Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
obsega:
-
Uredbo o pogodbenem opravljanju vojaške službe
v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 95/02 z dne 13. 11.
2002),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 119/07 z dne 24. 12. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 30/09 z dne 17. 4. 2009),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 97/12 z dne 14. 12. 2012),
-
Uredbo o spremembi
Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske
vojske (Uradni list RS, št. 89/20 z dne 19. 6. 2020).
UREDBA
o pogodbenem opravljanju vojaške
službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen uredbe)
Ta uredba določa splošne pogoje za
pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske,
postopke popolnjevanja, pravice in dolžnosti pogodbenih pripadnikov rezervne
sestave med usposabljanjem in opravljanjem vojaške službe, nadomestila, druge
prejemke in povračila ter razloge za prenehanje oziroma odpoved pogodbe.
2. člen
(pomen pojmov)
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo
naslednji pomen:
1.
kandidat je oseba, ki vloži vlogo za pogodbeno
opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske,
2.
pogodbeni pripadnik rezervne sestave je
državljanka ali državljan, ki je na podlagi prostovoljne odločitve z
Ministrstvom za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sklenil pogodbo o
opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.
3. člen
(splošni pogoji)
V rezervni sestavi Slovenske vojske lahko
prostovoljno sodelujejo moški in ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do
konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 50 let oziroma 60 let, če so
častniki, in če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.
da so državljani Republike Slovenije in nimajo
dvojnega državljanstva,
2.
da so telesno in duševno sposobni za
opravljanje vojaške službe, pri čemer ocenjevanje sposobnosti vsebuje tudi
preverjanje gibalnih in drugih zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: gibalnih
zmogljivosti), predpisano za pripadnike stalne sestave,
3.
da imajo ustrezno izobrazbo, ki je za vojake
praviloma končana srednja poklicna šola, za podčastnika srednja ali višja šola
in za častnika najmanj visoka strokovna šola,
4.
da so bili v skladu s predpisi varnostno
preverjeni in zanje ne obstaja varnostni zadržek,
5.
da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da niso bili obsojeni
na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot
treh mesecev ali zoper njih ne teče kazenski postopek,
6.
da niso zaposleni v tujini oziroma da jih
delodajalec ni napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino
za dalj kot tri mesece.
Ne glede na prejšnji odstavek pogodbeni
pripadnik rezervne sestave ne more biti oseba:
1.
ki ji je bila priznana pravica do ugovora vesti
vojaški dolžnosti ali je v postopku priznanja te pravice,
2.
ki je bila kot nabornik, vojak na služenju
vojaškega roka ali vojaški obveznik rezervne sestave ocenjena kot nesposobna za
vojaško službo,
3.
ki se ne razporeja na obrambne dolžnosti v
skladu s predpisi o kriterijih za razporejanje državljanov na obrambne
dolžnosti, razen državljanov, ki poklicno opravljajo delo duhovnikov in
redovnikov v verskih skupnostih,
4.
ki ima sklenjeno pogodbo o službi v Civilni
zaščiti oziroma pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji.
Osebe, ki se prednostno razporejajo na
dolžnosti v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, v skladu s predpisi o
kriterijih za razporejanje državljanov na obrambne dolžnosti, lahko postanejo
pogodbeni pripadniki rezervne sestave po predhodnem soglasju predlagatelja
razporeditve.
Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo
tudi za pogodbeno opravljanje vojaške službe vojaških uslužbencev v rezervni
sestavi Slovenske vojske.
II. POSTOPEK POPOLNJEVANJA S POGODBENIMI PRIPADNIKI REZERVNE
SESTAVE
4. člen
(letni načrt popolnitve)
Na podlagi usmeritev ministra za obrambo (v
nadaljnjem besedilu: minister) Generalštab Slovenske vojske izdela letni načrt
popolnitve s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave (v nadaljnjem besedilu:
letni načrt) najkasneje do 30. oktobra za naslednje leto.
Z letnim načrtom se načrtuje praviloma
popolnitev s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave po vojnih enotah,
podenotah oziroma osnovnih enotah glede na prednostni vrstni red pri
oblikovanju vojnih enot, skladno z vojno formacijo, ločeno za vojake,
podčastnike in častnike po številu in vojaškoevidenčni dolžnosti, činu ter
drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pogodbeni pripadniki rezervne
sestave.
Z letnim načrtom se lahko načrtuje do 5%
več pogodbenih pripadnikov rezervne sestave po dolžnostih glede na formacije
vojnih enot in potrebe po pogodbenih pripadnikih rezervne sestave, zaradi
nadomestitve tistih, s katerimi je bila pogodba prekinjena.
Generalštab Slovenske vojske posreduje
letni načrt organizacijski enoti ministrstva, pristojni za vojaške zadeve, ki
izdela izvlečke in usmeritve za delo uprav za obrambo ministrstva (v nadaljnjem
besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).
5. člen
(pridobivanje kandidatov)
O možnostih služenja v rezervni sestavi po
pogodbi, ministrstvo obvešča državljane, zlasti vojaške obveznike, z objavami v
sredstvih javnega obveščanja in na druge primerne načine.
Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, obvezno seznani vojaške obveznike o možnosti opravljanja vojaške službe
v rezervni sestavi po pogodbi, ob vpisu v vojaško evidenco v skladu z zakonom.
6. člen
(zbiranje vlog)
Kandidat za sklenitev pogodbe o pogodbenem
opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske praviloma vloži
vlogo pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, po kraju njegovega
stalnega prebivališča.
Vloga mora vsebovati kratek življenjepis s
podatki o enotni matični številki občana, imenu in priimku, datumu in kraju
oziroma državi rojstva, naslovu stalnega in začasnega prebivališča ter šolski
izobrazbi. V vlogi mora kandidat navesti tudi ali želi skleniti pogodbo o
službi v rezervni sestavi kot vojak, podčastnik ali častnik.
Vlogi mora kandidat priložiti:
1.
izjavo, da nima dvojnega državljanstva,
2.
izjavo, da po zadnji oceni zdravstvene
sposobnosti za vojaško službo ni prišlo do spremembe njegovega zdravstvenega
stanja, ki bi vplivala na oceno sposobnosti za vojaško službo, če je bil
kandidat že ocenjen kot sposoben ali delno sposoben za vojaško službo,
3.
pisno soglasje za vpogled v osebne podatke,
povezane s kandidatovim zdravstvenim stanjem pri izbranem zdravniku, če
kandidat nima ocene zdravstvene sposobnosti za vojaško službo,
4.
fotokopijo spričevala o najvišji dokončani
šoli,
5.
pisno soglasje za varnostno preverjanje,
6.
izjavo, da je zaposlen v Republiki Sloveniji
oziroma, da ga delodajalec ni napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali
šolanje v tujino za dalj kot tri mesece, da je delodajalca seznanil z namero,
da bo podpisal pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi
Slovenske vojske oziroma izjavo, da je nezaposlen.
Vlogi lahko kandidat priloži tudi
priporočila šole, delodajalca, društev ali drugih oseb, potrdila o dodatnem
izobraževanju in usposabljanju ter izrazi željo po rodu oziroma službi, v
kateri bi opravljal vojaško službo.
Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, dopolni vlogo s podatki o državljanstvu, o ureditvi služenja vojaškega
roka, o vojaškoevidenčni dolžnosti oziroma usposobljenosti, o osebnem činu, o
oceni sposobnosti za vojaško službo, o razporeditvah na vojaško dolžnost ter o
udeležbi na vojaških vajah, ki jih pridobi iz uradnih evidenc. Upravni organ,
pristojen za obrambne zadeve, pridobi za osebe iz tretjega odstavka 3. člena te
uredbe tudi soglasje predlagatelja razporeditve na dolžnost v sistem zaščite,
reševanja in pomoči, za sklenitev pogodbe o opravljanju vojaške službe v
rezervni sestavi.
7. člen
(preverjanje pogojev)
Kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje in
za katerega ni bil ugotovljen varnostni zadržek, se napoti na preverjanje
gibalnih zmogljivosti.
Šteje se, da kandidat izpolnjuje
zdravstvene pogoje za opravljanje vojaške službe, če je bil ocenjen kot
sposoben oziroma delno sposoben za vojaško službo in je uspešno opravil
preverjanje gibalnih zmogljivosti.
Kandidata, ki je uspešno opravil
preverjanje gibalnih zmogljivosti, nima pa ocene sposobnosti za vojaško službo
iz prejšnjega odstavka, se napoti na zdravniški pregled v skladu s predpisi o
ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo. Na zdravniški pregled
mora kandidat prinesti zdravstveno dokumentacijo od izbranega osebnega zdravnika.
Oceno sposobnosti za vojaško službo in
vojaškoevidenčno dolžnost kandidatu določi pristojna komisija ministrstva.
Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, po prejemu rezultatov preverjanja gibalnih zmogljivosti in ocene
sposobnosti za vojaško službo, pripravi dokumentacijo o kandidatih, ki
izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, za odločanje na komisiji za izbor kandidatov
(v nadaljnjem besedilu: komisija).
8. člen
(komisija za izbor kandidatov)
O primernosti kandidata za opravljanje
vojaške službe na podlagi zbrane dokumentacije odloča komisija, ki jo imenuje
minister.
Komisija ugotovi primernost in
pripravljenost kandidatov za opravljanje vojaške službe in izbere kandidate, s
katerimi se sklene pogodba za opravljanje vojaške službe po vojnih enotah in formacijskih
dolžnostih oziroma vojaško evidenčnih dolžnostih.
Kandidatom brez odsluženega vojaškega roka
komisija na podlagi predpisanih pogojev in potreb popolnitve, njihove ocene
zdravstvene sposobnosti za vojaško službo in želje določi vojaško evidenčno
dolžnost, za katero se bodo usposobili.
9. člen
(izbor kandidatov)
Pri izbiri kandidatov komisija prednostno
upošteva vojaške obveznike, ki so prenehali poklicno opravljati vojaško službo
v Slovenski vojski, vojaške obveznike rezervne sestave, razporejene v enoto, ki
jih bodo nadomestili pogodbeni pripadniki rezervne sestave, vojaške obveznike,
ki so odslužili vojaški rok ali v skladu z zakonom kako drugače uredili
služenje vojaškega roka.
Kandidate o izbiri obvesti upravni organ,
pristojen za obrambne zadeve.
Vlogo kandidata, ki izpolnjuje pogoje,
vendar z njim ni bila sklenjena pogodba, ker je bil izpolnjen letni načrt,
komisija v soglasju s kandidatom ponovno obravnava pri naslednjem izboru
kandidatov.
III. POGODBA O VOJAŠKI SLUŽBI V REZERVNI SESTAVI
10. člen
(sklenitev pogodbe)
Z izbranimi kandidati ministrstvo sklene
pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Pogodba se sklene v pisni obliki in mora
vsebovati podatke o dnevu nastopa služenja v rezervni sestavi, enoti, v katero
se razporeja, višini plačila za pripravljenost in za opravljanje vojaške
službe, pogojih opravljanja službe v rezervni sestavi, času trajanja pogodbe,
razlogih za odpoved pogodbe in dolžini odpovednih rokov. V pogodbi mora biti
predvidena možnost opravljanja vojaške službe izven države, zaradi izvrševanja
obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi
pogodbami.
Pogodba se sklene praviloma za 5 let in se
lahko podaljšuje za enako časovno obdobje.
Po podpisu pogodbe se pogodbenega
pripadnika rezervne sestave vpiše v vojaško evidenco, če v evidenco še ni
vpisan in se mu izda vojaška knjižica.
Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, podpisan izvod pogodbe odstopi enoti, v katero je razporejen pogodbeni
pripadnik rezervne sestave, in o podpisu pogodbe obvesti njegovega delodajalca.
11. člen
(imenovanje na formacijsko dolžnost)
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave se
imenuje na formacijsko dolžnost na način, ki je predpisan za imenovanje
poklicnih pripadnikov vojske.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki se
imenuje na formacijsko dolžnost, za katero je predviden dostop do tajnih
podatkov stopnje ZAUPNO ali višje, mora dobiti dovoljenje za dostop do tajnih
podatkov ustrezne stopnje v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
Pogodbenega pripadnika rezervne sestave se
seznani z razporedom na način, ki je predpisan za pripadnika stalne sestave
Slovenske vojske.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave je
lahko zaradi potreb popolnitve Slovenske vojske imenovan na drugo formacijsko
dolžnost, če izpolnjuje splošne in druge pogoje za opravljanje te formacijske
dolžnosti.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POGODBENEGA PRIPADNIKA REZERVNE
SESTAVE MED USPOSABLJANJEM IN OPRAVLJANJEM VOJAŠKE SLUŽBE
12. člen
(dolžnosti v času trajanja pogodbe)
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave se je
med trajanjem pogodbe dolžan odzvati na podlagi poziva k:
1.
temeljnemu vojaško strokovnemu usposabljanju
ali drugi obliki pridobivanja vojaških znanj po posebnem programu, ki se šteje
za temeljno vojaško strokovno usposabljanje, če nima odsluženega vojaškega
roka,
2.
osnovnemu, nadaljevalnemu in dopolnilnemu
usposabljanju,
3.
mobilizacijskemu usposabljanju in preverjanju
mobilizacijske pripravljenosti, ki obsega tudi preverjanje usposobljenosti in
pripravljenosti za opravljanje nalog,
4.
opravljanju vojaške službe izven države v miru,
zaradi izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z
mednarodnimi pogodbami,
5.
opravljanju vojaške službe v miru, zaradi
povečanega dalj časa trajajočega obsega nalog, ki jih pripadniki stalne sestave
ne morejo opraviti, zlasti k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob
naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem ali vojnem stanju.
13. člen
(prijava podatkov)
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora
upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, prijaviti:
1.
zdravljenje zaradi bolezni ali poškodbe daljše
od trideset dni, v roku osmih dni po podaljšanju zdravljenja nad trideset dni,
2.
starševski dopust praviloma v roku petnajstih
dni pred začetkom izrabe pravic starševskega dopusta,
3.
napotitev na opravljanje dela, usposabljanje
ali šolanje v tujino, daljše od trideset dni, na katero ga je napotil
delodajalec, pa v petnajstih dneh pred odhodom.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave
pravice in dolžnosti iz te uredbe mirujejo v času:
1.
zdravljenja daljšega od trideset dni do največ
enega leta,
2.
koriščenja starševskega dopusta v skladu s
predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
3.
opravljanja dela, usposabljanja ali šolanja v
tujini, daljšega od trideset dni, toda ne več kot tri mesece.
14. člen
(usposabljanje)
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki
nima odsluženega vojaškega roka, opravi temeljno vojaško strokovno
usposabljanje praviloma v prvem letu trajanja pogodbe. Usposabljanje pogodbeni
pripadnik rezervne sestave opravi v skladu s programom izvajanja temeljnega
vojaško strokovnega usposabljanja.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki je
opravil služenje vojaškega roka ali temeljno vojaško strokovno usposabljanje in
ni usposobljen za dolžnost, za katero je sklenil pogodbo, opravi osnovno vojaško
strokovno usposabljanje za vojaka oziroma osnovno usposabljanje za delo v
vojski za vojaškega uslužbenca.
Usposabljanje pogodbenih pripadnikov
rezervne sestave iz prejšnjega odstavka in usposabljanje pogodbenih pripadnikov
rezervne sestave, ki so usposobljeni za dolžnost, za katero so sklenili
pogodbo, se organizira in izvaja po načrtu usposabljanja, praviloma v več
krajših terminih in enem daljšem neprekinjenem terminu. Skupaj usposabljanje v
enem letu ne sme biti daljše od treh mesecev.
Ne glede na določbi prejšnjih dveh
odstavkov se lahko pogodbenega pripadnika rezervne sestave, kandidata za
častnika ali podčastnika, napoti v šolo za častnike oziroma šolo za
podčastnike, praviloma pod pogoji in na način, kot to velja za pripadnike
stalne sestave. Na smiselno enak način se izvaja tudi usposabljanje podčastnika
in častnika pogodbene rezerve, ki mora opraviti specializacijo oziroma
prekvalifikacijo za drug rod ali službo in nadaljevalno ter dopolnilno
usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki mu
je predhodno prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, ima skladno
z Zakonom o službi v Slovenski vojski pravico do zmanjšanega obsega
usposabljanja.
14.a člen
(črtan)
15. člen
(izbor in obveščanje o terminih
usposabljanja)
Enota, ki izvaja usposabljanje iz tretjega
odstavka 14. člena te uredbe, izdela praviloma do konca meseca oktobra za
naslednje leto predlog terminskega načrta usposabljanja.
Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, predlog terminskega načrta usposabljanja posreduje pogodbenemu
pripadniku rezervne sestave ter njegovemu delodajalcu, zaradi uskladitve
terminov usposabljanj v posameznem letu. Uskladitev terminov usposabljanj
potrdita na predlogu načrta, ki ga pogodbeni pripadnik rezervne sestave do
zahtevanega roka pošlje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve. Če se
delodajalec in pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne uspeta dogovoriti o
ponujenih terminih usposabljanj ali če pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne pošlje
potrjenega predloga načrta usposabljanj v zahtevanem roku, veljajo termini, ki
jih določi pristojna enota Slovenske vojske.
Končni načrt usposabljanja enota posreduje
upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki je dolžan do konca leta,
toda najmanj 30 dni pred prvim načrtovanim usposabljanjem v naslednjem letu, o
obveznostih pri usposabljanju za naslednje leto obvestiti pogodbenega
pripadnika rezervne sestave in njegovega delodajalca.
Določbe prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena glede izbora in obveščanja o terminih usposabljanja se ne
uporabljajo za preverjanje mobilizacijske pripravljenosti iz 3. točke 12. člena
te uredbe.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave lahko
izjemoma zaprosi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, za zamenjavo
predhodno izbranega termina usposabljanja, če mu še ni bil poslan poziv na
usposabljanje in če s tem soglaša njegov delodajalec. Upravni organ, pristojen
za obrambne zadeve, lahko potrdi spremembo termina usposabljanja le po
predhodnem soglasju enote.
Na usposabljanje pogodbenega pripadnika
rezervne sestave vpokliče upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na način
in po postopku, predpisanem za pozivanje vojaških obveznikov.
16. člen
(odlaganje, odsotnost in prekinitev
usposabljanja)
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se
na njegovo prošnjo lahko odloži usposabljanje:
1.
če je bolan in predloži potrdilo o upravičeni
zadržanosti od dela ali potrdilo osebnega zdravnika,
2.
zaradi rojstva otroka, do dveh dni,
3.
v primeru smrti v ožji družini, pri čemer se za
ožjo družino štejejo starši, zakonec, otroci, bratje in sestre, do dveh dni,
4.
zaradi nujne pomoči družini, v primeru naravnih
ali drugih nesreč, do trideset dni,
5.
zaradi udeležbe na izpitu, kolokviju ali drugih
neodložljivih šolskih obveznosti, za en dan, vendar največ tri dni na leto.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se
lahko na prošnjo delodajalca zaradi neodložljivega dela, ki ga je treba
opraviti neposredno pred ali med usposabljanjem in ga ne more opraviti drug
delavec, odloži usposabljanje do treh dni v koledarskem letu.
Prošnja za odložitev se mora vložiti
najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva oziroma takoj, ko nastane razlog za
odložitev usposabljanja. Prošnja se vloži pri upravnem organu, pristojnem za
obrambne zadeve. Udeležbe na mobilizacijskem usposabljanju ali mobilizacijskem
preverjanju ni mogoče odlagati. Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora
odloženo usposabljanje praviloma opraviti v naslednjem terminu v skladu z
letnim načrtom usposabljanja oziroma v terminu, ki ga določi enota.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se
lahko med usposabljanjem odobri odsotnost zaradi razlogov določenih v prvem in
drugem odstavku tega člena.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se
usposabljanje prekine:
1.
če ne opravi preizkusa znanj in usposobljenosti
v skladu s programom usposabljanja,
2.
zaradi nedovoljene odsotnosti,
3.
zaradi hujše kršitve discipline med
usposabljanjem,
4.
iz zdravstvenih razlogov, ne glede na vrsto
bolezni ali poškodbe, če zaradi odsotnosti ne bo mogel uspešno zaključiti
usposabljanja.
O odsotnosti in prekinitvi usposabljanja
odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
17. člen
(vojaška služba v miru)
Pogodbene pripadnike rezervne sestave se
izjemoma vpokliče k opravljanju vojaške službe v miru, vendar največ sedem
mesecev letno.
18. člen
(mobilizacija)
Pogodbene pripadnike rezervne sestave se
mobilizira na način, ki je predpisan za vojaške obveznike rezervne sestave.
V. NADOMESTILA TER DRUGI PREJEMKI IN POVRAČILA
19. člen
(plačilo za pripravljenost)
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave
pripada za vsak dan pripravljenosti za morebitni vpoklic plačilo za
pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja znesek bruto minimalne
plače v Republiki Sloveniji in se izplačuje mesečno do zadnjega dne v mesecu za
pretekli mesec.
Plačilo za pripravljenost, določeno od
osnove iz prejšnjega odstavka, znaša 0,8 odstotka na dan.
Do zaključka temeljnega vojaško strokovnega
usposabljanja pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave brez odsluženega
vojaškega roka 50 odstotkov plačila za pripravljenost iz prejšnjega odstavka.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave ne
pripada plačilo za pripravljenost v času usposabljanja oziroma opravljanja
vojaške službe, zdravljenja nad 30 dni, dela, usposabljanja ali šolanja v
tujini nad 30 dni in koriščenja starševskega dopusta iz 13. člena te uredbe.
Minister lahko za določene formacijske
dolžnosti določi, da se plačilo za pripravljenost poveča do 150 odstotkov od
višine plačila iz drugega odstavka tega člena.
20. člen
(plačilo med usposabljanjem)
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave
pripada v času usposabljanja nadomestilo plače oziroma drugih prejemkov v
skladu s predpisi, povračilo stroškov za prevoz, prenočišče in prehrano po
merilih, ki veljajo za rezervne pripadnike Slovenske vojske, in plačilo za
udeležbo na usposabljanju, ki znaša v delovnih dneh 45 odstotkov osnovnega
plačnega razreda, ob sobotah 60 odstotkov ter ob nedeljah in dela prostih
dnevih 90 odstotkov osnovnega plačnega razreda, ki velja za poklicnega
pripadnika Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti brez napredovanj v
plačnih razredih.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave, ki v izbranem terminu
usposabljanja za čas odsotnosti z dela zaradi usposabljanja ne uveljavlja
nadomestila plače oziroma drugih prejemkov, povečano plačilo za usposabljanje,
ki se določi na podlagi bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji v času
usposabljanja. Dnevni znesek povečanega plačila za usposabljanje znaša 2,5
odstotka na dan. Zahtevek za povečano plačilo za usposabljanje se vloži
najkasneje v roku, ki velja za vložitev zahtevka za nadomestilo plače oziroma
drugih prejemkov za čas usposabljanja.
Ne glede na določbo prvega in drugega
odstavka tega člena pripada pogodbenemu pripadniku, ob vpoklicu na preverjanje
mobilizacijske pripravljenosti iz 3. točke 12. člena te uredbe, plačilo za
udeležbo na usposabljanju iz prvega odstavka tega člena, povečano za 20
odstotkov.
Nezaposlenemu pogodbenemu pripadniku
rezervne sestave pripada denarno nadomestilo za vsak dan usposabljanja.
Za dan usposabljanja oziroma za dnevno
plačilo za udeležbo na usposabljanju po tem členu se šteje usposabljanje
vključno z bivanjem v enoti, ki traja od 8 do 24 ur. Če traja manj kot 8 ur, se
izplača dejansko število ur usposabljanja in bivanja v enoti. Za plačilo po
urah je osnova dnevno plačilo za udeležbo na usposabljanju.
Plačilo za usposabljanje se izplača do
zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.
21. člen
(plačilo za opravljanje vojaške službe v
miru)
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave v
času opravljanja vojaške službe pripada enako plačilo kot pripadniku stalne
sestave Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti.
Plačilo iz tega člena se izplača v roku kot
velja za pripadnike stalne sestave.
21.a člen
(povračilo stroškov objave delodajalcu)
Delodajalcu ob odhodu pogodbenega
pripadnika rezervne sestave na opravljanje vojaške službe v miru za več kot en
mesec pripada povračilo stroškov za enkratno objavo, s katero išče začasno
zamenjavo za delavca, v višini največ petih mesečnih neto plačil za
pripravljenost.
Zahtevek za povračilo stroškov z dokazili
se pošlje upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki je pogodbenega
pripadnika vpoklical na opravljanje vojaške službe v miru.
22. člen
(plačilo za opravljanje vojaške službe v
izrednem in vojnem stanju)
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave
pripada plačilo za opravljanje vojaške službe v izrednem ali vojnem stanju v
višini, določeni za stalno sestavo.
22.a člen
(posebna denarna nagrada)
Nekdanjemu poklicnemu pripadniku Slovenske
vojske, ki najkasneje v roku enega leta po prenehanju pogodbe o zaposlitvi brez
krivdnih razlogov v stalni sestavi Slovenske vojske sklene pogodbo o službi v
rezervni sestavi, pripada posebna denarna nagrada.
Denarna nagrada iz prejšnjega odstavka
znaša za dolžnost vojaka dve, za dolžnost podčastnika tri in za dolžnost
častnika štiri mesečna plačila za pripravljenost, v višini, ki jo določa drugi
odstavek 19. člena te uredbe, in se izplača ob zadnjem izplačilu plačila za
pripravljenost po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. V primeru
enostranske odpovedi pogodbe zaradi zmanjšanih formacijskih potreb v rezervni
sestavi Slovenske vojske pripada pogodbenemu pripadniku rezervne sestave
sorazmerni del denarne nagrade, glede na čas trajanja pogodbe.
23. člen
(zavarovanje)
Ministrstvo pogodbene pripadnike rezervne
sestave v času usposabljanja in opravljanja vojaške službe zavaruje za primer
nesreče pri delu.
24. člen
(dodatek za stalnost)
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave
pripada pri vsakem podaljšanju pogodbe enkratni dodatek za stalnost, ki je
odvisen od dolžine trajanja podaljšane pogodbe in znaša v primeru podaljšanja
pogodbe za:
1.
tri leta eno zadnje mesečno plačilo za
pripravljenost,
2.
štiri leta dve zadnji mesečni plačili za
pripravljenost,
3.
pet let tri zadnja mesečna plačila za
pripravljenost.
Dodatek za stalnost se izplača ob zadnjem
izplačilu za pripravljenost po poteku časa, za katerega je bila pogodba
podaljšana. V primeru enostranske odpovedi podaljšane pogodbe zaradi zmanjšanih
formacijskih potreb v rezervni sestavi Slovenske vojske pripada pogodbenemu
pripadniku rezervne sestave sorazmerni del dodatka za stalnost, glede na čas
trajanja pogodbe.
25. člen
(pravna pomoč)
Ministrstvo zagotovi brezplačno pravno
pomoč pogodbenemu pripadniku rezervne sestave, ki ga delodajalec ne sprejme na
prejšnje delo ali ga postavi v manj ugoden položaj, v nasprotju z zakonom o
obrambi.
VI. ODPOVED POGODBE
26. člen
(prenehanje pogodbe)
Pogodba o opravljanju vojaške službe v
rezervni sestavi preneha veljati:
1.
s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
2.
s smrtjo pogodbenega pripadnika rezervne
sestave,
3.
če pogodbeni pripadnik rezervne sestave sklene
pogodbo za poklicno opravljanje vojaške službe, se zaposli kot policist,
pooblaščena uradna oseba v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ali poklicni
gasilec, z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
4.
če se ponovno uvede obvezno služenje v rezervni
sestavi v skladu z zakonom.
27. člen
(odpoved pogodbe)
Minister lahko enostransko odpove pogodbo o
opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi:
1.
če pogodbeni pripadnik rezervne sestave preneha
izpolnjevati splošne pogoje iz 3. člena te uredbe,
2.
če je bilo pogodbenemu pripadniku rezervne
sestave usposabljanje prekinjeno v skladu s 1. točko petega odstavka 16. člena
te uredbe,
3. če pogodbeni pripadnik rezervne
sestave v tekočem letu ni opravil vseh, z letnim načrtom predpisanih usposabljanj,
4.
če je bil pogodbeni pripadnik rezervne sestave
ocenjen s službeno oceno nezadovoljivo,
5.
zaradi zmanjšanih formacijskih potreb v
rezervni sestavi Slovenske vojske,
6.
če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez
opravičenega razloga ni odzval k opravljanju vojaške službe oziroma na
usposabljanje,
7.
če je bil pogodbenemu pripadniku rezervne
sestave izrečen disciplinski ukrep zaradi hujših kršitev vojaške discipline v
skladu z Zakonom o obrambi,
8.
če se je pogodbeni pripadnik rezervne sestave
zaposlil v tujini ali odšel na šolanje oziroma usposabljanje v tujino za dalj
kot tri mesece,
9.
če pogodbeni pripadnik rezervne sestave
uveljavlja ali je uveljavil pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti,
10.
če pogodbenemu pripadniku rezervne sestave ni
bilo izdano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov zahtevane stopnje skladno z
11. členom te uredbe,
11.
če pogodbeni pripadnik rezervne sestave
pravočasno ne prijavi sprememb podatkov iz 13. člena te uredbe,
12.
če pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne
soglaša z imenovanjem na formacijsko dolžnost v skladu s potrebami popolnitve
Slovenske vojske.
V primeru odpovedi pogodbe iz 3., 4., 6.,
7., 8., 9., 11. in 12. točke prejšnjega odstavka je pogodbeni pripadnik
rezervne sestave dolžan ministrstvu povrniti v celoti plačilo za pripravljenost
za zadnjih 12 mesecev, posebno denarno nagrado in sorazmerni del stroškov,
nastalih v času vseh usposabljanj, razen pri preverjanju telesne in duševne
sposobnosti kandidatov za napotitev v šolo za časnike oziroma šolo za
podčastnike. Sorazmerni del stroškov, nastalih v času usposabljanj, se izračuna
tako, da se izplačana plačila za usposabljanja zmanjšajo za odstotek že
realiziranega časa trajanja pogodbe. V primeru odpovedi podaljšane pogodbe je
pogodbeni pripadnik rezervne sestave dolžan ministrstvu povrniti plačila iz
tega odstavka samo po podaljšani pogodbi.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave iz
drugega odstavka tega člena mora ministrstvu povrniti stroške v roku 30 dni po
prejemu zahtevka za plačilo obveznosti. Če v navedenem roku ne povrne stroškov,
se zaračunajo zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka
za plačilo.
Ministrstvo na prošnjo pogodbenega
pripadnika rezervne sestave, ki ima mesečne prejemke manjše od minimalne plače
ali če stroški vračila presegajo znesek dveh minimalnih plač lahko odredi
obročno vrnitev plačil iz drugega odstavka tega člena, vendar največ v
dvanajstih obrokih. Mesečni obrok ne sme biti nižji od mesečnega plačila za
pripravljenost v mesecu, v katerem je bila odpovedana pogodba o opravljanju
vojaške službe v rezervni sestavi.
Določbe drugega, tretjega in četrtega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pogodbenega pripadnika
rezervne sestave, ki je pogodbo odpovedal iz osebnih razlogov, razen, če je
pogodbeni pripadnik rezervne sestave odpovedal pogodbo iz razloga, ker je po
podpisu pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi postal
samohranilec z mladoletnim otrokom. Pisno izjavo o odpovedi pogodbe iz osebnih
razlogov vloži pogodbeni pripadnik rezervne sestave pri upravnem organu,
pristojnem za obrambne zadeve, po kraju njegovega stalnega prebivališča.
28. člen
(opravljanje vojaške službe po pogodbi v
enotah za zveze)
Določila te uredbe se smiselno uporabljajo
tudi za opravljanje vojaške službe po pogodbi v enotah za zveze.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe
v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 95/02)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
(preverjanje
gibalnih sposobnosti)
Preverjanje gibalnih sposobnosti pogodbenih
pripadnikov rezervne sestave se začne izvajati z začetkom preverjanja gibalnih
sposobnosti kandidatov za poklicno opravljanje vojaške službe.
30. člen
(veljavnost
uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 122/04) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
19. člen
(uporaba uredbe
za pogodbene pripadnike rezervne sestave)
Pogodbeni pripadniki rezervne sestave, ki
so sklenili pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske
vojske pred uveljavitvijo te uredbe, ohranijo pogodbeno pridobljene pravice, če
je to zanje ugodneje, razen pravice glede višine plačila za pripravljenost, ki se
začne po tej uredbi obračunavati s 1. 12. 2004.
20. člen
(uveljavitev
uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2005,
razen 14. člena te uredbe glede plačila za pripravljenost, ki se začne po tej
uredbi obračunavati s 1. 12. 2004.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 119/07) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(uporaba uredbe
za pogodbene pripadnike rezervne sestave)
Pogodbenim pripadnikom rezervne sestave, ki
imajo na dan uveljavitve te uredbe sklenjeno šest- ali sedemletno pogodbo o
vojaški službi v rezervni sestavi, se pogodbeno razmerje ne skrajša, osnovno
vojaško strokovno usposabljanje za vojaka oziroma osnovno usposabljanje za delo
v vojski za vojaškega uslužbenca pa opravijo v okviru letnih načrtov
usposabljanj.
Pogodbeni pripadniki rezervne sestave, ki
so sklenili pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske
vojske pred uveljavitvijo te uredbe, ohranijo pogodbeno pridobljene pravice, če
je to zanje ugodneje, razen dolžnosti vračila dodatka za stalnost v primeru
odpovedi podaljšane pogodbe.
13. člen
(veljavnost
uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 30/09) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Plačilo za usposabljanje, skladno s prvim
odstavkom 2. člena te uredbe, pripada pogodbenim pripadnikom rezervne sestave
od 1. maja 2009 dalje.
5. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
(Uradni list RS, št. 97/12) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
(vračilo
dodatka za stalnost)
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki mu
je bil dodatek za stalnost izplačan pred uveljavitvijo te uredbe, je dolžan v
primeru odpovedi podaljšane pogodbe dodatek za stalnost vrniti najkasneje v
enem letu od datuma, ko se začne podaljšano pogodbeno obdobje.
9. člen
(uporaba uredbe
za pogodbene pripadnike rezervne sestave)
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave lahko
zaradi nestrinjanja z določbami te uredbe v roku 30 dni od uveljavitve te
uredbe vloži pisno izjavo o odpovedi pogodbe. Pogodba v tem primeru preneha
veljati naslednji dan po prejemu pisne izjave o odpovedi pogodbe, pri čemer
pogodbeni pripadnik ministrstvu ni dolžan povrniti stroškov, ki jih določa
drugi odstavek 27. člena uredbe.
10. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2013.«.
Uredba o spremembi Uredbe o pogodbenem
opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS,
št. 89/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. julija 2020.«.