Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske obsega:

-       Uredbo o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 95/02 z dne 13. 11. 2002),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 119/07 z dne 24. 12. 2007),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 30/09 z dne 17. 4. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 97/12 z dne 14. 12. 2012),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/20 z dne 19. 6. 2020).

UREDBA

o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske

(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen uredbe)

Ta uredba določa splošne pogoje za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, postopke popolnjevanja, pravice in dolžnosti pogodbenih pripadnikov rezervne sestave med usposabljanjem in opravljanjem vojaške službe, nadomestila, druge prejemke in povračila ter razloge za prenehanje oziroma odpoved pogodbe.

2. člen

(pomen pojmov)

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.     kandidat je oseba, ki vloži vlogo za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske,

2.     pogodbeni pripadnik rezervne sestave je državljanka ali državljan, ki je na podlagi prostovoljne odločitve z Ministrstvom za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sklenil pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.

3. člen

(splošni pogoji)

V rezervni sestavi Slovenske vojske lahko prostovoljno sodelujejo moški in ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 50 let oziroma 60 let, če so častniki, in če izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.     da so državljani Republike Slovenije in nimajo dvojnega državljanstva,

2.     da so telesno in duševno sposobni za opravljanje vojaške službe, pri čemer ocenjevanje sposobnosti vsebuje tudi preverjanje gibalnih in drugih zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: gibalnih zmogljivosti), predpisano za pripadnike stalne sestave,

3.     da imajo ustrezno izobrazbo, ki je za vojake praviloma končana srednja poklicna šola, za podčastnika srednja ali višja šola in za častnika najmanj visoka strokovna šola,

4.     da so bili v skladu s predpisi varnostno preverjeni in zanje ne obstaja varnostni zadržek,

5.     da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da niso bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev ali zoper njih ne teče kazenski postopek,

6.     da niso zaposleni v tujini oziroma da jih delodajalec ni napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino za dalj kot tri mesece.

Ne glede na prejšnji odstavek pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne more biti oseba:

1.     ki ji je bila priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti ali je v postopku priznanja te pravice,

2.     ki je bila kot nabornik, vojak na služenju vojaškega roka ali vojaški obveznik rezervne sestave ocenjena kot nesposobna za vojaško službo,

3.     ki se ne razporeja na obrambne dolžnosti v skladu s predpisi o kriterijih za razporejanje državljanov na obrambne dolžnosti, razen državljanov, ki poklicno opravljajo delo duhovnikov in redovnikov v verskih skupnostih,

4.     ki ima sklenjeno pogodbo o službi v Civilni zaščiti oziroma pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji.

Osebe, ki se prednostno razporejajo na dolžnosti v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, v skladu s predpisi o kriterijih za razporejanje državljanov na obrambne dolžnosti, lahko postanejo pogodbeni pripadniki rezervne sestave po predhodnem soglasju predlagatelja razporeditve.

Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za pogodbeno opravljanje vojaške službe vojaških uslužbencev v rezervni sestavi Slovenske vojske.

II. POSTOPEK POPOLNJEVANJA S POGODBENIMI PRIPADNIKI REZERVNE SESTAVE

4. člen

(letni načrt popolnitve)

Na podlagi usmeritev ministra za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) Generalštab Slovenske vojske izdela letni načrt popolnitve s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave (v nadaljnjem besedilu: letni načrt) najkasneje do 30. oktobra za naslednje leto.

Z letnim načrtom se načrtuje praviloma popolnitev s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave po vojnih enotah, podenotah oziroma osnovnih enotah glede na prednostni vrstni red pri oblikovanju vojnih enot, skladno z vojno formacijo, ločeno za vojake, podčastnike in častnike po številu in vojaškoevidenčni dolžnosti, činu ter drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pogodbeni pripadniki rezervne sestave.

Z letnim načrtom se lahko načrtuje do 5% več pogodbenih pripadnikov rezervne sestave po dolžnostih glede na formacije vojnih enot in potrebe po pogodbenih pripadnikih rezervne sestave, zaradi nadomestitve tistih, s katerimi je bila pogodba prekinjena.

Generalštab Slovenske vojske posreduje letni načrt organizacijski enoti ministrstva, pristojni za vojaške zadeve, ki izdela izvlečke in usmeritve za delo uprav za obrambo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).

5. člen

(pridobivanje kandidatov)

O možnostih služenja v rezervni sestavi po pogodbi, ministrstvo obvešča državljane, zlasti vojaške obveznike, z objavami v sredstvih javnega obveščanja in na druge primerne načine.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, obvezno seznani vojaške obveznike o možnosti opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi po pogodbi, ob vpisu v vojaško evidenco v skladu z zakonom.

6. člen

(zbiranje vlog)

Kandidat za sklenitev pogodbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske praviloma vloži vlogo pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, po kraju njegovega stalnega prebivališča.

Vloga mora vsebovati kratek življenjepis s podatki o enotni matični številki občana, imenu in priimku, datumu in kraju oziroma državi rojstva, naslovu stalnega in začasnega prebivališča ter šolski izobrazbi. V vlogi mora kandidat navesti tudi ali želi skleniti pogodbo o službi v rezervni sestavi kot vojak, podčastnik ali častnik.

Vlogi mora kandidat priložiti:

1.     izjavo, da nima dvojnega državljanstva,

2.     izjavo, da po zadnji oceni zdravstvene sposobnosti za vojaško službo ni prišlo do spremembe njegovega zdravstvenega stanja, ki bi vplivala na oceno sposobnosti za vojaško službo, če je bil kandidat že ocenjen kot sposoben ali delno sposoben za vojaško službo,

3.     pisno soglasje za vpogled v osebne podatke, povezane s kandidatovim zdravstvenim stanjem pri izbranem zdravniku, če kandidat nima ocene zdravstvene sposobnosti za vojaško službo,

4.     fotokopijo spričevala o najvišji dokončani šoli,

5.     pisno soglasje za varnostno preverjanje,

6.     izjavo, da je zaposlen v Republiki Sloveniji oziroma, da ga delodajalec ni napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino za dalj kot tri mesece, da je delodajalca seznanil z namero, da bo podpisal pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma izjavo, da je nezaposlen.

Vlogi lahko kandidat priloži tudi priporočila šole, delodajalca, društev ali drugih oseb, potrdila o dodatnem izobraževanju in usposabljanju ter izrazi željo po rodu oziroma službi, v kateri bi opravljal vojaško službo.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, dopolni vlogo s podatki o državljanstvu, o ureditvi služenja vojaškega roka, o vojaškoevidenčni dolžnosti oziroma usposobljenosti, o osebnem činu, o oceni sposobnosti za vojaško službo, o razporeditvah na vojaško dolžnost ter o udeležbi na vojaških vajah, ki jih pridobi iz uradnih evidenc. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, pridobi za osebe iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe tudi soglasje predlagatelja razporeditve na dolžnost v sistem zaščite, reševanja in pomoči, za sklenitev pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.

7. člen

(preverjanje pogojev)

Kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje in za katerega ni bil ugotovljen varnostni zadržek, se napoti na preverjanje gibalnih zmogljivosti.

Šteje se, da kandidat izpolnjuje zdravstvene pogoje za opravljanje vojaške službe, če je bil ocenjen kot sposoben oziroma delno sposoben za vojaško službo in je uspešno opravil preverjanje gibalnih zmogljivosti.

Kandidata, ki je uspešno opravil preverjanje gibalnih zmogljivosti, nima pa ocene sposobnosti za vojaško službo iz prejšnjega odstavka, se napoti na zdravniški pregled v skladu s predpisi o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo. Na zdravniški pregled mora kandidat prinesti zdravstveno dokumentacijo od izbranega osebnega zdravnika.

Oceno sposobnosti za vojaško službo in vojaškoevidenčno dolžnost kandidatu določi pristojna komisija ministrstva.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, po prejemu rezultatov preverjanja gibalnih zmogljivosti in ocene sposobnosti za vojaško službo, pripravi dokumentacijo o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, za odločanje na komisiji za izbor kandidatov (v nadaljnjem besedilu: komisija).

8. člen

(komisija za izbor kandidatov)

O primernosti kandidata za opravljanje vojaške službe na podlagi zbrane dokumentacije odloča komisija, ki jo imenuje minister.

Komisija ugotovi primernost in pripravljenost kandidatov za opravljanje vojaške službe in izbere kandidate, s katerimi se sklene pogodba za opravljanje vojaške službe po vojnih enotah in formacijskih dolžnostih oziroma vojaško evidenčnih dolžnostih.

Kandidatom brez odsluženega vojaškega roka komisija na podlagi predpisanih pogojev in potreb popolnitve, njihove ocene zdravstvene sposobnosti za vojaško službo in želje določi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bodo usposobili.

9. člen

(izbor kandidatov)

Pri izbiri kandidatov komisija prednostno upošteva vojaške obveznike, ki so prenehali poklicno opravljati vojaško službo v Slovenski vojski, vojaške obveznike rezervne sestave, razporejene v enoto, ki jih bodo nadomestili pogodbeni pripadniki rezervne sestave, vojaške obveznike, ki so odslužili vojaški rok ali v skladu z zakonom kako drugače uredili služenje vojaškega roka.

Kandidate o izbiri obvesti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Vlogo kandidata, ki izpolnjuje pogoje, vendar z njim ni bila sklenjena pogodba, ker je bil izpolnjen letni načrt, komisija v soglasju s kandidatom ponovno obravnava pri naslednjem izboru kandidatov.

III. POGODBA O VOJAŠKI SLUŽBI V REZERVNI SESTAVI

10. člen

(sklenitev pogodbe)

Z izbranimi kandidati ministrstvo sklene pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.

Pogodba se sklene v pisni obliki in mora vsebovati podatke o dnevu nastopa služenja v rezervni sestavi, enoti, v katero se razporeja, višini plačila za pripravljenost in za opravljanje vojaške službe, pogojih opravljanja službe v rezervni sestavi, času trajanja pogodbe, razlogih za odpoved pogodbe in dolžini odpovednih rokov. V pogodbi mora biti predvidena možnost opravljanja vojaške službe izven države, zaradi izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

Pogodba se sklene praviloma za 5 let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje.

Po podpisu pogodbe se pogodbenega pripadnika rezervne sestave vpiše v vojaško evidenco, če v evidenco še ni vpisan in se mu izda vojaška knjižica.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, podpisan izvod pogodbe odstopi enoti, v katero je razporejen pogodbeni pripadnik rezervne sestave, in o podpisu pogodbe obvesti njegovega delodajalca.

11. člen

(imenovanje na formacijsko dolžnost)

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave se imenuje na formacijsko dolžnost na način, ki je predpisan za imenovanje poklicnih pripadnikov vojske.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki se imenuje na formacijsko dolžnost, za katero je predviden dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO ali višje, mora dobiti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje v skladu s predpisi o tajnih podatkih.

Pogodbenega pripadnika rezervne sestave se seznani z razporedom na način, ki je predpisan za pripadnika stalne sestave Slovenske vojske.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave je lahko zaradi potreb popolnitve Slovenske vojske imenovan na drugo formacijsko dolžnost, če izpolnjuje splošne in druge pogoje za opravljanje te formacijske dolžnosti.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POGODBENEGA PRIPADNIKA REZERVNE SESTAVE MED USPOSABLJANJEM IN OPRAVLJANJEM VOJAŠKE SLUŽBE

12. člen

(dolžnosti v času trajanja pogodbe)

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave se je med trajanjem pogodbe dolžan odzvati na podlagi poziva k:

1.     temeljnemu vojaško strokovnemu usposabljanju ali drugi obliki pridobivanja vojaških znanj po posebnem programu, ki se šteje za temeljno vojaško strokovno usposabljanje, če nima odsluženega vojaškega roka,

2.     osnovnemu, nadaljevalnemu in dopolnilnemu usposabljanju,

3.     mobilizacijskemu usposabljanju in preverjanju mobilizacijske pripravljenosti, ki obsega tudi preverjanje usposobljenosti in pripravljenosti za opravljanje nalog,

4.     opravljanju vojaške službe izven države v miru, zaradi izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami,

5.     opravljanju vojaške službe v miru, zaradi povečanega dalj časa trajajočega obsega nalog, ki jih pripadniki stalne sestave ne morejo opraviti, zlasti k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem ali vojnem stanju.

13. člen

(prijava podatkov)

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, prijaviti:

1.     zdravljenje zaradi bolezni ali poškodbe daljše od trideset dni, v roku osmih dni po podaljšanju zdravljenja nad trideset dni,

2.     starševski dopust praviloma v roku petnajstih dni pred začetkom izrabe pravic starševskega dopusta,

3.     napotitev na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino, daljše od trideset dni, na katero ga je napotil delodajalec, pa v petnajstih dneh pred odhodom.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pravice in dolžnosti iz te uredbe mirujejo v času:

1.     zdravljenja daljšega od trideset dni do največ enega leta,

2.     koriščenja starševskega dopusta v skladu s predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,

3.     opravljanja dela, usposabljanja ali šolanja v tujini, daljšega od trideset dni, toda ne več kot tri mesece.

14. člen

(usposabljanje)

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki nima odsluženega vojaškega roka, opravi temeljno vojaško strokovno usposabljanje praviloma v prvem letu trajanja pogodbe. Usposabljanje pogodbeni pripadnik rezervne sestave opravi v skladu s programom izvajanja temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki je opravil služenje vojaškega roka ali temeljno vojaško strokovno usposabljanje in ni usposobljen za dolžnost, za katero je sklenil pogodbo, opravi osnovno vojaško strokovno usposabljanje za vojaka oziroma osnovno usposabljanje za delo v vojski za vojaškega uslužbenca.

Usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave iz prejšnjega odstavka in usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, ki so usposobljeni za dolžnost, za katero so sklenili pogodbo, se organizira in izvaja po načrtu usposabljanja, praviloma v več krajših terminih in enem daljšem neprekinjenem terminu. Skupaj usposabljanje v enem letu ne sme biti daljše od treh mesecev.

Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov se lahko pogodbenega pripadnika rezervne sestave, kandidata za častnika ali podčastnika, napoti v šolo za častnike oziroma šolo za podčastnike, praviloma pod pogoji in na način, kot to velja za pripadnike stalne sestave. Na smiselno enak način se izvaja tudi usposabljanje podčastnika in častnika pogodbene rezerve, ki mora opraviti specializacijo oziroma prekvalifikacijo za drug rod ali službo in nadaljevalno ter dopolnilno usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki mu je predhodno prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, ima skladno z Zakonom o službi v Slovenski vojski pravico do zmanjšanega obsega usposabljanja.

14.a člen

(črtan)

15. člen

(izbor in obveščanje o terminih usposabljanja)

Enota, ki izvaja usposabljanje iz tretjega odstavka 14. člena te uredbe, izdela praviloma do konca meseca oktobra za naslednje leto predlog terminskega načrta usposabljanja.

Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, predlog terminskega načrta usposabljanja posreduje pogodbenemu pripadniku rezervne sestave ter njegovemu delodajalcu, zaradi uskladitve terminov usposabljanj v posameznem letu. Uskladitev terminov usposabljanj potrdita na predlogu načrta, ki ga pogodbeni pripadnik rezervne sestave do zahtevanega roka pošlje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve. Če se delodajalec in pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne uspeta dogovoriti o ponujenih terminih usposabljanj ali če pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne pošlje potrjenega predloga načrta usposabljanj v zahtevanem roku, veljajo termini, ki jih določi pristojna enota Slovenske vojske.

Končni načrt usposabljanja enota posreduje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki je dolžan do konca leta, toda najmanj 30 dni pred prvim načrtovanim usposabljanjem v naslednjem letu, o obveznostih pri usposabljanju za naslednje leto obvestiti pogodbenega pripadnika rezervne sestave in njegovega delodajalca.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena glede izbora in obveščanja o terminih usposabljanja se ne uporabljajo za preverjanje mobilizacijske pripravljenosti iz 3. točke 12. člena te uredbe.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave lahko izjemoma zaprosi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, za zamenjavo predhodno izbranega termina usposabljanja, če mu še ni bil poslan poziv na usposabljanje in če s tem soglaša njegov delodajalec. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko potrdi spremembo termina usposabljanja le po predhodnem soglasju enote.

Na usposabljanje pogodbenega pripadnika rezervne sestave vpokliče upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na način in po postopku, predpisanem za pozivanje vojaških obveznikov.

16. člen

(odlaganje, odsotnost in prekinitev usposabljanja)

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se na njegovo prošnjo lahko odloži usposabljanje:

1.     če je bolan in predloži potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ali potrdilo osebnega zdravnika,

2.     zaradi rojstva otroka, do dveh dni,

3.     v primeru smrti v ožji družini, pri čemer se za ožjo družino štejejo starši, zakonec, otroci, bratje in sestre, do dveh dni,

4.     zaradi nujne pomoči družini, v primeru naravnih ali drugih nesreč, do trideset dni,

5.     zaradi udeležbe na izpitu, kolokviju ali drugih neodložljivih šolskih obveznosti, za en dan, vendar največ tri dni na leto.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se lahko na prošnjo delodajalca zaradi neodložljivega dela, ki ga je treba opraviti neposredno pred ali med usposabljanjem in ga ne more opraviti drug delavec, odloži usposabljanje do treh dni v koledarskem letu.

Prošnja za odložitev se mora vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva oziroma takoj, ko nastane razlog za odložitev usposabljanja. Prošnja se vloži pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve. Udeležbe na mobilizacijskem usposabljanju ali mobilizacijskem preverjanju ni mogoče odlagati. Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora odloženo usposabljanje praviloma opraviti v naslednjem terminu v skladu z letnim načrtom usposabljanja oziroma v terminu, ki ga določi enota.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se lahko med usposabljanjem odobri odsotnost zaradi razlogov določenih v prvem in drugem odstavku tega člena.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se usposabljanje prekine:

1.     če ne opravi preizkusa znanj in usposobljenosti v skladu s programom usposabljanja,

2.     zaradi nedovoljene odsotnosti,

3.     zaradi hujše kršitve discipline med usposabljanjem,

4.     iz zdravstvenih razlogov, ne glede na vrsto bolezni ali poškodbe, če zaradi odsotnosti ne bo mogel uspešno zaključiti usposabljanja.

O odsotnosti in prekinitvi usposabljanja odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.

17. člen

(vojaška služba v miru)

Pogodbene pripadnike rezervne sestave se izjemoma vpokliče k opravljanju vojaške službe v miru, vendar največ sedem mesecev letno.

18. člen

(mobilizacija)

Pogodbene pripadnike rezervne sestave se mobilizira na način, ki je predpisan za vojaške obveznike rezervne sestave.

V. NADOMESTILA TER DRUGI PREJEMKI IN POVRAČILA

19. člen

(plačilo za pripravljenost)

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada za vsak dan pripravljenosti za morebitni vpoklic plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja znesek bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji in se izplačuje mesečno do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.

Plačilo za pripravljenost, določeno od osnove iz prejšnjega odstavka, znaša 0,8 odstotka na dan.

Do zaključka temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave brez odsluženega vojaškega roka 50 odstotkov plačila za pripravljenost iz prejšnjega odstavka.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave ne pripada plačilo za pripravljenost v času usposabljanja oziroma opravljanja vojaške službe, zdravljenja nad 30 dni, dela, usposabljanja ali šolanja v tujini nad 30 dni in koriščenja starševskega dopusta iz 13. člena te uredbe.

Minister lahko za določene formacijske dolžnosti določi, da se plačilo za pripravljenost poveča do 150 odstotkov od višine plačila iz drugega odstavka tega člena.

20. člen

(plačilo med usposabljanjem)

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada v času usposabljanja nadomestilo plače oziroma drugih prejemkov v skladu s predpisi, povračilo stroškov za prevoz, prenočišče in prehrano po merilih, ki veljajo za rezervne pripadnike Slovenske vojske, in plačilo za udeležbo na usposabljanju, ki znaša v delovnih dneh 45 odstotkov osnovnega plačnega razreda, ob sobotah 60 odstotkov ter ob nedeljah in dela prostih dnevih 90 odstotkov osnovnega plačnega razreda, ki velja za poklicnega pripadnika Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti brez napredovanj v plačnih razredih.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave, ki v izbranem terminu usposabljanja za čas odsotnosti z dela zaradi usposabljanja ne uveljavlja nadomestila plače oziroma drugih prejemkov, povečano plačilo za usposabljanje, ki se določi na podlagi bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji v času usposabljanja. Dnevni znesek povečanega plačila za usposabljanje znaša 2,5 odstotka na dan. Zahtevek za povečano plačilo za usposabljanje se vloži najkasneje v roku, ki velja za vložitev zahtevka za nadomestilo plače oziroma drugih prejemkov za čas usposabljanja.

Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena pripada pogodbenemu pripadniku, ob vpoklicu na preverjanje mobilizacijske pripravljenosti iz 3. točke 12. člena te uredbe, plačilo za udeležbo na usposabljanju iz prvega odstavka tega člena, povečano za 20 odstotkov.

Nezaposlenemu pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada denarno nadomestilo za vsak dan usposabljanja.

Za dan usposabljanja oziroma za dnevno plačilo za udeležbo na usposabljanju po tem členu se šteje usposabljanje vključno z bivanjem v enoti, ki traja od 8 do 24 ur. Če traja manj kot 8 ur, se izplača dejansko število ur usposabljanja in bivanja v enoti. Za plačilo po urah je osnova dnevno plačilo za udeležbo na usposabljanju.

Plačilo za usposabljanje se izplača do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.

21. člen

(plačilo za opravljanje vojaške službe v miru)

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave v času opravljanja vojaške službe pripada enako plačilo kot pripadniku stalne sestave Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti.

Plačilo iz tega člena se izplača v roku kot velja za pripadnike stalne sestave.

21.a člen

(povračilo stroškov objave delodajalcu)

Delodajalcu ob odhodu pogodbenega pripadnika rezervne sestave na opravljanje vojaške službe v miru za več kot en mesec pripada povračilo stroškov za enkratno objavo, s katero išče začasno zamenjavo za delavca, v višini največ petih mesečnih neto plačil za pripravljenost.

Zahtevek za povračilo stroškov z dokazili se pošlje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki je pogodbenega pripadnika vpoklical na opravljanje vojaške službe v miru.

22. člen

(plačilo za opravljanje vojaške službe v izrednem in vojnem stanju)

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada plačilo za opravljanje vojaške službe v izrednem ali vojnem stanju v višini, določeni za stalno sestavo.

22.a člen

(posebna denarna nagrada)

Nekdanjemu poklicnemu pripadniku Slovenske vojske, ki najkasneje v roku enega leta po prenehanju pogodbe o zaposlitvi brez krivdnih razlogov v stalni sestavi Slovenske vojske sklene pogodbo o službi v rezervni sestavi, pripada posebna denarna nagrada.

Denarna nagrada iz prejšnjega odstavka znaša za dolžnost vojaka dve, za dolžnost podčastnika tri in za dolžnost častnika štiri mesečna plačila za pripravljenost, v višini, ki jo določa drugi odstavek 19. člena te uredbe, in se izplača ob zadnjem izplačilu plačila za pripravljenost po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. V primeru enostranske odpovedi pogodbe zaradi zmanjšanih formacijskih potreb v rezervni sestavi Slovenske vojske pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave sorazmerni del denarne nagrade, glede na čas trajanja pogodbe.

23. člen

(zavarovanje)

Ministrstvo pogodbene pripadnike rezervne sestave v času usposabljanja in opravljanja vojaške službe zavaruje za primer nesreče pri delu.

24. člen

(dodatek za stalnost)

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada pri vsakem podaljšanju pogodbe enkratni dodatek za stalnost, ki je odvisen od dolžine trajanja podaljšane pogodbe in znaša v primeru podaljšanja pogodbe za:

1.     tri leta eno zadnje mesečno plačilo za pripravljenost,

2.     štiri leta dve zadnji mesečni plačili za pripravljenost,

3.     pet let tri zadnja mesečna plačila za pripravljenost.

Dodatek za stalnost se izplača ob zadnjem izplačilu za pripravljenost po poteku časa, za katerega je bila pogodba podaljšana. V primeru enostranske odpovedi podaljšane pogodbe zaradi zmanjšanih formacijskih potreb v rezervni sestavi Slovenske vojske pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave sorazmerni del dodatka za stalnost, glede na čas trajanja pogodbe.

25. člen

(pravna pomoč)

Ministrstvo zagotovi brezplačno pravno pomoč pogodbenemu pripadniku rezervne sestave, ki ga delodajalec ne sprejme na prejšnje delo ali ga postavi v manj ugoden položaj, v nasprotju z zakonom o obrambi.

VI. ODPOVED POGODBE

26. člen

(prenehanje pogodbe)

Pogodba o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi preneha veljati:

1.     s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,

2.     s smrtjo pogodbenega pripadnika rezervne sestave,

3.     če pogodbeni pripadnik rezervne sestave sklene pogodbo za poklicno opravljanje vojaške službe, se zaposli kot policist, pooblaščena uradna oseba v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ali poklicni gasilec, z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi,

4.     če se ponovno uvede obvezno služenje v rezervni sestavi v skladu z zakonom.

27. člen

(odpoved pogodbe)

Minister lahko enostransko odpove pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi:

1.     če pogodbeni pripadnik rezervne sestave preneha izpolnjevati splošne pogoje iz 3. člena te uredbe,

2.     če je bilo pogodbenemu pripadniku rezervne sestave usposabljanje prekinjeno v skladu s 1. točko petega odstavka 16. člena te uredbe,

3.     če pogodbeni pripadnik rezervne sestave v tekočem letu ni opravil vseh, z letnim načrtom predpisanih usposabljanj,

4.     če je bil pogodbeni pripadnik rezervne sestave ocenjen s službeno oceno nezadovoljivo,

5.     zaradi zmanjšanih formacijskih potreb v rezervni sestavi Slovenske vojske,

6.     če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez opravičenega razloga ni odzval k opravljanju vojaške službe oziroma na usposabljanje,

7.     če je bil pogodbenemu pripadniku rezervne sestave izrečen disciplinski ukrep zaradi hujših kršitev vojaške discipline v skladu z Zakonom o obrambi,

8.     če se je pogodbeni pripadnik rezervne sestave zaposlil v tujini ali odšel na šolanje oziroma usposabljanje v tujino za dalj kot tri mesece,

9.     če pogodbeni pripadnik rezervne sestave uveljavlja ali je uveljavil pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti,

10.  če pogodbenemu pripadniku rezervne sestave ni bilo izdano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov zahtevane stopnje skladno z 11. členom te uredbe,

11.  če pogodbeni pripadnik rezervne sestave pravočasno ne prijavi sprememb podatkov iz 13. člena te uredbe,

12.  če pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne soglaša z imenovanjem na formacijsko dolžnost v skladu s potrebami popolnitve Slovenske vojske.

V primeru odpovedi pogodbe iz 3., 4., 6., 7., 8., 9., 11. in 12. točke prejšnjega odstavka je pogodbeni pripadnik rezervne sestave dolžan ministrstvu povrniti v celoti plačilo za pripravljenost za zadnjih 12 mesecev, posebno denarno nagrado in sorazmerni del stroškov, nastalih v času vseh usposabljanj, razen pri preverjanju telesne in duševne sposobnosti kandidatov za napotitev v šolo za časnike oziroma šolo za podčastnike. Sorazmerni del stroškov, nastalih v času usposabljanj, se izračuna tako, da se izplačana plačila za usposabljanja zmanjšajo za odstotek že realiziranega časa trajanja pogodbe. V primeru odpovedi podaljšane pogodbe je pogodbeni pripadnik rezervne sestave dolžan ministrstvu povrniti plačila iz tega odstavka samo po podaljšani pogodbi.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave iz drugega odstavka tega člena mora ministrstvu povrniti stroške v roku 30 dni po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti. Če v navedenem roku ne povrne stroškov, se zaračunajo zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za plačilo.

Ministrstvo na prošnjo pogodbenega pripadnika rezervne sestave, ki ima mesečne prejemke manjše od minimalne plače ali če stroški vračila presegajo znesek dveh minimalnih plač lahko odredi obročno vrnitev plačil iz drugega odstavka tega člena, vendar največ v dvanajstih obrokih. Mesečni obrok ne sme biti nižji od mesečnega plačila za pripravljenost v mesecu, v katerem je bila odpovedana pogodba o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.

Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pogodbenega pripadnika rezervne sestave, ki je pogodbo odpovedal iz osebnih razlogov, razen, če je pogodbeni pripadnik rezervne sestave odpovedal pogodbo iz razloga, ker je po podpisu pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi postal samohranilec z mladoletnim otrokom. Pisno izjavo o odpovedi pogodbe iz osebnih razlogov vloži pogodbeni pripadnik rezervne sestave pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, po kraju njegovega stalnega prebivališča.

28. člen

(opravljanje vojaške službe po pogodbi v enotah za zveze)

Določila te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za opravljanje vojaške službe po pogodbi v enotah za zveze.

Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 95/02) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

(preverjanje gibalnih sposobnosti)

Preverjanje gibalnih sposobnosti pogodbenih pripadnikov rezervne sestave se začne izvajati z začetkom preverjanja gibalnih sposobnosti kandidatov za poklicno opravljanje vojaške službe.

30. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 122/04) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

19. člen

(uporaba uredbe za pogodbene pripadnike rezervne sestave)

Pogodbeni pripadniki rezervne sestave, ki so sklenili pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske pred uveljavitvijo te uredbe, ohranijo pogodbeno pridobljene pravice, če je to zanje ugodneje, razen pravice glede višine plačila za pripravljenost, ki se začne po tej uredbi obračunavati s 1. 12. 2004.

20. člen

(uveljavitev uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2005, razen 14. člena te uredbe glede plačila za pripravljenost, ki se začne po tej uredbi obračunavati s 1. 12. 2004.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 119/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

12. člen

(uporaba uredbe za pogodbene pripadnike rezervne sestave)

Pogodbenim pripadnikom rezervne sestave, ki imajo na dan uveljavitve te uredbe sklenjeno šest- ali sedemletno pogodbo o vojaški službi v rezervni sestavi, se pogodbeno razmerje ne skrajša, osnovno vojaško strokovno usposabljanje za vojaka oziroma osnovno usposabljanje za delo v vojski za vojaškega uslužbenca pa opravijo v okviru letnih načrtov usposabljanj.

Pogodbeni pripadniki rezervne sestave, ki so sklenili pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske pred uveljavitvijo te uredbe, ohranijo pogodbeno pridobljene pravice, če je to zanje ugodneje, razen dolžnosti vračila dodatka za stalnost v primeru odpovedi podaljšane pogodbe.

13. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 30/09) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Plačilo za usposabljanje, skladno s prvim odstavkom 2. člena te uredbe, pripada pogodbenim pripadnikom rezervne sestave od 1. maja 2009 dalje.

5. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 97/12) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

8. člen

(vračilo dodatka za stalnost)

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki mu je bil dodatek za stalnost izplačan pred uveljavitvijo te uredbe, je dolžan v primeru odpovedi podaljšane pogodbe dodatek za stalnost vrniti najkasneje v enem letu od datuma, ko se začne podaljšano pogodbeno obdobje.

9. člen

(uporaba uredbe za pogodbene pripadnike rezervne sestave)

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave lahko zaradi nestrinjanja z določbami te uredbe v roku 30 dni od uveljavitve te uredbe vloži pisno izjavo o odpovedi pogodbe. Pogodba v tem primeru preneha veljati naslednji dan po prejemu pisne izjave o odpovedi pogodbe, pri čemer pogodbeni pripadnik ministrstvu ni dolžan povrniti stroškov, ki jih določa drugi odstavek 27. člena uredbe.

10. člen

(uveljavitev in začetek uporabe)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.«.

Uredba o spremembi Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2020.«.