip brežin ob Mangartskem potoku in zasip iztočnega dela pritoka v stabilnem naklonu ter zasaditev borovega rušja.

8. člen

(Mangartska planina)

Nad Mangartsko planino se izvede:

-        odtočni jarek za preprečevanje zablatenja pašnikov in objektov;

-        površinsko stabilizacijo območja nad Mangartsko planino;

-        zajetje vode, vodohran in navezava za vodno oskrbo Mangartske planine;

-        vzdrževalno in pešpot ob Mangartskem potoku. Na odseku od odcepa z Mangartske ceste do iztoka jarka J2 v Mangartski potok vzdrževalna in pešpot širine 4,0 m. Na odseku odcepa vzdrževalne poti ob jarku J2 širine 2,0 m proti Mangartski planini širine 2,0 m.

9. člen

(Mangartski potok s pritoki)

(1) Mangartski potok se uredi tako, da se zagotovi čimbolj stabilne razmere z dinamičnimi procesi, podobnimi procesom na naravnih območjih.

(2) Elementi struge so:

-        trasni potek se prilagaja obstoječi strugi, oziroma se nova trasa mestoma odmika od manj stabilnih območij. Pomik trase proti SZ je predviden na območju križanja z Mangartsko cesto;

-        niveletni potek: padec se spreminja od 13 odstotkov do 17 odstotkov, tik nad križanjem z Mangartsko cesto je predvidena drča v nagibu 25 odstotkov;

-        pretočni prerez: širina dna struge je med 5 in 6 m, nagibi brežin se spreminjajo od 1:1 (skalne brežine) do 1:2 (nasipi), povprečni nagib je 1:1,5, globina struge je med 1,5 in 4 m.

(3) Pri nadaljnjem projektiranju, izvedbi in vzdrževanju se upošteva naslednje pogoje:

-        na odseku od P1 do P9, v dolžini 270 m, se vzdržuje izvedena ureditvena dela;

-        na odseku od P11 do P36, v dolžini 625 m, se izvede preoblikovanje struge s prekopom materiala v makrohrapavi neenakomerni obliki, stabilizacijsko usmerjevalne ukrepe se izvede z izmenjavo grajenih kamnitih jezbic in talnih pragov, brežine struge se zasadi s potaknjenci avtohtonih vrst;

-        na odseku od P36 do P50, v dolžini 240 m, se izvede stabilizacijske ukrepe in povečanje hrapavosti struge z jezbicami in talnimi pragovi;

-        na območju prečkanja dostopne ceste na Mangartsko planino se izvede stabilizacijski prag, ki hkrati opravlja kontrolo dotoka plavin Mangartskega potoka na območje splazitve; čez prag se spelje dovozna pot do Mangartske planine. Objekt se izvede v ločni obliki, višine do 1 m, iz kamna v betonu.

(4) Na območju rekonstrukcije ceste, od prepustov na Mangartski cesti do Mangartskega potoka, se uredi leve pritoke.

10. člen

(pregrada na Predelici)

(1) Zaradi zmanjšanja energije drobirskih tokov ob ponovitvi dogodka, ločitve drobirja od drobirske zmesi in zadrževanja grobih dotekajočih plavin ob visokih vodah, se na Predelici zgradi pregrado. Pregrado se locira med P 31 in P 33.

(2) Pregrado se zasnuje kot armirano-betonsko konstrukcijo z vertikalnimi stenami in vmesnimi štirimi pretočnimi polji. Rebra pregrade dolvodno se obloži s kamnito oblogo. Elementi pregrade so:

-        višina pregrade v osi 11,10 m, skupaj s temeljno ploščo 12,90 m,

-        dolžina pregrade po osi Predelice 32,93 m,

-        širina prečno na tok 33,50 m,

-        nagib reber razbijalcev na dolvodni strani 2: 1, na gorvodni strani od 1: 4 do navpične lege.

(3) Dostope za gradnjo in praznjenje pregrade se izvaja po desni strani brežine vodotoka, na začasno vzpostavljeni dostopni poti. Na območju P 82 struge Predelice se izvede obračališče. Širina poti je 4 m.

11. člen

(ureditev struge Predelice)

(1) Regulacijske ukrepe se izvaja postopno na podlagi predvidene dokončne ureditve, z upoštevanjem dinamike naravnih procesov, ki po naravni poti sooblikujejo pretočne prereze.

(2) Na odseku gorvodno od mostu do nove pregrade v strugi Predelice se zaradi zagotavljanja pretočnosti drobirskega toka poglobi in razširi celotni pretočni prerez. Izvede se preoblikovanje skalne ožine in odstranitev dveh poškodovanih objektov na zemljiščih parc. št. 163, 164, 167, k.o. Log pod Mangartom. Na levem bregu se izvede obrežni zid.

(3) Na odseku dolvodno od mostu do sotočja s Koritnico se zaradi zagotavljanja pretočnosti prodonosnih tokov izvede poglobitev in širitev struge. Elementi struge so:

-        trasni potek: trasa se prilagaja obstoječi strugi;

-        niveletni potek: padec od 3,6 do 7,42 odstotkov, s poglobitvijo struge od 3,0 do 6,30 m glede na obstoječe dno;

-        pretočni prerez: širina dna struge od izliva do premostitve 6 m, nagib brežin 1: 2, višina brežin 3,5 m, obojestranske berme širine 6,0 m, prevezava berm s terenom se izvede s čim blažjim nagibom.

(4) Od P 84 do P 85 se izvede prehodno območje z razširitvijo berm na desnem bregu na 14,0 m, na levem pa na 7,5 m. Zaključek berm so strmi useki 4: 1, ki se stabilizirajo z obrežnimi zidovi.

(5) Stabilizacijsko-zavarovalni ukrepi se izvedejo na način, da čimbolj ustrezajo predvidenim dokončnim rešitvam. V nadaljnjih fazah projektiranja se ukrepe prilagaja naravni dinamiki oblikovanja in stabiliziranja pretočnih prerezov. Osnovni skelet zavarovanja predstavljajo stabilizacijska rebra, ki se po potrebi dopolnjujejo s kamnitimi zložbami. Za detajlnejše oblikovanje in način stabiliziranja predvidenih strmih brežin je treba izvesti predhodne geomehanske raziskave in stabilnostne račune za posamezne primere sestave hribine.

(6) Na območju sotočja Predelice in Koritnice je dopustno izvesti dodatno premostitev med P 78 in P 79. Pri načrtovanju je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        svetla razpetina je 14 m, višina 3,5 m, predvidena varnostna višina 1,2 m;

-        dostope do brvi se izvede v navezavi na obstoječe omrežje pešpoti;

-        širina brvi je do 2 m;

-        arhitekturno oblikovanje brvi mora biti skladno z brvjo pri Matijevcu.

12. člen

(ureditev struge Koritnice in sotočja z Možnico)

(1) Regulacijske ukrepe se izvaja postopno na podlagi predvidene dokončne ureditve, z upoštevanjem dinamike naravnih procesov, ki po naravni poti sooblikujejo pretočne prereze.

(2) Trasa regulacije poteka v koridorju prvotne struge, razen na območju sotočja Predelice in Koritnice, kjer se pomika na levi breg.

(3) Stabilizacijsko-zavarovalni ukrepi se izvedejo na način, da čimbolj ustrezajo predvidenim dokončnim rešitvam. V nadaljnjih fazah projektiranja se ukrepe prilagaja naravni dinamiki oblikovanja in stabiliziranja pretočnih prerezov. Osnovni skelet zavarovanja predstavljajo stabilizacijsko usmerjevalne jezbice, kamen, oblice in koli. Zavarovanje pretočnega prereza se izvede na kritičnih mestih, predvsem na konkavnih brežinah.

(4) Vse izlivne odseke pritokov Koritnice je treba urediti. Izlivne odseke se stabilizira in zavaruje s kamnitimi zložbami. Na območjih prečkanja berm se izvede znižanje in oblikovanje brežine pritokov tako, da je možno izvesti prevozno rampo za obrežno pot. Prevezava berm s terenom se izvede s čim blažjim nagibom. Izlivni deli pritokov Koritnice se uredijo tako, da omogočajo migracijo rib.

(5) Elementi struge so:

1.      odsek Novi most – stare pregrade:

-  trasni potek: trasa se prilagaja obstoječi strugi,

-  niveletni potek: padec 2,64 odstotkov,

-  pretočni prerez: končna širina dna 20 m, v 1. fazi se izvede dno širine 8 m. Nagib brežin 1: 1,5 višina brežin 3,5 m, obojestranske berme širine 6,0 m,

-  zavarovanje pretočnega prereza se izvede na kritičnih lokacijah s stabilizacijsko usmerjevalnimi jezbicami in rebri;

2.      odsek Stare pregrade – sotočje:

-  trasni potek: trasa se prilagaja obstoječi strugi;

-  niveletni potek: padec od 2,65 odstotkov do 2,76 odstotkov;

-  pretočni prerez: širina dna 12 m do 16 m, nagib brežin 1:2, višina brežin 3,5 m, obojestranske berme širine 6,0 m. Brežine nad bermami se prilagaja terenskim razmeram;

-  zavarovanje pretočnega prereza se izvede na kritičnih lokacijah s stabilizacijsko usmerjevalnimi jezbicami in rebri;

-  sanacija desne brežine na območju male hidroelektrarne Možnica;

3.      odsek sotočje z Možnico in dolvodno do meje ureditvenega območja lokacijskega načrta:

-  trasni potek: trasa se prilagaja obstoječi strugi,

-  niveletni potek: padec od 1,1 odstotka do 1,9 odstotka,

-  pretočni prerez: širina dna 16 do 20 m, nagib brežin 1: 2, višina brežin 3,5 m, obojestranske berme širine 6,0 m;

4.      izlivni odsek Možnice:

-  trasni potek: trasa se prilagaja obstoječi strugi,

-  niveletni potek: padec je 2,35 odstotkov,

-  pretočni prerez: širina dna je 8,0 m, nagib brežin 1: 2. V naslednji fazi urejanja se izvede širitev prereza v desno konveksno stran z odlaganjem izkopanega materiala v levo konkavno brežino,

-  zaradi odplavljanja se na levi strani izliva izvede zavarovanje pretočnega prereza s stabilizirano kamnito zložbo.

13. člen

(varovalni objekti v Zgornjem in Spodnjem Logu)

Za varovanje objektov in preprečevanje razlivanje drobirskega toka za ponovljivi dogodek, se v naseljih Zgornji Log in Spodnji Log izvede obrežne zidove in nasipe:

-        v Zgornjem Logu na levem bregu Predelice gorvodno od novega mostu obrežni zid v dolžini 100 m, gradbene višine približno 3,0 m (pogled iz struge Predelice) in svetle višine do 1,5 m (pogled z zaledne strani),

-        v Zgornjem Logu na desnem bregu Predelice obrežni zid dolžine 105 m in višine 1,5 do 2,7 m, dva krajša zidova ob parkirišču in spominskem obeležju dolžin 44 in 32 m ter nasip dolžine 121 m v višini do 2 m nad obstoječi teren v obliki rečne terase,

-        v Spodnjem Logu obrežni zid v dolžini 430 m z vmesnim nasipom dolžine 70 m, višine 1 do 2,0 m nad obstoječi teren.

V. POGOJI ZA PROMETNO TEHNIČNO UREJANJE

14. člen

(Mangartska cesta)

(1) Na odseku regionalne turistične ceste RT-902/1019 Strmec – Mangart se izvede:

-        ukrepe za vzpostavitev prevoznosti med km 0.100 in km 0.500 in med km 1.100 in km 1.900,

-        premostitveni objekt med km 0.440 in km 0.460,

-        zavarovanje pred posipanjem, obnovo vozišča, odvodnjavanje, bankino in leseno obcestno varnostno ograjo.

(2) Elementi odseka od km 0.100 do km 0.500 so:

-        horizontalni potek in odvodnjavanje: na začetnem delu se cesta prilagaja obstoječi cesti, izvede se sanacijo robu vozišča z novo bankino širine 1,20 m in varnostno ograjo v leseni izvedbi z vgrajenimi jeklenimi vrvmi. Od km 0.320 do km 0.460 se cesto uredi v konkavi zaradi načrtovanega propusta, od km 0.460 do km 0.500 se os ceste prilagodi stari cesti. Ob cesti se uredi tlakovano muldo ali kanaleto. Nad obstoječim kamnitim podpornim zidom se uredi koritnica;

-        vertikalni potek: na začetnem delu se cesta prilagaja obstoječi cesti in poteka v 10 do 11 odstotnem nagibu. V km 0.320 se začne dvigovati s 14 odstotnim nagibom proti načrtovanemu premostitvenemu objektu v km 0.450. Mangartski potok prečka v konkavi z 10 odstotnim obojestranskim nagibom. Lom v konkavi na mostu se izvede z radijem 100 m, nato se cesta nadaljuje s 6 odstotnim nagibom do km 0.500;

-        normalni prečni profil znaša od 4,75 m do 5,20 m, in sicer vozišče 3,50 m, bankina 0,75 do 1,20 m in povozna mulda 0,50 m. Cesto se izvede v asfaltu.

(3) Elementi odseka od km 1.100 do km 1.900 so:

-        horizontalni potek in odvodnjavanje: od km 1.100 do km 1.320 poteka cesta po trasi obstoječe ceste. Nato se pomakne na rob brežine in se s krivino po brežini med traso odnesene ceste in po novem opuščene ceste ponovno priključi na obstoječo cesto v km 1.480. Od km 1.360 do km 1.420 se izvede vkop v brežino. Brežino se uredi s kamnito zložbo in nagibom v naklonu 2: 3, zavaruje pred erozijo in zatravi. Od km 1.415 do km 1.462 se pod cesto izvede kamnito zložbo višine do 5 m, na celotnem odseku se izvede sanacijo roba vozišča z novo bankino širine 1,20 m in varnostno ograjo v leseni izvedbi z vgrajenimi jeklenimi vrvmi. Ob cesti se uredi tlakovano muldo ali kanaleto. Izvedeta se dva nova prepusta v km 1.295 prepust Ø 100 in v km 1.435 v podaljšku obstoječega prepusta nov prepust Ø 80;

-        vertikalni potek: na začetnem delu odseka se cesta prilagaja obstoječi cesti in poteka v 15 odstotnem nagibu. Od km 1.320 do km 1.552 se izvede sanacijo ceste s 15 odstotnim nagibom. Nato se cesta nadaljuje z obstoječim 12 odstotnim nagibom;

-        normalni prečni profil znaša od 4.75 do 5.20 m in sicer vozišče 3.50 m, bankina od 0.75 do 1.20 m in povozna mulda 0.50 m. Cesto se izvede v asfaltu.

(4) Premostitveni objekt se izvede na odseku od km 0.440 do km 0.460. Predvidena obtežba je 300 kN. Objekt je monolitna armirano betonska konstrukcija. Statični razpon je 6,4 m. Prečni profil na objektu znaša 6,20 m, in sicer 2 x hodnik z ograjo po 1,10 m in vozišče 4,00 m. Kot križanja je 90 stopinj. Prečni nagib je 2,5 odstotka. Vzdolžni nagib objekta je 1 odstotek.

(5) Vertikalne in horizontalne elemente se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 30–40 km/h.

15. člen

(viadukt čez Mangartski potok pri Mlinču in deviacija regionalne ceste Predel–Bovec)

(1) Na regionalni cesti R1-203/1002 Predel–Bovec se izvede viadukt in deviacijo.

(2) Viadukt se izvede na odseku od 1.3 + 43.187 do km 1.4 + 55.747. Temelji so locirani izven višinskega gabarita drobirskega toka. Objekt je zasnovan kot monolitni armirano betonski lok. Elementi viadukta so:

-        svetli razpon 84 m,

-        dolžina viadukta v osi 127,88 m,

-        predvidena obtežba 600 kN,

-        prečni profil na objektu 9,10 m, in sicer: 2 x hodnik z ograjo po 1,60 m in 2 x vozišče po 2,95 m,

-        strešni prečni nagib 2,5 odstotka na obe strani, vzdolžni sklon 7 odstotkov,

-        kot križanja osi ceste in Mangartskega potoka 75 stopinj.

(3) Deviacijo se izvede v odseku od km 1.2 + 74.525 do km 1.6 + 29.687. V nadaljnjih fazah projektiranja je treba uskladiti normalni prečni profil viadukta in ceste.

16. člen

(most čez Predelico v Zgornjem Logu in deviacija regionalne ceste Predel–Bovec z odcepom proti Koritnici)

(1) Na regionalni cesti R1-203/1002 Predel–Bovec se izvede most čez Predelico in deviacijo ceste.

(2) Most se izvede na odseku med km 6.4 + 77.500 in km 6.5 + 22.250. Most je ob ponovitvi dogodka v dosegu drobirskega toka. Objekt se zasnuje kot monolitna armirano betonska konstrukcija. V objektu se izvede cevi za vodenje komunalnih in energetskih vodov. Elementi mostu so:

-        spodnji rob konstrukcije na koti 655 m, obtežba 600 kN, svetli razpon 42 m,

-        prečni profil na objektu znaša 8,00 m in sicer enostranski hodnik z ograjo po 1,60 m, 2 x vozišče po 2,75 m in bankina z ograjo 0,90 m,

-        prečni nagib 2,5 odstotka, vzdolžni nagib 3 odstotke,

-        kot križanja 89 stopinj.

(3) Deviacijo ceste se izvede v odseku od km 6.4 + 14.579 do km 6.5 + 73.695. Vertikalni in horizontalni elementi deviacije so projektirani na računsko hitrost 40 km/h. Trasa deviacije se glede na obstoječo cesto pomika dolvodno. Elementi deviacije ceste so:

-        prečni profil 7,70 m in sicer hodnik za pešce 1,20 m, 2 x vozišče po 2,75 m, mulda 0,50 m in bankina 0,50 m,

-        na območju priključevanja na most minimalni zavijalni radij 50 m,

-        vzdolžni nagib 8,5 odstotkov,

-        vertikalni radij 450 m.

(4) Na deviaciji regionalne ceste se izvede dostope k stanovanjskim hišam in novo križišče s cesto proti Koritnici. Odcep ceste proti Koritnici se izvede na način:

-        zavijalni radij za smer Koritnica 12 m, iz smeri Koritnice na Predel 5m,

-        prečni profil znaša 7,00 m in sicer 2 x vozišče po 2,59 m, 2 x mulda po 0,50 m in 2 x bankina po 0,50 m,

-        vzdolžni nagib 2 do 8 odstotkov.

(5) Na levi strani ceste se na odseku od km 6.4 + 19.249 do km 6,4 + 53.693 izvede oporni zid višine 3,5 do 5,5 m. Na desni strani ceste se na odseku od km 6.4 + 47.004 do km 6.4 + 68.387 izvede oporni zid višine 1.3 m do 1.7 m. Zidove nad koto terena se obloži z avtohtonim kamnom.

(6) Meteorno vodo s cestnih površin se odvaja na načine:

-        na regionalni cesti od km 6.4 + 19.249 do km 6.4 + 54.363 z vtokom ob robniku, preko vtočnih rešetk in peskolova pod priključkom za Koritnico skozi obrežni zid v Predelico,

-        na regionalni cesti od km 6.5 + 28.853 do km 6.5 + 66.298 preko vtočnih rešetk in peskolova do zbirne kanalizacije mulde z odtočnimi rešetkami,

-        na odcepu ceste proti Koritnici preko mulde v Predelico,

-        na mostu samostojno.

17. člen

(brv čez Koritnico v Repešču in navezovalna cesta do brvi)

(1) Brv se izvede nad sotočjem Predelice in Koritnice, v P8 ureditve struge Koritnice. Objekt je zasnovan kot monolitna armirano betonska konstrukcija. Lokacija je določena glede na zahtevane višine pretočnega prereza ter možnost navezovanja na teren in dostopne poti. Temelji so locirani izven višinskega gabarita drobirskega toka. Elementi brvi so:

-        spodnji rob konstrukcije na koti 643,01 m,

-        predvidena obtežba je 300 kN,

-        statični razpon 24 m,

-        prečni profil znaša 4,50 m, in sicer: 2 x hodnik z ograjo po 0,75 m in vozišče 3,00 m,

-        kot križanja je 83 stopinj,

-        prečni nagib 2,5 odstotka, vzdolžni nagib na brvi 1 odstotek,

(2) Navezovalna cesta se priključi na cesto v Koritnico v km 0.0+64, nato se spusti na spodnjo teraso in poteka po trasi stare poti ob robu deponije proti brvi v Repešču. Na levem bregu se gorvodno in dolvodno naveže na obstoječo poljsko pot. Elementi ceste so:

-        prečni nagib 2,5 do 4 odstotke, vzdolžni nagib do 9 odstotkov,

-        prečni profil znaša 5,50 m sicer: vozišče 3,50 m, 2 x mulda po 0,50 m in 2 x bankina po 0,50 m,

-        vozišče asfaltno.

18. člen

(brv čez Koritnico v Matijevcu in navezovalna pot)

(1) Brv se izvede med P 71 in P 72 struge Koritnice. Objekt se zasnuje kot jeklena in lesena konstrukcija. Na njem se namesti konzole za montažo vodovoda. Na brežini se izvede zavarovanje struge z masivnim skalometom. Elementi brvi so:

-        spodnji rob konstrukcije na koti 629,10 m,

-        predvidena obtežba je 3 kN/m²,

-        statični razpon 30 m,

-        prečni profil objekta znaša 1,40 m, in sicer: hodnik 1,20 m in 2 x ograja 0,20 m,

-        kot križanja 90 stopinj,

-        prečni nagib znaša 0 odstotka, vzdolžni nagib na brvi 1–3 odstotke.

(2) Na desnem bregu Koritnice se izvede asfaltirana navezovalna pot širine 2,00 m med brvjo in obstoječo potjo. Na levem bregu se brv navezuje na načrtovano pot ob vodotoku.

VI. ODLAGANJE VIŠKOV MATERIALA

19. člen

(odlaganje viškov materiala)

(1) Obstoječo deponijo v Zgornjem Logu se dokončno uredi z razprostiranjem materiala v skladu z mikroreliefnimi značilnostmi območja, humusiranjem in zatravitvijo. Nalaganje v višino ni dopustno.

(2) Med P8 in P17 struge Koritnice se uredi deponijo za odlaganje materiala s kapaciteto 64.000 m³. Pri končnem oblikovanju se upošteva mikroreliefno izoblikovanost doline. Zgornjo površino se uredi tako, da se omogoči zaraščanje po naravni sukcesiji.

(3) Viške naplavin je dopustno premeščati v aktivni del struge Koritnice tako, da se pospeši naravne procese erodiranja in premeščanjna materiala.

VII. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO UREJANJE

20. člen

(Mangartska planina)

V ureditvenem območju lokacijskega načrta je na podlagi ustrezne projektne dokumentacije dopustna obnova planine za potrebe in na način prvotne funkcije, vključno z infrastrukturnimi napravami. Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave.

21. člen

(krajinske ureditve)

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, v katerem se upoštevajo naslednji pogoji:

-        površine med Mangartsko cesto in gozdnim robom se mestoma zatravi in zasadi z rušjem;

-        območje ob viaduktu čez Mangartski potok se celovito uredi. Opuščeni del ceste na Strmški strani se rekultivira. Na opuščenem delu ceste na desnem bregu se uredi razgledno ploščad. Na vstopnem delu na Mangartsko cesto se uredi parkirišča in informacijsko točko. Utrditve usekov se izvede s kamnitimi zložbami. Začasne dostope za gradnjo je treba rekultivirati;

-        na območju razširitve struge Predelice od načrtovane pregrade do novega mostu je treba korito struge že med izvajanjem del oblikovati razgibano s skalnimi žepi tako, da bo omogočena spontana zarast;

-        na območju novega mostu čez Predelico je s krajinsko ureditvijo treba izvesti zvezne prehode dostopov in novih brežin na obstoječi teren;

-        na desnem bregu Predelice se uredi spominski park s parkirišči;

-        vzdolž vodotoka se uredi pot, vključno z obračališčem za dostop do pregrade na Predelici;

-        površine nanosa se zatravi in mestoma zasadi s skupinami avtohtonega drevja;

-        na območju sotočja Predelice in Koritnice se vzdolž vodotoka uredi pot in izvede dostope do vode. Površine nanosa se zatravi in mestoma zasadi s skupinami avtohtonega drevja. Ob izvajanju del se v čim večji meri ohrani obstoječo vegetacijo;

-        pri vseh zatravitvah, razen parkovnih ureditev, se izvaja setev senenega drobirja z okoliških travnikov, z dodano travno mešanico brez tujerodnih vrst;

-        v fazi izdelave projektne dokumentacije za razgledno ploščad in vstopni del na Mangartsko cesto ter parkovno ureditev na območju novega mostu čez Predelico, je dopustno izdelati variantne rešitve, ki upoštevajo osnovna izhodišča lokacijskega načrta.

(2) Pri oblikovanju obrežnih zidov in nasipov v Zgornjem in Spodnjem Logu se upošteva naslednje pogoje:

-        na levem bregu Predelice med P 95 in P 87 se izvede obrežni zid v skupni dolžini 100 m, v eni višinski stopnji. Zid s povprečno višino 3,0 m na vodni strani in 1,5 m na zaledni strani se zgradi iz kamna v betonu in se ga v spodnjem robu prilagaja razgibanemu poteku skalnate brežine ter v stiku z vodo izvede v neporavnani obliki in gradi z vmesnimi prostori – skrivališči za ribe;

-        na desnem bregu Predelice med P 86 in P 75 se izvede obrežni zid višine 1,5 do 2,7 m v dolžini 105 m z dvema krajšima zidovoma in zemeljski nasip, ki se navezuje na obstoječo vzpetino nad sotočjem Predelice in Koritnice. Nasip v dolžini 121 m se zatravi in prilagodi poteku terena. Povprečna višina nasipa je 1,5 m. Ob nasipu in zidu se zasadi skupine dreves in grmovja;

-        na desnem bregu Koritnice, na območju Spodnjega Loga, se med P 44 in P 50 na obstoječi zgornji terasi izvede obrežni zid iz kamna v betonu, višine 1 do 2 m, v skupni dolžini 260 m. Za dostop do brežin se izvede stopnišča. Pri izgradnji zidu je potrebno v čim večji meri ohranjati obstoječo zarast na brežini. Med P 42 in P 44 obrežni zid prehaja v nasip višine 0,5 do 1,0 m in dolžine 70 m. Nasip se humuzira in zatravi. Med P 42 in P 37 se zaradi zaščite ceste in hiš ob njej izvede obrežni zid v višini 1,5 m nad nivojem ceste, v skupni dolžini 180 m, zaradi višine zidu 2,0 do 3,0 m nad brežino Koritnice, se med brežino Koritnice in zidom izvede ozelenjen nasip, območje med cesto in obrežnim zidom se nasuje do nivoja ceste in zatravi;

-        v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba z zasaditvami, mikroreliefnim oblikovanjem, uporabo materialov in členitvami obrežne zidove čimbolj približati značaju prostora in merilu naselja.

22. člen

(arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov)

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba medsebojno uskladiti arhitekturno oblikovanje objektov in jih uskladiti z izhodišči Ministrstva za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave in Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave območna enota Nova Gorica.

(2) Odbojne in varovalne ograje ob cestah se izvedejo v leseni izvedbi z vgrajenimi jeklenimi vrvmi.

(3) Vidne dele opornih in podpornih zidov se obloži z avtohtonim kamnom. Vkopne in nasipne brežine se oblikuje tako, da se zagotovi čim boljši prehod v raščen ali preoblikovan teren.

VIII. POGOJI ZA UREJANJE ENERGETSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

23. člen

(vodovod)

(1) V okviru ureditve struge Koritnice se prečkanje vodovoda v profilu struge med P 70 in P 71 izvede po novi brvi. Prečkanje Predelice čez obstoječi začasni most se nadomesti z vodovodom po novem mostu.

(2) Za ustrezno vodooskrbo in požarno varnost se zgradi vodohran na lokaciji Glavica in črpališče znotraj obstoječega vodohrana JZ od izvira Rajbelj. Obe lokaciji se med seboj poveže s cevovodom. Od vodohrana na Glavici do regionalne ceste Predel-Bovec se izdela dva cevovoda, nato se poleg povezave med črpališčema izvede še cevovod do P 41 v robu regionalne ceste Predel-Bovec.

(3) Vse prestavitve in nove gradnje se izvede na ustrezni globini oziroma po tehnologiji (vodenje vodovoda po mostu in brvi), ki preprečuje zmrzovanje. Pri sami gradnji je treba upoštevati pogoje upravljavca vodovoda.

(4) Za vodooskrbo Magartske planine je potrebno izdelati novo zajetje in vodohran. Lokacija je ista kot pred porušitvijo.

(5) Na predvideno vodovodno omrežje se priključijo objekti v naseljih Zgornji Log in Spodnji Log.

24. člen

(elektrika)

(1) Na odseku od Spodnjega Loga do hidroelektrarne Log pod Mangartom se namesto obstoječega daljnovoda DV 20 kV Kluže – Log pod Mangartom, ki poteka po ogroženem območju, zgradi novo visokonapetostno podzemno kabelsko omrežje, katerega trasa bo izven ogroženega območja. Izvedejo se naslednja dela:

-        pri prehodu prostozračnega voda v kabelskega je potrebno obstoječi armiranobetonski drog zamenjati z močnejšim armiranobetonskim drogom;

-        od droga naprej skozi Spodnji Log se kablovod izvede v kabelski kanalizaciji v desnem robu magistralne ceste Bovec–Predel do travnika na levi strani potoka Roje, kjer je lokacija nove transformatorske postaje v katero se namesti obstoječo transformatorsko postajo 20/0,4 kV Spodnji Log pod Mangartom;

-        od nove transformatorske postaje do Zgornjega Loga (približno 230 m) je kablovod prosto vkopan ob cesti, in sicer 8 m od roba ceste zaradi ustreznega odmika od dreves;

-        pred Zgornjim Logom kablovod preide iz prostega vkopa v kabelsko kanalizacijo in poteka po desnem voznem pasu do hotela, kjer se kablovod odcepi desno preko dvorišča in travnika do lokacije obstoječe razdelilne omare nizkonapetostnega omrežja in lokacije nove transformatorske postaje v katero se premesti obstoječo transformatorsko postajo 20/0,4 kV Log pod Mangartom;

-        drugi del kablovoda se nadaljuje po cesti do novo predvidenega mostu čez Predelico. Elektro instalacija se vgradi v hodnik na mostu, z revizijskim jaškom pred in za objektom in se nadaljuje po lokalni cesti proti hidroelektrarni Log pod Mangartom;

-        preko travnika je kablovod prosto vkopan in poteka ob cesti do mesta, kjer cesta preide v gozd znotraj katerega se kablovod do zgradbe male hidroelektrarne Log pod Mangartom izvede v kabelski kanalizaciji.

(2) Kablovod mora biti izveden skladno s ustreznimi tehničnimi predpisi, minimalna globina vkopa zgornje cevi oziroma vodnika je 0,70 m, kabelski jaški so dimenzije 2,02,01,8 m (pomembnejši jaški v smislu vlečenja kablov) oziroma 1,51,51,6 m (pomožni jaški v smislu vlečenja kablov). Po izgradnji novega kablovoda in transformatorskih postaj se demontira daljnovod na odseku od Spodnjega Loga do hidroelektrarne Log pod Mangartom in zdajšnjo transformatorsko postajo 20/0,4 kV.

Spodnji Log pod Mangartom na betonskem drogu ter zidano transformatorsko postajo 20/0,4 kV Log pod Mangartom.

(3) Zgradi se prostozračni visokonapetostni 20kV daljnovod od daljnovoda Strmec-Predel do Mangartske planine. Med novo transformatorsko postajo na Mangartski planini in obstoječo transformatorsko postajo pri mostu pri Mlinču, se po istih oporiščih kot daljnovod izdela še nizkonapetostno omrežje preko katerega se zagotovi napajanje naprav alarmnega sistema, zajetja za malo hidroelektrarno Log pod Mangartom in Mangartske planine. Transformatorska postaja je na lesenem drogu, nazivna napetost je 20/0,4 kV.

(4) Vse naprave električnega omrežja je potrebno izvesti tako, da so vidno čim manj izpostavljene in da je preprečen dostop nepooblaščenim osebam.

(5) Za naprave alarmnega sistema se uredi napajanje z električno energijo po novem nizkonapetostnem omrežju. Poleg napajanja z električno energijo mora biti predvideno še neodvisno napajanje (akumulator in bencinski oziroma dizelski agregat).

25. člen

(kanalizacija)

(1) Odvajanje sanitarnih voda v naselju Zgornji Log in Spodnji Log se izvede s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo velikosti 200 PE. Na predvideno kanalizacijo se morajo priključiti vsi objekti, ki gravitirajo na projektirano kanalizacijsko omrežje, dovoljena je priključitev le sanitarnih voda, obstoječe greznice se po izgradnji kanalizaciji opusti. Čistilna naprava naj bo vkopana, montažne izvedbe in dodatno zaščitena v primeru ponovne splazitve.

(2) Odvajanje meteornih voda se v Zgornjem Logu izvede z obcestno muldo. V Spodnjem Logu je poleg obstoječih obcestnih muld predviden še zaledni jarek. Vse tako zbrane meteorne vode se odvajajo v obstoječe vodotoke.

26. člen

(zajetje za malo hidroelektrarno Log pod Mangartom)

V okviru nadaljnjih vzdrževalnih in obnovitvenih del je treba dela na izvedenem objektu izvajati na način, s katerim bi se izboljšalo hidrološke in geomorfološke značilnosti vodotoka. Ob nizkih pretokih ne sme biti zajeta vsa voda Mangartskega potoka. Na vodotoku je treba zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok.

27. člen

(izpust za malo hidroelektrarno Roja)

V ureditvenem območju lokacijskega načrta je načrtovana strojnica in izpust za malo hidroelektrarno Roje. V času gradnje in obratovanja je treba na vodotoku zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok.

28. člen

(mala hidroelektrarna Možnica)

V okviru nadaljnjih vzdrževalnih in obnovitvenih del je treba dela na pregradi zajetja izvajati tako, da se ohranja čimboljše hidrološke značilnosti vodotoka. Na vodotoku je treba zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok. Na objektih male hidroelektrarne Možnica je dopustno izvajati rekonstrukcije.

29. člen

(telekomunikacije)

Telekomunikacijske vode je potrebno urediti v skladu s pogoji upravljavca omrežja in ureditvami v tem lokacijskem načrtu.

IX. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

30. člen

(rušenje obstoječih objektov)

Zaradi neposredne ogroženosti pred drobirskim tokom ob ponovitvi dogodka je treba porušiti naslednje objekte:

-        stanovanjska objekta Log pod Mangartom 70 in 71, parc. št. 116 in 117, k.o. Log pod Mangartom,

-        stanovanjska objekta Log pod Mangartom 72 in 73, parc. št. 114, 113 in 112, k.o. Log pod Mangartom,

-        stanovanjski objekt Log pod Mangartom 76, parc. št. 167, k.o. Log pod Mangartom,

-        stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje Log pod Mangartom 77, parc. št. 163 in 164, k.o. Log pod Mangartom,

-        stanovanjski objekti Log pod Mangartom 85, 86, 86a, parc. št. 302, 298 in 297, k.o. Log pod Mangartom,

-        stanovanjski objekt Log pod Mangartom 88, parc. št. 708/20, k.o. Log pod Mangartom,

-        stanovanjski objekt Log pod Mangartom 89b, parc. št. 375/3, k.o. Log pod Mangartom.

31. člen

(varstvo z alarmnim in opozorilnim sistemom)

(1) Za opozarjanje ljudi pred nevarnostjo mora biti vzpostavljen alarmni sistem, ki se ga dopolni s stalnim opozorilnim sistemom.

(2) Vse naprave alarmnega in opozorilnega sistema se locira tako, da so vidno čim manj izpostavljene. Vse naprave morajo biti na dostopnih mestih, pred nepooblaščenimi osebami se jih po potrebi zaščiti tudi z ograjo. Za naprave, ki so locirane ob cesti, se za zaščito eventualno predvidi tudi odbojna ograja.

32. člen

(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda)

Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        v neposredni bližini posegov je treba v največji možni meri ohraniti naravno obliko gozda;

-        preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti;

-        na gozdnih površinah je dovoljeno izvajati le sanitarno sečnjo, pri čemer je treba zaradi utrjevanja pobočja puščati višje panje. Sečnje gozda morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove, na podlagi detajlnega načrta;

-        sečnje v koridorju daljnovoda je treba izvesti selektivno, le do zahtevane varnostne višine oziroma odmikov, povečano za razdaljo letne rasti vegetacije;

-        kjer bosta prizadeta gozd in gozdni rob, morata biti ustrezno sanirana. Uporabljati je treba avtohtone vrste, v ustrezni sestavi;

-        ohraniti oziroma omogočiti je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej.

33. člen

(varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov)

Za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        renaturacija na območju plazišča ni potrebna, naravno degradirano območje se prepušča zaraščanju po sukcesivni poti;

-        ob Mangartski cesti se na izpostavljenih območjih izvede pogozditev z rušjem;

-        prepovedan je vnos neavtohtonih rastlinskih vrst. V nadaljnji fazi projektiranja se na podlagi popisa travnikov v okolici določi vrstno sestavo za zatravitev;

-        bregove Koritnice se renaturira le na območju med Zgornjim Logom in Spodnjim Logom, preostali del se prepušča zaraščanju po sukcesivni poti;

-        gozdne vegetacije na strmejših pobočjih v porečju večjih potokov in obrežne vegetacije ob vodah ni dovoljeno odstraniti. Če je to zaradi gradnje nujno potrebno, ruvanje korenin ni dovoljeno;

-        z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča;

-        prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje odpadnih materialov, ker lahko povzroči spremembe bivalnih razmer redkih in ogroženih živalskih vrst;

-        na območjih, kjer je predvidena renaturacija, je z njo po možnosti treba začeti že v začetku izvajanja del. Renaturacijo se prikaže v načrtu krajinske ureditve kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V času izvajanja gradbenih del je treba sprotno obveščati Zavod Republike Slovenije za varstvo narave območna enota Nova Gorica in upravljavca Triglavskega narodnega parka in za posege vezane na vodotoke Zavod za ribištvo Slovenije, o posameznih fazah gradnje zaradi spremljanja stanja in vplivov posegov na naravnih vrednotah in zavarovanih območjih;

-        izvajanje del na vodotokih, ki vplivajo na kvaliteto vode je dopustno v času od maja do oktobra. Dva meseca pred začetkom izvajanja del Zavod za ribištvo Slovenije opravi ihtiološki pregled Koritnice na odseku od pregrade za hidroelektrarno Možnica do sotočja s Predelico in Predelice od sotočja s Koritnico do predvidene lokacije prodne pregrade. Na podlagi ugotovitev tega pregleda se določijo zaščitni ukrepi na tem območju v času gradnje.

34. člen

(ureditve v območju kmetijskih zemljišč)

(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.

(2) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

35. člen

(tla)

(1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki bodo v času gradnje razgaljene, je treba ponovno zatraviti oziroma zasaditi. Za zatravitev naj se uporabi seme oziroma pokošen rastlinski material z bližnjih naravnih travnikov. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 43. člena te uredbe.

(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Prst je treba uporabiti za sanacijo devastiranih in degradiranih tal na območju lokacijskega načrta. Substrat za humusiranje se pripravi v dogovoru z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave območna enota Nova Gorica in upravljavcem Triglavskega narodnega parka

36. člen

(varstvo tekočih voda)

(1) Posege v vodotoke je treba izvajati tako, da v vodnih telesih ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. V nadaljnjih fazah projektiranja in izvedbe je treba upoštevati tehnične ukrepe za omejevanje kalnosti vode v času gradbenih del.

(2) Pred začetkom sanacije je treba izdelati elaborat organizacije gradbišča, v katerem je potrebno še posebej obdelati in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja vodotokov med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode.

(3) Med gradnjo ni dovoljen poseg v struge vodotokov z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo.

(4) V času gradnje in po njej je treba na vseh vodotokih zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok.

37. člen

(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)

V ureditvenem območju lokacijskega načrta ni evidentiranih objektov in območij kulturne dediščine. Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine v stičnem območju je treba upoštevati naslednja pogoja:

-        v vidnem prostoru kulturne dediščine je treba infrastrukturne objekte in ureditve brežin oblikovati tako, da se zagotovi čimboljšo vpetost v raščen teren in krajinske značilnosti;

-        dokumentirano mora biti stanje pred gradnjo, in sicer foto in video posnetek prostora z dediščino, posneto pred pričetkom zemeljskih del, ter stanje po končanju del. Dokumentacija mora biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Gorica in hranjena pri njem.

38. člen

(varstvo pred hrupom in vibracije)

(1) V času gradnje ne smejo biti presežene ravni hrupa določene v predpisih, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij:

-        uporabljena gradbena mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati zakonsko predpisanih vrednosti;

-        vsa hrupna dela naj se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času med 7. in 19. uro;

-        upošteva naj se ustrezna ekspozicija hrupu in omeji čas obratovanja hrupnih operacij na najmanjšo možno mero, vključno z uporabo zvočnih signalov. Po potrebi se sprejme dodatne protihrupne ukrepe.

(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati podrobnejše usmeritve za varstvo pred vibracijami.

39. člen

(varstvo zraka)

Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da bo v čim večji meri preprečeno dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil, vremenskih razmer v času gradnje in ustrezno vlaženje.

40. člen

(varstvo pred požarom)

Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe lokacijskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav je treba upoštevati zadostne odmike objektov od vodnikov.

X. ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA

41. člen

(splošne usmeritve)

(1) Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

-        alarmni in opozorilni sistem,

-        ureditev plazu Stovže,

-        vodna infrastruktura,

-        prometni infrastrukturni objekti,

-        krajinske ureditve,

-        energetska infrastruktura,

-        komunalna infrastruktura.

(2) Pri etapnosti izvedbe je treba upoštevati vidik čim hitrejše zagotovitve varnosti in povezanost izvedbe gradbenih del. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

(3) Pri izvajanju posameznih faz urejanja strug Predelice, Koritnice in Možnice je potrebno upoštevati izhodišče, da so regulacijski ukrepi zasnovani po principu postopnega urejanja tako, da se omogoči vodam, da v časovnih obdobjih med fazami po naravni poti sooblikujejo pretočne prereze.

(4) Razmere na strugah je potrebno redno opazovati, predvsem pa izvršiti pregled razmer po vsaki višji vodi in predlagati morebitne potrebne ukrepe.

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

42. člen

(monitoring)

(1) Poleg opozorilnega sistema iz 31. člena, mora investitor:

-        zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja hrupa in vibracij ter površinskih voda in podtalnice v času gradnje in vzdrževanja strug;

-        pri določitvi točk monitoringa smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;

-        točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.

(2) Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

(3) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov prvih meritev in monitoringa, so:

-        dodatne tehnične rešitve,

-        spremembe prostorskih rešitev,

-        drugi ustrezni ukrepi.

43. člen

(organizacija gradbišč)

Za potrebe gradbišč je treba v največji možni meri uporabljati že obstoječe komunikacije in ustvarjati čim manj začasnih novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po njej upoštevati naslednje pogoje:

-        v sklopu projektne dokumentacije za ureditev struge in gradnjo infrastrukturnih objektov izdelati načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi;

-        zagotoviti dostope do vseh zemljišč;

-        vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo, pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji po potrebi obnoviti;

-        objekte in infrastrukturne vode obnoviti, če bi zaradi gradnje, prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb;

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-        na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi stroji izvajati v suhem vremenu;

-        v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva okolja, v najkrajšem možnem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja objektov;

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;

-        na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg, obvezen pa je tudi odvoz kontaminiranega materiala na ustrezno deponijo. V primeru razlitja nevarnih tekočin iz strojev je potrebno onesnaženo zemljino pobrati in ravnati z njo kot nevarnim odpadkom;

-        na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najnujnejšo količino nevarnih snovi na zato primerno urejenih skladiščnih površinah (nadzorovan dostop, neprepustna lovilna posoda, originalna embalaža);

-        gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah. Pranje gradbenih strojev na območju posega ni dovoljeno;

-        v času izvajanja gradbenih del sprotno obveščati Zavod Republike Slovenije za varstvo narave območne enote Nova Gorica, upravljavca Triglavskega narodnega parka in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencijo Republike Slovenije za okolje, Območno pisarna Nova Gorica;

-        poskrbeti za odstranitev gradbenih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;

-        nevarne odpadke (onesnažena zemljina z naftnimi derivati in oljem, odpadni akumulatorji, prazna embalaža od olj, barv itd) oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano;

-        vse brežine, poškodovane zaradi gradnje viadukta čez Mangartski potok (dostopi, gradbišča), je treba takoj po izvedbi sanirati z oblikovanjem reliefa in zasaditvijo.

44. člen

(dodatne obveznosti)

Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih morajo investitor in izvajalci tudi:

-        nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki se začasno izvzamejo iz kmetijske rabe;

-        v času gradnje in po njej zagotoviti dostope do vseh zemljišč;

-        pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;

-        med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;

-        kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličb tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, prekinitev prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe lokacijskega načrta;

-        vzpostaviti v prvotno stanje zemljišča, ki so bila uporabljena v času intervencije po splazitvi plazu;

-        pri sanaciji Mangartske ceste zatraviti vse poškodovane brežine in sanirati erozijska žarišča.

45. člen

(razmejitev in primopredaja)

Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh objektov in naprav, katere ne bo prevzel v upravljanje ter pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

XII. TOLERANCE

46. člen

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene s tem lokacijskim načrtom. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

XIII. NADZOR

47. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 5. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        prostorske sestavine Dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986-2000 (Uradno glasilo Občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 9/90) in Srednjeročni družbeni plan Občine Tolmin za obdobje 1986-90 (Uradno glasilo Občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 5/91) ter Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in Srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Bovec (Uradno glasilo občin, št. 3/97);

-        prostorsko ureditveni pogoji v občini (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/89, 4/92).

49. člen

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in na Občini Bovec.

50. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-31/2003-7

Ljubljana, dne 18. decembra 2003.

EVA 2003-2511-0211

Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik