Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid-Koseze

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze obsega:

-       Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02 z dne 9. 8. 2002),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 70/07 z dne 3. 8. 2007),

-       Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje (Uradni list RS, št. 71/09 z dne 11. 9. 2009),

-       Uredbo o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 10/11 z dne 18. 2. 2011),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 88/11 z dne 4. 11. 2011).

UREDBA

o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze

(delno preneha veljati)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Ljubljana, sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod št. projekta 5012.

Ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) se sprejmejo spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze, ki jih je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5643/1.

2. člen

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

Grafični del lokacijskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

3. člen

Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.

Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:

a)  uredbo,

b)  obrazložitev lokacijskega načrta:

- obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

- funkcija območja,

- prometno tehnična rešitev,

- ureditev komunalno energetske infrastrukture,

- prostorske ureditve po posameznih področjih,

- ocena stroškov,

- etape izvajanja,

- seznam parcel v območju lokacijskega načrta,

c)  soglasja in mnenja organov in organizacij;

d)  seznam lastnikov parcel z deleži odkupa.

Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:

-       prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1:250000,

-       prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občin in mesta Ljubljana za območje Mestne občine Ljubljana v M 1:5000 in 1:25000,

-       prikaz širšega območja LN v M 1:25000,

-       pregledna situacija v M 1:5000,

-       ureditvena situacija v M 1:1000,

-       zbirni načrt komunalnih vodov v M 1:1000,

-       karakteristični prečni profili v M 1:50,

-       vzdolžni profil v M 1:1000/100,

-       načrt gradbenih parcel v M 1:1000 in 1:2880 in

-       zakoličbeni načrt cestnega sveta v M 1:1000.

Sestavni del lokacijskega načrta je tudi poročilo o vplivih na okolje.

Grafični del sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze, ki se nanaša ureditev polnega priključka Šentvid, preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti ter razširitev Celovške ceste od križišča s Šentviško cesto do Stanežič, obsega:

-       načrt namenske rabe prostora v M 1 : 1000,

-       načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v M 1 : 1000,

-       načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor, ki obsega pregledno karto prostorske ureditve v M 1 : 5000, ureditveno situacijo v M 1 : 1000, zbirno karto komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v M 1 : 250, 1 : 1000 in 1 : 2000, karakteristične prečne profile v M 1 : 200, pregledni vzdolžni profil v M 1 : 1000/100 in 1 : 5000/500 ter prikaz vplivov načrtovane ureditve na urbane in krajinske strukture v širšem območju in njene povezave s sosednjimi območji, usmeritve za določitev meril in pogojev ter pregled zavarovanih, varovanih in ogroženih območij v M 1 : 1000.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

4. člen

 

A) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:

a)  Območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami:

k.o. Vižmarje

1226/1, 1226/3, 1226/9, 1227, 1226/10, 1228/1, 1228/2, 1228/3, 1228/4, 1228/5, 1229, 1231/2, 1232/2, 1232/3, 1232/4, 1233/1, 1233/2, 1234, 1235/1, 1238/1, 1238/2, 1245, 1246, 1247, 1257/14, 1257/15, 1321/1, 1321/2, 1330, 1331, 1332, 1360, 1366/2, 1366/3, 1370, 1371/1, 1372/2, 1372/3, 1372/18, 1373/1, 1373/2, 1374/1, 1374/2, 1375/1, 1460/2, 1461/1, 1461/2, 1465, 1466, 1468, 1473/1, 1473/2, 1502, 1751/1, 1751/4, 1751/5, 1751/6, 1757, 1759/1, 1763/1, 1774/1, 1793, 1794/1, 1795/1, 1795/4, 1797/3, 1797/4, 1797/5, 1797/6, 1797/7, 1808/6, 1808/9, 1808/10, 2052, 2054, 2056, 2057, 2058, 2059, 2062, 2063, 2065, 2066, 2067, 2069, 2074, 2075, 2076, 916, 917/1, 917/2, 918/2, 919/2, 920/2, 921/2, 922/1, 922/2, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 926/1, 926/2, 926/3, 927/1, 927/2, 927/3, 928/1, 928/2, 929/1, 929/2, 930/1, 930/2, 931/2, 1473/3, 1473/4, 1502/2, 1510, 1518/9, 1520, 1522, 1523, 1524/2, 1527/2, 1536/2, 1537/2, 1540, 1541, 1542/3, 1544, 1545, 1546/1, 1546/4, 1546/6, 1547, 1549, 1550/1, 1550/2, 1550/4, 1551, 1552/1, 1552/3, 1553/1, 1553/3, 1553/4, 1553/5, 1553/6, 1553/17, 1553/18, 1555, 1589, 1590/1, 1591, 1592/1, 1592/2, 1593/2, 1641/1, 1641/2, 1650, 1652, 1653, 1662/2, 1664/3, 1664/4, 1664/6, 1665, 1672/5, 1673/3, 1673/4, 1674/1, 1674/2, 1680/1, 1682, 1695, 1696/1, 1696/2, 1696/3, 1697/1, 1698/1, 1699/1, 1700/1, 1701/7, 1702/1, 1702/2, 1702/3, 1711, 1712, 1714, 1717/1, 1717/2, 1718, 1719, 1720, 1730, 1731, 1732, 1733/1, 1733/2, 1734/1, 1746/1, 1751/2, 1751/8, 1751/10, 1751/11, 1751/12, 1751/13, 1751/15, 1751/17, 1752, 1753, 1754, 1755, 1756/1, 1756/2, 1757/1, 1757/2, 1758/1, 1758/2, 1759/2, 1759/3, 1760/1, 1760/2, 1760/3, 1761/1, 1761/2, 1762, 1763/2, 1763/4, 1794/2, 1794/3, 1794/4, 1794/5, 1795/6, 2050/1, 2050/2, 2050/6, 2050/7, 2051, 2052/1, 2052/2

k.o. Šentvid

35, 285/1, 285/2, 287/1, 287/2, 288/1, 288/3, 293, 294, 295, 296/1, 297/1, 297/2, 297/3, 298/1, 298/2, 298/3, 299, 300/1, 300/2, 301, 1099/2, 1099/3, 1099/4, 1099/5, 1099/6, 1099/19, 1100/1, 1100/2, 1101/1, 1102/1, 1102/2, 1102/3, 1104, 1105/1, 1105/2, 1106, 1107, 1108/1, 1108/2, 1108/3, 1111, 1112/1, 1113/1, 1113/2, 1113/3, 1113/4, 1115, 1116/1, 1116/2, 1116/3, 1116/4, 1116/5, 1117, 1118, 1119/1, 1119/2, 1121/1, 1121/2, 1121/11, 1121/12, 1123, 1124/1, 1124/2, 1125/1, 1125/3, 1126/3, 1126/4, 1126/6, 1126/9, 1127, 1128, 1136, 1137, 1139/1, 1139/2, 1140, 1141/3, 1142/10, 1142/12, 1142/13, 1142/15, 1142/3, 1143/3, 1143/4, 1144/1, 1144/2, 1145, 1146/1, 1146/2, 1146/3, 1146/4, 1147/1, 1147/2, 1148/2, 1148/3, 1150, 1151, 1152, 1153, 1154/2, 1172/1, 1173/1, 1174/1, 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1175, 1176, 1177/1, 1177/2, 1177/3, 1177/4, 1177/5, 1178/2, 1183/1, 1196/1, 1196/2, 1198, 1209, 1279, 1283/1, 1283/2, 1284, 1703/1, 1703/3, 1703/4, 1703/5, 1704/1, 1705, 1706, 1708, 1709/1, 1709/2, 1711/1, 1713/1, 1713/2, 1714/1, 1714/2, 1714/3, 1714/4, 1714/5, 1715/1, 1715/2, 1716/1, 1716/2, 1716/3, 1717/3, 1720/2, 1720/3, 1722/1, 1722/2, 1723/1, 1725, 1726, 1727, 1728, 1729/1, 1729/2, 1730/1, 1730/2, 1730/3, 1731/1, 1731/2, 1731/3, 1731/4, 1731/6, 1732, 1759, 1760/1, 1760/2, 1761, 1762, 1763/2, 1763/3, 1764/1, 1764/2, 1764/3, 1764/4, 1765/1, 1765/3, 1928/2, 1930, 1933/1, 1933/2, 1934, 1935, 1936, 1939, 1942, 1943/1, 1943/2, 1947, 1944, 1948, 285/3, 288/4, 288/5, 294/3, 294/4, 297/4, 297/5, 297/6, 298/6, 299/1, 299/2, 300/3, 300/4, 303/1, 312/1, 312/2, 324/7, 324/9, 324/11, 324/14, 325/1, 326/1, 326/2, 327/1, 327/2, 328/1, 330/1, 331, 333/1, 333/2, 334/1, 400, 401/1, 403, 404/1, 404/4, 404/5, 412, 413, 414, 415, 416/1, 416/2, 419/1, 1183/5, 1183/6, 1194/4, 1209/1, 1209/2, 1282, 1283/3, 1283/4, 1283/5, 1283/6, 1284/1, 1284/2, 1285, 1675, 1939/1, 1939/2, 1939/3, 1940, 1947/1, 1947/2

k.o. Glince

552, 573/1, 573/2, 575/1, 663/3, 831/1, 831/2, 831/5, 832/1, 832/3, 832/4, 833/11, 836/7, 838/1, 838/2, 839/1, 845/1, 848/2, 849/1, 850, 851, 853, 1431, 1437/3, 1443/4, 1505/4

k.o. Dravlje

1223, 1224, 1225, 1255/1, 1256/59, 1256/60, 1256/61, 1271/1, 1272/1, 1272/2, 1273/1, 1273/2, 1274, 1275/4, 1276/1, 1276/3, 1276/4, 1277, 1278, 1281, 1282, 1283, 1285, 1286, 1290/1, 1320/1, 1320/2, 1320/4, 1320/6, 1321/1, 1322/1, 1322/2, 1322/3, 1322/4, 1323/1, 1323/2, 1323/3, 1329, 1330, 1331, 1332/1, 1333/1, 1333/2, 1333/3, 1333/4, 1333/5, 1333/6, 1334/1, 1335, 1336/1, 1336/2, 1336/3, 1337, 1338, 1339/1, 1339/2, 1340/1, 1340/2, 1341, 1342, 1343/1, 1345, 1346/1, 1346/2, 1346/3, 1346/4, 1346/5, 1347/1, 1347/3, 1347/4, 1348/1, 1348/3, 1349, 1350/1, 1351/1, 1351/3, 1351/5, 1352/1, 1352/2, 1353, 1354/1, 1354/2, 1354/3, 1355, 1356, 1357, 1358/1, 1358/2, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363/1, 1363/2, 1364, 1365, 1369, 1377, 1378/1, 1378/2, 1378/3, 1379/1, 1379/3, 1379/4, 1381/1, 1381/3, 1381/4, 1382/1, 1382/2, 1382/3, 1382/4, 1383/2, 1383/3, 1383/4, 1384/3, 1384/4, 1384/5, 1385/3, 1385/4, 1385/5, 1388/3, 1388/5, 1388/6, 1391/1, 1391/3, 1392, 1393, 1394/1, 1394/2, 1394/3, 1394/4, 1396, 1397/1, 1397/2, 1398, 1399/1, 1400, 1402/1, 1403/1, 1403/2, 1403/7, 1403/8, 1404/4, 1404/5, 1410/1, 1410/2, 1410/3, 1410/4, 1410/5, 1411/2, 1411/9, 1411/10, 1412/4, 1416/12, 1418/6, 1419/1, 1420/7, 1421/5, 1549/7, 1549/8, 1549/9, 1549/10, 1549/13, 1549/14, 1555/6, 1555/7, 1555/8, 1580/1, 1580/2, 1587, 1588/1, 1588/2, 1589/1, 1589/2, 1590, 1591, 1592, 1593/1, 1593/2, 1594, 1595, 1596/1, 1596/2, 1597/1, 1597/2, 1598, 1599, 1600/1, 1600/2, 1601/1, 1601/2, 1601/3, 1602, 1603, 1604/1, 1604/2, 1604/3, 1605, 1606/1, 1606/2, 1606/3, 1607, 1610/1, 1610/2, 1610/3, 1621, 1622/1, 1622/2, 1625/1, 1625/2, 1626/1, 1626/2, 1627, 1628/1, 1628/2, 1629/1, 1629/2, 1630/1, 1630/2, 1632/1, 1632/2, 1633/1, 1633/2, 1633/3, 1634/1, 1634/2, 1634/3, 1634/4, 1635/1, 1635/2, 1635/3, 1636/1, 1636/3, 1636/6, 1636/13, 1636/16, 1636/17, 1639/6, 1639/7, 1640/1, 1641, 1643/4, 1668/1, 1668/2, 1668/4, 1668/5, 1668/8, 1668/9, 1669/1, 1670, 1672/1, 1672/2, 1672/3, 1672/4, 1673, 1674/1, 1674/4, 1674/5, 1674/6, 1674/7, 1675/1, 1675/2, 1675/3, 1675/5, 1675/6, 1675/7, 1675/8, 1675/9, 1675/13, 1677, 1678/1, 1678/2, 1678/3, 1678/4, 1678/5, 1678/6, 1678/7, 1679/5, 1679/6, 1680/1, 1680/2, 1842, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848, 1850, 1857, 1860, 1861, 1862, 1863, 1864, 1865, 1866

k.o. Brdo

1238, 1241/1, 1241/2, 1241/3, 1243, 1244/1, 1245/2, 1245/3, 1245/4, 1245/5, 1866/4, 1866/5, 1866/8, 2196, 2198

k.o Grič

877/2, 880/2, 1503, 1504

k.o. Stanežiče

288/1, 290/3, 291/3, 292/3, 293/3, 294/1, 294/3, 295/1, 295/3, 296/1, 297, 298/6, 298/7, 299/1, 299/2, 299/3, 301/6, 301/15, 302/5, 306/3, 306/9, 307/8, 309/3, 312/1, 312/4, 313/5, 313/6, 313/8, 313/10, 313/13, 314/1, 315/1, 317/1, 319/3, 319/5, 320/1, 320/3, 321/1, 321/3, 321/4, 323/1, 323/2, 324/1, 324/3, 325/1, 325/3, 326/1, 327/1, 328/1, 329, 330/1, 331, 333/2, 333/3, 333/4, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 333/9, 335/3, 335/8, 336/8, 337/3, 341/1, 341/7, 344/7, 1589/1, 1589/8, 1611/2, 1613/1, 1670, 1672, 1673, 1678/1, 1678/2

 

b)  Območje prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva gradnja avtocestnega odseka:

k.o. Vižmarje

Elektrika

1751/6, 1711, 1714, 1751/12, 1754, 1756/2

Vodovod

930/1, 1701/6, 1714, 1734/2, 1751/10, 1751/12

Plin

1751/8, 1751/10, 1754, 1794/4

Javna razsvetljava

1590/1, 1650, 1641/1, 1751/15, 1763/4, 1795/5

k.o. Šentvid

Elektrika

1100/1, 1101/1, 1108/1, 1113/1, 1115, 1118, 1119/1, 1119/2, 1121/1, 1123, 1146/4, 1147/2, 1147/3, 1154/1, 1158/1, 1158/2, 1173/1, 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1177/3, 1198, 1705, 1709/1, 1710, 1765/1, 1764/1, 1173/3, 294/4, 298/1, 303/1, 1183/5, 1283/3, 1285, 1947/1

Vodovod

1099/2, 312/2, 1704/1, 1709/2, 1125/2, 1126/4, 1126/6, 1126/9, 1765/1, 1764/1, 1703/1, 1707, 1710, 1711/3, 1124/1, 1124/2, 1928/1, 294/3, 294/4, 1283/3, 1285

TT vodi

1722/1, 1115, 1116/1, 1116/2, 1153, 1153, 1732, 1765/1, 1764/1, 1720/2, 1720/3, 1154/2, 295, 296/1, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 298/2

Plin

1123, 1153, 1152, 1154/2, 295, 296/1, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 298/2

Kanalizacija

1099/19, 1101/3, 1101/1, 1102/1, 1026/1

Javna razsvetljava

294/3, 294/4, 295, 298/2, 296/1, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 298/1, 298/3, 298/6, 324/14, 1940

k.o Dravlje

Elektrika

1283, 1284, 1282, 1286, 1287, 1288/1, 1291/1, 1337, 1342, 1403/7, 1675/3, 1271/1, 1271/2, 1269/3, 1269/1, 1269/7, 1269/8, 1668/7, 1256/56, 809/1, 809/240, 809/259, 1802, 1803, 1805, 1806, 1829, 1830, 1831, 1849

k.o. Stanežiče:

Vodovod

313/4, 313/13, 314/1, 314/7, 315/5, 317/1, 317/3, 317/8, 320/3, 321/4, 323/1, 323/2, 324/3, 324/4, 1672,

Vodovod

1323/1, 1346/2, 1369, 1270/3, 1270/4, 1678/3, 1842, 1269/9, 1668/2

TK vodi

1336/2, 1672/1

Plin

1272/2, 1346/2, 1346/3, 1342, 1345, 1347/1, 1347/4, 1847, 1674/1, 1343/1, 1281, 1351/2

Kanalizacija

1330

k.o. Glince

Elektrika

574/2, 575/1, 838/1, 838/2, 1431

Vodovod

573/1

 

c)  Območje začasnih ureditev oziroma površin načrtovanih objektov in drugih ureditev, potrebnih za izvedbo lokacijskega načrta

k.o. Vižmarje

1757, 1759/1, 1751/1, 1751/6, 1751/4, 1763/1, 1518/5, 1518/9, 1518/10, 1520, 1522, 1751/8, 1751/10, 1751/12, 1751/13, 1751/15, 1751/17, 1751/18, 1751/19, 1753, 1754, 1756/1, 1756/2, 1757/2, 1759/4, 1763/3, 1763/4, 1794/4, 1794/5, 2052/1, 2052/2

k.o. Šentvid

1939, 294, 298/1, 300/1, 300/2, 1209, 1283/2, 1283/1, 1284, 299, 294/3, 294/4, 295, 296/1, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 297/7, 298/2, 298/3, 298/6, 299/1, 300/3, 301, 312/2, 325/1, 328/1, 1209/1, 1209/2, 1278, 1279, 1280, 1281, 1282, 1283/3, 1283/5, 1283/6, 1284/1, 1285, 1675, 1939/1, 1939/3, 1940

 

d)  Območje preveritve potrebnosti pasivne protihrupne zaščite:

k.o. Vižmarje

324/3, 1503, 1504, 1505, 1506, 1508/1, 1508/2, 1508/6, 1509/3, 1510, 1513, 1519, 1544, 1549, 1551, 1552/1, 1553/6, 1553/7, 1553/15, 1553/16, 1588, 1589, 1590/3, 1593/1, 1593/3, 1650, 1651/2, 1652, 1664/2, 1664/3, 1664/4, 1664/5, 1665, 1666/1, 1673/3, 1674/1, 1675/1, 1680, 1682, 1683, 1694/1, 1694/2, 1696/1, 1711, 1714, 1721/1, 1760/1

k.o. Šentvid

279, 281, 285/1, 285/3, 299/1, 303/1, 309/2, 309/3, 310, 313, 315, 318/2, 318/3, 320, 321, 324/3, 324/6, 324/7, 324/9, 324/10, 325/2, 332/1, 333/1, 333/2, 335, 401/1, 412, 413, 414, 415, 416/1, 1204/1, 1206

k.o. Stanežiče

298/3, 301/3, 301/7, 302/4, 306/3, 306/8, 307/6, 307/7, 309/2, 312/4, 313/13, 314/1, 315/5, 318/1, 319/1, 319/5, 320/3, 321/4, 322/5, 323/2, 323/3, 324/2, 325/5, 327/2, 328/1, 336/4, 337/2, 344/7, 345/2, 349/8, 352/2, 353/2

 

B) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega tudi območje predorskih cevi pod parcelami

k.o Šentvid

1279, 1281, 1282, 1283/1, 1283/2, 1285, 1286, 1289, 1290, 1291, 1292, 1300, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311, 1675, 1676, 1680, 1761, 1760/1, 1762, 1283/3, 1283/5, 1278, 1280

III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO -TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA

5. člen

Območje urejanja iz 4. člena te uredbe obsega:

-       območje izključne rabe avtoceste z objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, prestavitve avtobusnih postajališč, nadvoze, podvoze, mostove, portale in predorske cevi, propuste, priključke),

-       območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,

-       območje ureditev vodotokov,

-       območje prestavitev in navezav infrastrukturnih objektov in naprav,

-       območje okoljevarstvenih ukrepov,

-       območje začasnih ureditev,

-       območje razširitve Celovške ceste z objekti in ureditvami (povezovalne ceste in deviacije cest, prestavitve avtobusnih postajališč).

6. člen

Trasa avtoceste

Avtocesta se izvede kot izvennivojska štiripasovnica z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Trasa se prične v km 0,000 in konča v km 5,550. Dolžina trase je 5,550 km.

Vertikalne in horizontalne elemente odseka avtoceste se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Med priključkom Brod in zahodno avtocesto se uporabi najmanjši horizontalni radij 1.500 m, največji vzpon 2,8% in najmanjši konveksni vertikalni radij 18.000 m.

Projektirani normalni prečni profil znaša 28,00 m, in sicer štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas 4,00m, dva notranja robna pasova po 0,50 m, dva zunanja robna pasova po 0,20 m in dve bankini po 1,30m.

Odsek avtoceste poteka v smeri sever – jug, s pričetkom na priključku Brod in zaključkom s priključitvijo na obstoječo štiripasovno ljubljansko zahodno avtocesto. Od priključka Brod do Celovške ceste je trasa že zgrajena in poteka v vkopu do galerije, ki je že izvedena v dolžini 270 m od severnega portala. Manjka še 170 m galerije do pričetka klasičnega dela predora. Pod Šentviškim hribom poteka avtocesta po dveh predorskih ceveh v dolžini 1051 m oziroma 1049 m. Od izstopa iz predora poteka trasa najprej v vkopu med Iskro in Pržanom, nato prečka Ulico Andreja Bitenca, potok Pržanec ter v nadaljevanju Kamnogoriško in Zapuško cesto ter Draveljsko gmajno s Podutiško cesto. Na območju ostanka ravninskega gozda je načrtovan priključek Koseze, kjer se ljubljanska severna obvozna cesta priključuje na avtocesto. Prečne povezave (Cesta Andreja Bitenca, Kamnogoriška in Podutiška cesta) se deviira, prečkanja avtoceste se izvede z nadvozi. Deviacije služijo vsem vrstam motornega, kolesarskega in peš prometa. V podaljšku Zapuške ceste pa se izvede nadhod za pešce in kolesarje.

6.a člen

Celovška cesta

Celovška cesta se preuredi od križišča s Šentviško ulico (križišče »Galant«) do Stanežič (križišče »Metalka«). Preureditev se začne v km 0,000 in končna v km 1,748. Dolžina preureditve je 1748 m. Od križišča »Galant« do križišča »Jelen« se Celovška cesta razširi v štiripasovnico z dvema voznima pasovoma v obeh smereh, z dodatnim voznim pasom za priključevanje avtoceste v smeri proti Stanežičam ter dodatnim voznim pasom za javni potniški promet v obeh smereh. Od križišča »Jelen« do križišča »Metalka« se Celovška cesta razširi v štiripasovnico z dvema voznima pasovoma v obeh smereh ter dodatnim voznim pasom za javni potniški promet v obeh smereh.

Vertikalne in horizontalne elemente preureditve se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 70 km/h. Uporabi se najmanjši horizontalni radij 1.250 m in največji vzpon 0,6 odstotka. Radiji robov v križiščih znašajo od 12 do 30 m.

Projektirani normalni prečni profil (v nadaljnjem besedilu: NPP) med križiščem »Galant« in križiščem »Jelen« znaša minimalno 38,45 m, in sicer pet voznih pasov po 3,50 m, dva pasova za javni potniški promet po 3,50 m, pas za levo zavijanje (namesto srednje zelenice) 3.00 m, srednja zelenica 1,20 m (1,20 m–4,20 m), zelenica med voziščem in kolesarsko stezo minimalno 1,05 m, dvosmerna kolesarska steza na južni strani minimalno 2,50 m, dvosmerna kolesarska steza na severni strani 2,50 m, hodnik za pešce na južni strani minimalno 1,85 m, hodnik za pešce na severni strani minimalno 1,85 m.

Projektirani NPP med križiščem »Jelen« in križiščem »Metalka« znaša 35,30 m, in sicer štirje vozni pasovi po 3,50 m, dva pasova za javni potniški promet po 3,50 m, srednja zelenica 4,20 m (3,00 + 1,20 m), dve zelenici ob robu pasov za javni potniški promet (prosti profil) po 1,05 m, enosmerna kolesarska steza na severni strani 1,00 m, dvosmerna kolesarska steza na južni strani 2,50 m, dva hodnika za pešce po 1,75 m in dve bankini ob hodnikih za pešce po 0,50 m.

7. člen

Priključki

Priključek Koseze se oblikuje tako, da se ljubljanska severna obvozna cesta podrejeno priključuje na avtocesto. V priključku Koseze je pri prometno bolj obremenjenih smereh (povezava južnega dela avtoceste s severno obvozno cesto) upoštevana računska hitrost 80 km/h, pri prometno manj obremenjeni smeri (povezava severnega dela avtoceste s severno obvozno cesto) pa 40 km/h. Na rampah z računsko hitrostjo 80 km/h je uporabljen najmanjši horizontalni radij 350 m, največji vzpon 2,5% in najmanjši konveksni radij 7.500, pri rampah z računsko hitrostjo 40 km/h pa je najmanjši horizontalni radij 55 m, največji vzpon 3% in najmanjši konveksni radij 1.500 m.

Projektirani normalni prečni profili priključka Koseze znašajo:

-       priključek Šentvid je lociran v km 1,040, na prečkanju Celovške ceste. Priključek v smeri proti Brodu ohranja obliko polovičnega diamanta z dvema priključnima rampama.

Nova priključna rampa Šentvid–Koseze (zahodna) predstavlja krak priključka iz smeri Šentvida proti Kosezam. Priključna rampa poteka v ločeni predorski cevi in se naveže na avtocesto v kaverni v km 1,350. Priključna rampa je enopasovna z NPP 7,20 m, in sicer vozni pas 5,00 m, dva robna pasova po 0,2 m in dva hodnika po 0,85 m.

Nova priključna rampa Koseze–Šentvid (vzhodna) predstavlja krak priključka iz smeri Kosez proti Šentvidu. Priključna rampa se od avtoceste odcepi v kaverni v km 1,420 in poteka v ločeni predorski cevi. Priključna rampa je v območju kaverne enopasovna s širino voznega pasu 5,00 m in robnim pasom 0,25 m, nato se razširi v dvopasovni predor z NPP 9,20 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,25 m in dva hodnika po 0,85 m. V sklopu priključne rampe se uredi izvoz za umik vozil na Celovško cesto in intervencijo,

-       za rampo 2 (priključna rampa s severne obvozne ceste na avtocesto v smeri proti Kozarjam) je NPP 16,50 m in sicer dva vozna pasova po 3,75 m, vključevalni pas 3 m, notranji robni pas 0,50 m, zunanji robni pas 0,20 m, ločilni pas 0,50m, odstavni pas 2,50 m in bankina po 1,30 m oziroma 1,50 m,

-       za rampo 3 (odcepna rampa z avtoceste iz smeri Šentvida na severno obvozno cesto v smeri proti Celovški cesti) je NPP 11,50 m, in sicer dva vozna pasova po 3 m, dva robna pasova po 0,50 m in dve bankini po 1,50 m,

-       za rampo 4 (priključna rampa s severne obvozne ceste iz smeri Celovške ceste na avtocesto v smeri proti Šentvidu) je NPP 9,80 m in sicer vozni pas 3,50 m, dva ločilna pasova po 0,50 m, odstavni pas 2,50m in bankini po 1,50 oziroma 1,30m.

Na odseku avtoceste se izvedeta še dva priključka:

-       priključek Šentvid je lociran na km 1,040, na prečkanju Celovške ceste. Priključek ohranja obstoječo obliko kot polovični diamant z dvema priključnima rampama in predstavlja prvo fazo priključevanja na Celovško cesto, druga polovica priključka pa bo zagotovljena s povezovalno cesto Stanežiče–Brod, ki je predmet drugega lokacijskega načrta. NPP priključne rampe je 6,50 m, in sicer dva vozna pasova po 3,00m, robnima pasovoma po 0,25 m.

-       priključek Podutiška je lociran na km 3,732, na prečkanju s Podutiško cesto, ki se v ta namen deviira. Priključek se oblikuje s tremi rampami, dve priključni in eno odcepno. Odcepna rampa z avtoceste iz smeri Šentvida proti Podutiški cesti ima NPP 8,70 m, in sicer vozišče 5 m, dva robna pasova po 0,34 m in dve bankini po 3 m. Priključna rampa s Podutiške ceste na severno obvozno cesto oziroma v nadaljevanju na avtocesto proti Kozarjam in priključna rampa na avtocesto v smeri proti Šentvidu s Podutiške ceste imata NPP enak kot odcepna rampa.

Rampe na priključku Šentvid in Podutiška so projektirane za računsko hitrost 60 km/h, največji vzpon oziroma padec pa je 5%.

8. člen

Križišča

 

-       semaforizirano križišče Celovška – priključek Šentvid se preoblikuje. Celovška cesta v smeri proti Stanežičam se razširi z dodatnim voznim pasom, pasom za javni potniški promet in priključevanje na avtocesto v smeri proti Brodu ter pasom za zavijanje na avtocesto v smeri proti Kosezam. Priključni rampi na avtocesto v smeri proti Brodu se preoblikujeta upoštevajoč razširitev Celovške ceste. Celovška cesta v smeri proti središču mesta se razširi s pasom za javni potniški promet in priključevanje na avtocesto v smeri proti Kosezam,

-       križišče Podutiške ceste in vzhodnega para ramp severne obvozne ceste ostane nespremenjeno,

-       križišče Podutiške ceste in zahodnega para ramp severne obvozne ceste se spremeni tako, da se ukine priključna rampa s Podutiške ceste na severno obvozno cesto v smeri proti jugu. Križišče se semaforizira v koordinaciji s sosednjimi križišči,

-       križišče Podutiške ceste z Ulico Bratov Babnik se razširi z dodatnim zavijalnim pasom na Podutiški cesti. Križišče se semaforizira,

-       križišči s priključno in odcepno rampo na zahodni strani avtoceste se semaforizira, Križišča s priključno rampo na vzhodni strani se ne semaforizira, treba pa je urediti dodatni vozni pas za leve zavijalce na Podutiški cesti,

-       križišče Podutiške ceste z dovozno cesto do plinarne v Podutiku se semaforizira,

-       križišče Celovške ceste in Šentviške ceste (križišče »Galant«) se razširi s pasovoma za javni potniški promet,

-       križišče Celovške ceste in Kosmačeve ceste (križišče »Jelen«) se razširi s pasovoma za javni potniški promet,

-       uredi se novo semaforizirano križišče Celovške ceste in nove povezovalne ceste »Celovška–Loberia« (križišče »Gunceljska«),

-       uredi se nov nesemaforizirani priključek nove povezovalne ceste »Celovška–Loberia« na preurejeno cesto v območju zazidalnega otoka »Loberia« (priključek »Loberia«),

-       križišče Celovške ceste in preurejene povezovalne ceste »Stanežiče–Metalka« se semaforizira in preoblikuje upoštevajoč razširitev Celovške ceste in povezovalne ceste.

Na preurejenih in novih križiščih na Celovški cesti se zagotovi koordinirano in prometno odvisno delovanje svetlobno signalnih naprav z detekcijo dolžin kolon ter v odvisnosti od sistemov za nadzor in vodenje prometa v predoru Šentvid.

9. člen

Deviacije

Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacije naslednjih cest in poti:

-       deviacija 1-1: podhod v Šentvidu, peš in kolesarska pot. Obstoječi podhod širine 6 m se ob gradnji galerije poruši, po izgradnji se ga zgradi v obstoječih dimenzijah,

-       deviacija 1-2: začasna deviacija Celovške ceste (glavna cesta G1- 8, odsek 213). Obstoječa Celovška cesta se v delu, ki je tangiran zaradi gradnje galerije poruši, po izgradnji se jo zgradi v obstoječih dimenzijah, to je z NPP v širini 28,00 m in sicer štirje vozni pasovi po 3,50 m, srednja zelenica 4m južna zelenica 4 m, dvosmerna kolesarska steza 3 m, hodnik 3 m. Začasna deviacija se izvede v smeri proti jugu, proti Šentviškemu hribu. Elementi so projektirani za hitrost 40 km/h oziroma z najmanjšim horizontalnim radijem 75 m; deviacija se izvede kot štiripasovna, z dvosmerno kolesarsko stezo in hodnikom za pešce na južni strani,

-       deviacija 1-3: deviacija lokalne Ceste A. Bitenca poteka v nadvozu preko avtoceste, nekoliko južneje od obstoječe ceste. NPP je 11,8 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m in dva hodnika s kolesarskima stezama po 2,40m,

-       deviacija 1-3a: deviacija nadomešča prekinjen dostop po lokalni cesti do Iskre, z NPP 8,40 m, in sicer dva vozna pasova po 3 m in enostranski pas za pešce in kolesarje širine 2,40 m,

-       deviacija 1-3b: prestavitev gozdne poti nad portaloma predora z NPP 3 m,

-       deviacija 1-4: deviacija lokalne Kamnogoriške ceste prečka avtocesto na nadvozu. NPP je 11,4 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m in dva hodnika s kolesarskima stezama po 2,40 m,

-       deviacija 1-4a: deviacija nadomešča prekinjeno povezavo lokalnih cest, Pilonove in Kamnogoriške ceste. NPP je 5,00 m, od tega vozišče 4 m in dve bankini po 0,50 m,

-       deviacija 1-5: deviacija lokalne Podutiške ceste z NPP 15,20 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m, dve kolesarski stezi po 1,75 m, dva hodnika po 1,85 m, dve bermi po 0,50 m,

-       deviacija 1-5a: deviacija lokalne ceste, Ulice bratov Babnik na območju križišča s Podutiško cesto,

-       deviacija 1-5b: deviacije lokalne ceste z dovozom do Plinarne. Ob vzhodnem robu Glinščice se zaradi prekinitve obstoječega izvede nov dovoz do Plinarne, z navezavo na obstoječe križišče pri Podutiku. NPP je 7 m, in sicer vozišče 5 m, dve bankini po 1 m,

-       deviacija 1-6: deviacija lokalne ceste, ki povezuje z avtocesto prekinjeno Zapuško cesto s Kozakovo ulico. NPP je 5 m in sicer vozišče 4 m in dve bankini po 0,50 m,

-       deviacija 1-6a: peš in kolesarska pot med Podutikom in Dravljami, z nadhodom prečka avtocesto. NPP 5 vključuje 4 m asfaltne prometne površine za kolesarje in pešce in obojestranski bankini širine po 0,5 m,

-       deviacija 1-7: deviacija lokalne ceste, zaradi prekinjene Zapuške ceste, v smeri proti Pasji šoli na zahodnem robu naselja Draveljske gmajne. NPP je 5 m, vozišče 4 m in dve bankini po 0,50m,

-       deviacija 1- 8: gozdna pot vzdolž rampe Koseze 7, od km 0,150 do km 0,950 rampe, NPP 3 m,

-       deviacija kolesarske in peš povezave ob Celovški cesti: kolesarska in peš povezava na južni strani Celovške ceste se prek priključka Šentvid deviira v podhodu, zasnovanem kot urbana parkovna ureditev s širšimi ureditvenimi širinami ob utrjeni kolesarski površini, širine 3,00 m, in hodniku za pešce, širine 3,00 m. Največji vzdolžni nagib ne presega 7 odstotkov,

-       dostopna pot do vodohrana: dostop do vodohrana za potrebe predora Šentvid se uredi prek preurejene gozdne poti, širine 4,00 m, ki se naveže na Cesto v hrib,

-       dostopna pot do pogonske centrale: dostop do pogonske centrale se uredi prek dostopne poti, širine 4,00 m, ki se naveže na območje bencinskega servisa.

Deviacije se projektira na računsko hitrost 40 km/h, razen deviacije 1-5 Podutiška cesta, kjer se projektira za računsko hitrost 60 km/h.

Zaradi razširitve Celovške ceste se izvedejo naslednje povezovalne ceste in deviacije:

-       Peršinova cesta: med P30 in P 35 Celovške ceste se zaradi razširitve Celovške ceste prestavi Peršinova cesta. NPP je 5 m;

-       Kosmačeva cesta: Kosmačeva cesta se preuredi na način, da se zagotovi navezovanje zavijalnega pasu s Celovške ceste;

-       povezovalna cesta »Celovška–Loberia«: predstavlja povezavo Celovške ceste in novega zazidalnega otoka »Loberia« s semaforiziranim križiščem »Gunclje« na Celovški cesti. NPP je 11,00 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m, dva hodnika za pešce po 1,50 m in dve bankini ob hodniku za pešce po 0,50 m;

-       deviacija Gunceljske ceste: med P 41 in P 56 Celovške ceste se zaradi razširitve prestavi obstoječo Gunceljsko cesto. Na Gunceljsko cesto se navežejo Rovšnikova ulica, vozišče proti objektom »Turboinštituta«, uvoz na območje predvidenega trgovskega centra »Merkur« ter križišče »Jelen«. NPP je 7,50 m, in sicer vozni pas 5,50 m, hodnik za pešce 1,50 m in bankina ob hodniku za pešce 0,50 m. Med deviacijo in Celovško cesto je vmesni zeleni pas. Obračališče mestnega potniškega prometa se ukine, deviacijo Gunceljske ceste pa je mogoče začasno uporabljati kot obračališče za javni potniški promet do vzpostavitve novega končnega postajališča v območju Stanežič;

-       povezovalna cesta »Stanežiče–Metalka«: predstavlja preureditev obstoječe prečne povezave med Guncljami in Metalko s semaforiziranim križiščem »Metalka«. Povezovalna cesta se predvidi kot tripasovna cesta, z obojestranskim levim zavijalnim pasom ter uvoznimi in izvoznimi radiji v križišču za tovorna vozila. NPP je 13,00 m, in sicer dva vozna pasova po 3,50 m, pas za leve zavijalce 3,00 m, hodnik za pešce 1,50 m, bankina 1,00 m in bankina ob hodniku za pešce 0,50 m.

10. člen

Objekti in zidovi

Na odseku avtoceste se zgradi naslednje objekte:

-       galerijo Šentvid dolžine 170 m in povprečne širine 23,45 m, med km avtoceste 0,911 in 1,081,

-       začasni nadhod med gradnjo avtoceste v km 0,860,

-       podhod 3-1 dolžine 31,72 m in dolžine 7 m, v km rampe 0,304 oziroma 0,305,

-       predor Šentviški hrib, leva cev dolžine 1051 m, širine 9,70 m (dva vozna pasova), svetle višine 6,50 m, med km avtoceste 1,081 in 2,132,

-       predor Šentviški hrib, desna cev dolžine 1049 m, širine 9,70 m (dva vozna pasova), svetle višine 6,50 m, med km avtoceste1,081 in2,130,

-       nadvoz 4-1 na deviaciji Ceste A. Bitenca dolžine 101,7 m in širine 12,3 m, v km avtoceste 2,319,

-       prepust za Pržanec širine 48,94 in dolžine 5,50 m, v km avtoceste 2,372,

-       nadvoz 4-2 na deviacije Kamnogoriške ceste, dolžine 82,5 m in širine 12,3 m, v km avtoceste 2,762,

-       nadhod 4-2a deviacije 1-6a, dolžine 56 m in širine 5,5 m, v km avtoceste 3,200,

-       nadvoz 4-3 na deviaciji Podutiške ceste, dolžine 50,21 m in širine 17,70 m, v km avtoceste 3,731,

-       most 5-1 preko Pržanca širine 37,06 m in dolžine 7,00 m, v km Podutiške ceste 0,054,

-       most 5-2 preko Pržanca-rekonstrukcija v km severne obvoznice 0,528,

-       most 5-3 preko Pržanca v km deviacije 1-7a 0,054,

-       nadvoz 4-4 širine 14,72 in dolžine 103 m, v km avtoceste 4,128, v km kraka Koseze-2 0,490,

-       nadvoz 4-5 širine11,72 in dolžine 77,0 m, v km rampe Koseze-3 0,379,

-       predor Šentviški hrib, leva priključna cev, okvirne dolžine 345 m, širine 9,20 m (dva vozna pasova), svetle višine 6,50 m,

-       predor Šentviški hrib, desna priključna cev, okvirne dolžine 245 m, širine 7,20 m (en vozni pas), svetle višine 6,50 m,

-       kaverno v območju navezave leve priključne cevi na levo cev predora, dolžine velikostnega reda 80 m, okvirno med P 26 in P 28 avtoceste;

-       kaverno v območju navezave desne priključne cevi na desno cev predora, dolžine velikostnega reda 80 m, okvirno med P 29 in P 31 avtoceste;

-       podhod 3 – 1C, okvirne dolžine 23,00 – 24,50 m, širine 9,10 m, svetle višine 2,50 m, na levi priključni rampi priključka Šentvid,

-       podhod 3 – 1D, okvirne dolžine 18,00 m, širine 9,60 m, svetle višine 2,50 m, na levi priključni rampi priključka Šentvid,

-       podhod 3 – 1E, okvirne dolžine 17,00 – 20,00 m, širine 7,60 m, svetle višine 2,50 m, na desni priključni rampi priključka Šentvid,

-       podhod 3 – 1F, okvirne dolžine 19,00 – 22,50 m, širine 7,60 m, svetle višine 2,50 m, na desni priključni rampi priključka Šentvid,

-       objekt pogonske centrale ob desni priključni rampi priključka Šentvid, tlorisne velikosti 17,00 × 12,00 m, višine 6,50 m.

Na odseku so predvideni zidovi:

-       zidovi ob portalu predora v Pržanu (južnem portalu predora Šentvid)

-       podporni zid za gospodarski objekt ob začasni deviaciji Celovške, parc. št. 300/1, k.o. Šentvid, km 1,080,

-       zidovi v sklopu ureditve deviacije kolesarske in peš poti v podhodu priključka Šentvid.

11. člen

Izogibališče

Obstoječe izogibališče v km 5,250 se uredi tako, da je nanj onemogočen dovoz, razen za potrebe policije.

12. člen

Javni potniški promet

Po Podutiški cesti poteka proga mestnega potniškega prometa. Obstoječi postajališči na vzhodni strani križišča z Ulico bratov Babnik je potrebno preurediti in prestaviti izven območja mostu čez Pržanec na ustrezno oddaljenost od križišča. Postajališča se izvede v širini 30 m, dolžino postajališč se prilagodi postanku zglobnega vozila. Peron širine 2,5 m omogoča postavitev nadstrešnice.

Prav tako se prestavi postajališče v območju križišča s cesto Pod Kamno gorico.

Na Celovški cesti se, upoštevajoč širitev Celovške ceste:

-       preuredi obstoječe postajališče pred »Galantom« na način, da se ohranijo obstoječe kapacitete postajališča, postajališče se obeleži tudi kot avtoštoparsko mesto;

-       uredita novi obojestranski postajališči vzdolž Peršinove ulice oziroma za križiščem »Jelen«,

-       uredita novi obojestranski postajališči v območju križišča »Gunclje«, postajališče se obeleži tudi kot avtoštoparsko mesto.

Obstoječe obračališče mestnega potniškega prometa s končnim postajališčem pri »Jelenu« se ukine.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

13. člen

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtocestnega odseka mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

Trasa avtoceste z objekti in opremo ceste

Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.

Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom.

Zaščitna žična ograja minimalne višine 2,5 m se odmakne od nožice nasipa oziroma od zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.

Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.

Cestni objekti (nadvozi, mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajčimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora.

Protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem odseku. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite in enotnost v oblikovanju in materialih na celotnem odseku ter upoštevanje že izvedenih ukrepov na ostalih odsekih avtoceste.

Priključki

Območja priključkov morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovana; ureditev celotnega območja posameznega priključka mora biti izdelana v krajinsko ureditvenem načrtu.

Zasaditve

Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

-       čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom,

-       sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja,

-       prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,

-       oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest (priključki, rampe, deviacije),

-       zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti,

-       obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).

Oblikovanje reliefa

Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine avtoceste. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.

Brežine na območju izstopa obeh predorskih cevi je treba oblikovati skladno z zasnovo portalov in tako, da se doseže skladno izpeljavo v naravni relief. Tudi na vstopni predorski strani na severu je po dokončanju gradbenih del treba sanirati brežine z novo gozdno zasaditvijo.

Pri oblikovanju protihrupnih nasipov je treba upoštevati naslednja izhodišča:

-       protihrupne nasipe se na odsekih, kjer se približajo pozidavi zaradi racionalne porabe prostora oblikuje v strmejših nagibih (1:1,5) in kombinira z zasaditvijo v iztekih proti naravnemu terenu; km 2,85-3,2,

-       v območju med deviacijama Kamnogoriške in Bitenčeve ceste je treba protihrupna nasipa na zunanji strani oblikovati s široko, položno brežino, z nagibom ca. 1:3,5 tako, da poustvari naravno brežino in doseže položen iztek v naraven teren. Zaradi racionalne rabe prostora se na cestni strani izvede strmejši nasip 1,5:1, utrjen z armirano zemljino in zasajen s pokrovnimi rastlinami; km 2,37-2,75,

-       namesto protihrupnih ograj APO-11, APO-13 in APO-15 iz 21. člena te uredbe je skladno z rešitvami podrobnejših projektov možno izvesti protihrupne nasipe.

Rekultivacije

Dele cest in poti, ki po izgradnji avtoceste in spremljajočih objektov ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.

Ureditve vodnega in obvodnega prostora

Prestavitev vodotokov mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.

13.a člen

Ureditve vzdolž Celovške ceste

Celovška cesta se uredi upoštevajoč mestni značaj vpadnice, že izvedene kakovostne ureditve v okolici, optično vodenje in odpiranje pogledov. Prostor vzdolž ceste se oblikuje celostno, širokega profila, z obojestranskimi zelenimi površinami. Zelenice med hodniki za pešce in parcelnimi ograjami se zasadijo z grmovno vegetacijo. Drevoredi se uredijo:

-       med km 0,580 in km 0,780 na levi strani,

-       med km 0,830 in km 1,080 na levi strani,

-       med km 1,290 in km 1,430 na desni strani.

Območje parka med Celovško cesto in Prušnikovo ulico, med km 0,440 in km 0,590, se preuredi skupaj s prestavitvijo spomenika padlim v NOB. Obstoječa vegetacija se ohrani in dopolni z novo vegetacijo in urbano opremo. Ob Peršinovi cesti se dopolni obstoječ drevored. Investitor je dolžan 10 dni pred pričetkom del obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije o pričetku del. Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije je potrebno omogočiti spremljanje posega v dediščino.

Območje rušenja objektov ob Cesti v hrib se renaturira v zemeljsko brežino s postopnim prehodom v raščen teren. Zasaditev se naveže na obstoječo vegetacijo med Celovško cesto in Cesto v hrib s postopnim prehodom v gozdno pobočje. Podobno se po gradnji sanirata brežina in gozdni rob nad portali predora.

Območje deviacije kolesarske in peš poti v podhodu priključka Šentvid se oblikuje kot urbana parkovna ureditev. Prostor se oblikuje kot širša, razgibana površina s pomočjo opornih zidov, ki se navezujejo na premostitvene objekte priključnih ramp. Površine se uredijo z različnimi materiali – betonskim tlakom, asfaltom, peskom, travo in lesom. Brežine se uredijo s končnim slojem kamenja večjih frakcij.

Portalna objekta in objekt pogonske centrale se oblikujejo enotno, kot arhitekturne prvine mesta, z uporabo škatlaste oblike in upoštevajoč izpostavljenost lokacije, morfološke značilnosti območja, topografijo terena, skladnost z drugimi prvinami portalnega območja ter konstrukcijsko smiselnost, skladnost in nakazovanje bistvenih nosilnih sistemov.

Območje postajališča mestnega potniškega prometa v križišču »Jelen« se uredi na novo ob preveritvi možnosti ohranitve obstoječih dreves.

Aktivna protihrupna zaščita vzdolž Celovške ceste se predvidi v obliki parcelnih ograj na način, da je mogoča tudi ozelenitev teh ograj z zunanje in notranje strani.

13.b člen

Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji, merila in pogoji za urejanje in varstvo prostora na površinah načrtovanih objektov in ureditev, potrebnih za izvedbo lokacijskega načrta, ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.

Na površinah načrtovanih objektov in ureditev, potrebnih za izvedbo lokacijskega načrta, se po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta smiselno uporabljajo določbe naslednjih odlokov, razen določb, ki so v nasprotju z določbami te uredbe:

-       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98, 63/99, 59/00, 98/00, 23/02 – odl. US, 89/02 in 70/03),

-       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00 in 85/02 – odl. US),

-       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 17/97, 37/98, 63/99 in 44/02),

-       Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM2 – Vižmarje (za območje urejanja ŠP6/3) (Uradni list SRS, št. 51/72).

Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta za posamezne površine veljajo usmeritve:

-       območje urejanja ŠR4/3, severni del morfološke enote z oznako 9/1: Zaradi gradnje polnega priključka se odstranita gospodarski objekt Cesta v hrib 6 in stanovanjski objekt Cesta v hrib 7. Območje se glede na vrste posegov razvrsti v »9 – območje javnega zelenja«. Po odstranitvi objektov in končanih gradbenih delih se območje renaturira. Po namenski rabi se območje razvrsti v območje zelenih površin (Z);

-       območje urejanja ŠG3/2: V območje posegajo portali predorov, znotraj območja so tudi vodohran, dostopna pot do vodohrana in druge ureditve, povezane z gradnjo vodohrana. Po gradnji se območje sanira in na novo vzpostavi gozdni rob. Po namenski rabi se območje nad portali, območje vodohrana in dostopne poti razvrstijo v območje gozdov (G). Za območje vodohrana in drugih ureditev, povezanih z gradnjo vodohrana, se lahko določi posebna prostorska enota s podrobnejšimi merili in pogoji;

-       območje urejanja ŠO6/1, morfološka enota z oznako 9/1: Zaradi širitve Celovške ceste se prestavi spomenik padlim v NOB, območje pa se krajinsko arhitekturno preuredi. Po namenski rabi se območje razvrsti v območje zelenih površin (Z);

-       območje urejanja ŠO6/1, morfološka enota z oznako 3C/1: Območje ukinjenega dela Peršinove ceste se rekultivira, dopustni pa so tudi drugi posegi v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za območje urejanja ŠO6/1;

-       območje urejanje ŠR6/1, morfološki enoti 9/1 in 9/2: Območje se uporablja kot gradbišče za izvedbo prostorskih ureditev po tej uredbi. Po končani gradnji se vzpostavi prvotno stanje – zelenica, razen v območju bencinskega servisa. Po namenski rabi se območje razvrsti v območje zelenih površin (Z), razen območja bencinskega servisa, ki se razvrsti v posebno območje, površino drugih območij (BD). Območje ukinjenega dela dovozne ceste do objektov Turboinštituta južno od obstoječega avtobusnega obračališča se rekultivira, dopustna pa je tudi gradnja parkirišč za osebna vozila.

Zaradi sprejema lokacijskega načrta so potrebne spremembe in dopolnitve izvedbenih občinskih prostorskih aktov na naslednjih površinah, za katera veljajo usmeritve:

-       območje urejanja ŠI4/1, morfološka enota z oznako 4A/1: Zaradi širitve Celovške ceste je treba na novo določiti gradbeno mejo pozidave ob Celovški cesti;

-       območje urejanja ŠR4/3, južni del morfološke enote z oznako 9/1: ob preselitvi kmetije Cesta v hrib 6 se območje glede na vrste posegov razvrsti v »9 – območje javnega zelenja«. Po odstranitvi objektov in končanih gradbenih delih se območje renaturira. Po namenski rabi se območje razvrsti v območje zelenih površin (Z);

-       območje urejanja ŠO6/1, morfološka enota z oznako 3C/1: Zaradi širitve Celovške ceste in posledične prestavitve Peršinove ceste je treba na novo določiti gradbene meje oziroma gradbene linije predvidenih objektov;

-       območje urejanja ŠP6/1, morfološki enoti z oznako 3C/1 in 4A/3: Zaradi širitve Celovške ceste je treba na novo določiti gradbene meje oziroma gradbene linije predvidenih objektov;

-       območje urejanja ŠS6/2: Deli gradbenih parcel objektov, ki se rušijo in niso namenjeni trajnim objektom ceste, se lahko pridružijo sosednjim gradbenim parcelam ali zasadijo v sklopu ureditve obcestnega prostora. Pozidava ob Celovški cesti se lahko opredeli tudi na novo;

-       območje urejanja ŠP6/3: zaradi gradnje povezovalne ceste »Celovška–Loberia« se odstrani objekt na trasi te ceste. Na novo je treba določiti gradbene meje oziroma gradbene linije z zazidalnim načrtom predvidenih objektov.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

14. člen

Zaradi gradnje avtoceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalno energetske objekte. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih naprav in objektov mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljalcev teh objektov in naprav.

Vodovod

Pri križanju avtoceste z obstoječimi in predvidenimi vodovodi se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:

-       vodovod PVC DN 160 mm v km 0,990 se začasno preveže, po končani gradnji pokritega vkopa se obnovi v prvotni potek v NL DN 150 mm,

-       vodovod DN 350 mm v km 1,045 se za čas gradnje pokritega vkopa prestavi v traso deviirane Celovške ceste, nanj se naveže DN 200 mm iz podaljška Prušnikove ulice. Po končani gradnji pokritega vkopa se prestavljeni DN 350 mm obnovi v prvotni potek v NL DN 400 mm. Nanj se naveže DN 200 mm iz podaljška Prušnikove ulice,

-       rezervacija trase za dva cevovoda 2 x DN 900 mm ob južni strani Celovške, v km 1,052,

-       vodovod DN 100 mm v km 2,140 oziroma km 2,165 – se delno ukine in preveže,

-       vodovod DN 300 mm v km 2,310 – se prestavi v km 2.291, se križa z avtocesto v kolektorju 1,60 x 2 m. Delno se ukine in preveže vodovod ob cesti A. Bitenca, izvede se priključni vodovod DN 400 mm do vodohrana nad cesto A. Bitenca,

-       vodovod DN 100 mm v km 2,380 – se na novo naveže skupina objektov,

-       vodovod DN 200 v km 2,757 – se izvede nov vodovod na deviaciji Kamnogoriške ceste, se poveže z DN 100 do ceste Andreja Bitenca,

-       vodovod 80 mm v km 3,590 – se delno ukine, preveže z DN 100 do Ceste bratov Babnik,

-       vodovod DN 300 mm po južni strani Podutiške ceste – se prestavi proti jugu in preveže s križanjem avtoceste,

-       vodovod DN 200 mm v križišču Ceste bratov Babnik – se obnovi,

-       vodovod DN 300 mm v km 3,865 – se prestavi v pohodno kineto 1,6 x 2,0 m v km 3,890.

Po Celovški cesti je v km 1,045 predvidena gradnja dveh magistralnih vodovodov DN 900 mm, zato mora biti predor avtoceste izveden tako, da bo omogočal predvideno izgradnjo.

Pri prevezavah in novogradnjah vodovodov se obstoječe hišne priključke ustrezno prestavi oziroma obnovi.

Kanalizacija

Pri križanju avtoceste z obstoječim in predvidenimi kanali se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:

-       kanala za padavinske in fekalne odpadne vode 2 x 110 cm v km 1,040 – se začasno prestavita in obnovi v prvotno stanje,

-       kanal za fekalno odpadno vodo Æ 30 cm v km 2,295 se v območju AC ukine. Izvede se nov kanal s prevezavo v km 2,335,

-       predvideni kanal Æ 40 cm vzdolž Kamnogoriške ulice v km 2,738 se na prečkanju z avtocesto izvede v trasi obstoječe Kamnogoriške ulice,

-       kanal za padavinsko odpadno vodo Æ 50 cm v km 3,185 se prestavi in zaščiti,

-       kanal za odpadno vodo Æ 50 cm v km 3,590 se prestavi in ustrezno zaščiti.

Pri prevezavah in novogradnjah kanalov se obstoječe hišne in ostale priključke ustrezno prestavi oziroma obnovi.

Elektroenergetsko omrežje

Visokonapetostni vodi

Na križanju avtoceste z visokonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:

-       DV 2x110 kV Logatec I; Logatec II v km 3,035 se višinsko preveri,

-       DV 2x110 kV VIČ I; VIČ II v km 3,100 se ojača izolacija.

Srednjenapetostni vodi

Na križanju avtoceste s srednjenapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:

-       kablovod 10 kV RTP Šiška – TP Turboinštitut v km 1,045 in kablovod 10 kV RTP Šiška – TP Skip v km 1,065 se delno ukine in zgradi nadomestni kablovod,

-       od km 1,050 do km 3,700 se vzdolž trase avtocest zgradi kabelska kanalizacija za kasnejše vodenje elektrovodov,

-       nova transformatorska postaja TP – predor Šentvid sever za potrebe napajanja predora avtoceste z nadomestnim kablovodom južno od Celovške ceste,

-       nova transformatorska postaja TP – predor Šentvid jug v km 2,125,

-       SN kabelska povezava 10 kV iz RTP Šiška prečka avtocesto v kabelski kanalizaciji v km 2,425. Na zahodni strani AC se ena veja naveže na TP Jerajeva, druga pa v TP Iskra Pržan,

-       DV 10 kV Iskra Pržanj, ki prečka avtocesto v km 2,600, se delno ukine in izvede kablovodna prevezava,

-       DV 10 kV Dolnice v km 2,900 se delno ukine in izvede kablovodna prevezava, križanje AC s kabelsko kanalizacijo v km 2,750 in navezavo do TP Jerajeva,

-       DV 2x35 kV ENP I; ENP II AC v km 3,180 – doda se nov nosilni steber in ojača izolacijo,

-       kablovod 10 kV RTP Šiška – TP Plinarna ob Podutiški cesti v km 3,730 se prestavi izven cestišča in ustrezno zaščiti v prečkanju z avtocesto, zgradi se nova povezava do TP Plinarna,

-       kablovod 10 kV TP Plinarna – TP Brajnikova v km 4,110 se prestavi in zaščiti.

Nizkonapetostni vodi

Na križanju avtoceste z nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:

-       kabelska kanalizacija z ustrezno kabelsko prevezavo v km 1,020,

-       napajanje črpališča za požarno vodo predora v km 1,270 in rezervoarja v km 1,070 iz TP predor sever,

-       demontiranje nadzemnega voda v km 2,320,

-       ukinitev zračnega voda in kabelska prevezava v km 2,735,

-       ukinitev zračnega voda v km 3,510. Kabelska prevezava do napajalne NN omarice na Ulico bratov Babnik.

Telekomunikacijsko omrežje

Zaradi križanj avtoceste z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvede:

-       kabelska kanalizacija v km 1,015 se začasno prestavi in obnovi v prvotno stanje,

-       kabelski vod v km 2,135 km oziroma 2,165 se prestavi,

-       telekomunikacijski vodi ob Cesti Andreja Bitenca se prestavi,

-       zračni vod v km 2,800 se prestavi,

-       kabelski vod v km 3,180 se prestavi,

-       zračni vod v km 3,490 se prestavi in pokabli,

-       telekomunikacijski vodi ob Podutiški cesti se prestavi,

-       kabelska kanalizacija ob zahodni strani obstoječe avtoceste se prestavi in naveže do avtocestne baze Smodinovec.

Plinovod

Pri križanju avtoceste z obstoječimi in predvidenimi plinovodi se izvede naslednje ureditve:

-       začasna prestavitev in obnova v prvotno stanje plinovoda PE 225 mm v Celovški cesti v km 1,020,

-       vgradnja zaščitne cevi PE 300 mm na mestu križanja predvidenega plinovoda PE 225 mm ob Cesti Andreja Bitenca v km 2,330,

-       rezervacija trase za predvideni plinovod DN 100 po deviaciji 1-3a do Iskre Pržanj,

-       vgradnja zaščitne cevi PE 225 mm na mestu križanja predvidenega plinovoda PE 160 mm ob Kamnogoriški ulici v km 2,680,

-       prestavitev in zaščita magistralnih plinovodov DN 500 mm in DN 250 mm v km 3,278 ter vgradnja dveh dodatnih vzporednih cevi DN 500 mm in DN 250 mm na območju križanja z avtocesto,

-       prestavitev in ustrezna zaščita plinovoda PE 225 mm ob Podutiški cesti v km 3,860 ter prevezava plinovoda PE 150 mm za Zlatek in plinovoda PVC 200 mm za Dravlje prek Podutiške ceste,

-       zaščita plinovoda PE 225 mm za Kamno Gorico na mestu prečkanja rekonstruirane Podutiške ceste,

-       ustrezna zaščita magistralnih plinovodov DN 500 mm in DN 250 mm na mestu prečkanja rekonstruirane Podutiške ceste,

-       prestavitev plinovodov JE 250 mm in PVC 150 mm v km 4,110 v novi trasi v km 4,045.

Javna razsvetljava

S sistemom javne razsvetljave se ustrezno razsvetli celotno traso avtoceste, obe predorski cevi ter vse deviacije in priključne ter servisne ceste. Elemente javne razsvetljave se izvede s tipskimi elementi.

Klic v sili

Na celotni trasi avtoceste v desnem odstavnem pasu do avtocestne baze Smodinovec poteka 6 cevna kabelska kanalizacija za klic v sili. Telefonski stebrički so predvideni obojestransko ob avtocesti na medsebojni razdalji ca. 2 km. Obstoječi sistem klica v sili avtoceste proti Gorenjski se ustrezno preveže na nov sistem in vodi do avtocestne baze Smodinovec.

14.a člen

Zaradi razširitve Celovške ceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi naslednje komunalno energetske objekte:

1.     Kanalizacija

Pri križanju razširjene Celovške ceste z obstoječimi in predvidenimi kanali se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:

a) Kanalizacija za odpadno vodo

- od križišča s Kosmačevo cesto v km 0,800, do križišča Metalka v km 1,550, se na obstoječih jaških zbiralnika A2 zamenjajo vsi pokrovi jaškov, ki se nahajajo v območju ureditve, in se dvignejo na projektirano niveleto,

- kanal DN 300 vzhodno od Kosmačeve ulice se prestavi od km 0,735 do km 0,775,

- po Gunceljski cesti se na obstoječih jaških zamenjajo in na pravo višino dvignejo vsi pokrovi jaškov, ki se nahajajo v območju ureditve,

-  ukinejo se vsi hišni priključki za odpadno vodo za objekte, ki se rušijo.

b) Kanalizacija za meteorno vodo

- obstoječi kanali DN 300 se ob izgradnji novega meteornega kanala v sredini cestišča Celovške ceste ukinejo,

- na obstoječih kanalih za padavinsko vodo se zamenjajo in na ustrezno višino dvignejo vsi pokrovi jaškov, ki se nahajajo v območju ureditve,

- od km 0,000 do km 0,790 se Celovška cesta odvodnjava z obstoječim kanalom DN 1000 DN 1400,

- od km 0,000 do km 0,790 se obstoječi priključki na kanal DN 1000 DN 1400 ustrezno preuredijo,

- od km 0,790 do km 1,784 se Celovška cesta odvodnjava po novem kanalu za odvod padavinskih vod DN 300 DN1000, ki se priključi na obstoječi kanal za odvod padavinskih vod dim DN 1000 mm v novem združitvenem objektu,

- ob izgradnji novega kanala za odvod padavinskih vod v Celovški cesti od km 0,790 do km 1,784 se ukineta obstoječa kanala mešanega sistema DN 300 od km 0,770 do km 0,835 in od km 0,908 do km 0,970,

- obstoječi kanal za odvod padavinskih vod DN 800 v Celovški cesti se zaradi dodatnih količin vode zamenja s kanalom DN 1000 od km 0,789 do km 0,900,

- obstoječi kanali za odvodnjavanje padavinske vode v vozišču Celovške ceste na območju križišča Metalka od km 1,377 do km 1,563 se ukinejo,

- meteornih vod iz povoznih in manipulativnih površin ni dovoljeno speljati v kanalizacijo za odpadno vodo.

 

2.     Vodovod

Pri križanju razširjene Celovške ceste z obstoječimi in predvidenimi kanali se prestavijo, zaščitijo ali drugače ustrezno uredijo:

-       obstoječi vodovod DN 350 se zamenja z novim DN 400 od km 0,020 do km 0,325,

-       obstoječi jašek v km 0,250 se nadomesti z novim jaškom,

-       prevezava LTŽ DN 150 čez Celovško cesto v km 0,250 se ukine,

-       v km 0,275 je treba na vodovodu DN 400 mm zgraditi merilni jašek za izvedbo meritev pretoka vodovoda,

-       med gradnjo je treba od km 0,325 do km 0,530 varovati obstoječi, že prestavljeni vodovod DN 400 mm,

-       od km 0,530 do km 1.015 se prestavi in nadomesti obstoječi LTŽ DN 350 vodovod z vodovodom DN 400,

-       v km 0,920 se na nov vodovod DN 400 izvede predvideni priključek za objekt Merkur,

-       v križišču s Kosmačevo cesto se obstoječi jašek poruši in nadomesti z novim jaškom zunaj vozišča ter zamenja vodovod, ki prečka Celovško cesto v km 0,780,

-       zunaj prestavljenega jaška v križišču s Kosmačevo se na vodovodu DN 200 zunaj vozišča izvede podtalni hidrant,

-       na severni strani Celovške ceste se od km 0,640 do km 0,780 prestavi vodovod DN 150,

-       v km 0,805 se na območju avtobusnega obračališča nadomesti obstoječi vodovod AØ90 z novim vodovodom NL DN 100,

-       po Gunceljski cesti se obstoječi vodovod DN 150 zamenja z vodovodom DN 200 od km 1,015 do km 1,100,

-       na obstoječem izvozu Gunceljske ceste se prestavi obstoječi vodovodni armaturni jašek, v katerem se izvede nova povezava NL DN 100 mm z vodovodom PE d 110 po ulici Pot na Gradišče in z obstoječim vodovodom NL DN 200, ki poteka v severni smeri čez vozišče Celovške ceste,

-       na nov vodovodni odsek NL DN 100 po Poti na Gradišče se vgradi hidrant,

-       po kolesarski stezi se od km 1,200 do km 1,475 zgradi vodovod DN 100,

-       od km 1,475 se s prečkanjem Celovške ceste v km 1,500 zgradi vodovod DN 150,

-       ukinejo se vsi hišni priključki za objekte, ki se rušijo, na novo pa se zgradijo hišni priključki in se prevežejo na nove vodovode,

-       na severni strani Celovške ceste in po povezovalni cesti v Loberijo se od km 1,155 do km 1,210 zgradi vodovod DN 150,

-       obstoječi vodovod DN 150 na severni strani Celovške ceste, od križišča s Kosmačevo cesto do Trebušnikove ulice, se pred gradnjo ustrezno zaščiti,

-       obstoječi vodovodni jaški se porušijo, novi pa zgradijo zunaj Celovške ceste,

-       obnovijo se vse prizadete navezave hišnih priključkov,

-       v km 0,470 se izvedeta vodovodni priključek DN 80 do črpališča ob pogonski centrali in vodohrana nad predori,

-       dovoljen odvzem vode iz javnega vodovoda DN 400 za polnjenje vodohrana nad predori je 2 l/s.

Na severni strani Celovške ceste se zagotovi možnost naknadne izgradnje dveh magistralnih vodovodov DN 900 mm za dolgoročno zagotavljanje napajanja širšega ljubljanskega območja s pitno vodo iz drugih virov.

Na mestih, kjer trasa obnovljenega primarnega vodovoda tangira obstoječi vodovod DN 350, in predvsem na lokacijah, kjer so predvidene prestavitve vodovodnih jaškov z navezavo na obstoječe vodovode, je treba v času gradnje nemoteno oskrbo z vodo zagotoviti s pomočjo vodovodnih provizorijev.

 

3.     Elektroenergetsko omrežje

a)      Pogonska centrala

Za napajanje predora z električno energijo je treba zgraditi novo transformatorsko postajo TP Predor Šentvid sever, ki se vključi med TP SKIP in TP Šentvid.

b)      Srednjenapetostni kabli

Pri križanju razširjene Celovške ceste s srednjenapetostnimi elektroenergetskimi kabli se izvede:

-       10-kV kabel se prestavi in prečka Celovško cesto v km 0,885,

-       10-kV kabel se prestavi in prečka Gunceljsko cesto v Križišču z Mrharjevo,

-       10-kV kabel se prestavi in prečka Celovško cesto v km 1,365,

-       predviden 10-kV kabel prečka Celovško cesto v km 1,365.

Vsi srednjenapetostni kabli se prestavijo v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo.

c)      Nizkonapetostni kabli

Pri križanju razširjene Celovške ceste z nizkonapetostnimi elektroenergetskimi kabli se izvede:

-       1-kV kabel se prestavi ob gostilni Jelen in parkirišču,

-       1-kV kabel se prestavi in prečka Celovško cesto v km 1,365,

-       1-kV kabel se prestavi ob južni strani Celovške ceste od Rovšnikove do Poti na Gradišče,

-       predviden 1-kV kabel prečka Celovško cesto v km 1,150 in 1,565,

-       vsi nizkonapetostni kabli se prestavijo v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo,

-       izvede se nizkonapetostni priključek do vodohrana nad predori.

d)      Nizkonapetostni zračni vodi

Pri križanju razširjene Celovške ceste z zračnimi nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede:

-       ukinejo se 1-kV zračni vodi, ki napajajo objekte Gunceljska 1, 2, 4, 6 in 8 ter Celovška cesta 489, ki so predvideni za rušenje,

-       ukine se 1-kV zračni vod, ki napaja kiosk na postajališču MPP, in se nadomesti z ustreznim zemeljskim kablom.

e)      Kabelska kanalizacija

-     nova elektro–kabelska kanalizacija se zgradi ob Celovški cesti od križišča Galant do križišča Metalka, na območju obračališča Šentvid, po delu Gunceljske ceste in delu Šentviške ulice in po priključku Loberija,

-     nova kabelska kanalizacija prečka Celovško cesto v km 0,155, 0,360, 0,820, 0,885, 1,150, 1,365 in 1,565,

-     kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški se zgradi tudi po Kavadarski ulici in bo služila za položitev SN-kabla za napajanje transformatorske postaje TP predor Šentvid jug.

 

4.     Telekomunikacijsko omrežje

Zaradi križanja razširjene Celovške ceste z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvede:

-       na severni strani Celovške ceste se prestavi obstoječa kabelska kanalizacija od km 0,060 do km 0,535,

-       na južni strani Celovške ceste se prestavi obstoječa kabelska kanalizacija od km 0,690 do km 1,030,

-       v križišču Kosmačeve in Celovške ceste se prestavi obstoječa kabelska kanalizacija, ki prečka Celovško cesto,

-       nova telefonska kabelska kanalizacija se zgradi v južnem pločniku Celovške ceste od km 0,810 do km 1,560, kjer se izvede povezava na severno stran Celovške ceste,

-       obstoječa telefonska kabelska kanalizacija se v km 1,370 pri prečenju Celovške ceste prestavi in ob severni strani Celovške ceste izvede povezava do km 1,430,

-       v novo telefonsko kabelsko kanalizacijo se uvlečejo krajevni kabli KKO, medkrajevni kabli MK, optični kabli in ­koaksialni kabli.

 

5.     Plinovod

Pri križanju razširjene Celovške ceste z obstoječimi in predvidenimi plinovodi se izvedejo naslednje ureditve:

-       obstoječi plinovod PE 225 se prestavi od km 0,025 do km 0,205,

-       predvideni plinovod DN 100 prečka Celovško cesto v km 0,205,

-       obstoječi plinovod PE 225 po Celovški cesti se ukine med km 0,205 in km 0,370,

-       prestavi se plinovod od km 0,448 do km 0,668,

-       plinovod PE 110 se prestavi v km 0,830 in na mestu povoznih površin zaščiti z zaščitno cevjo PE 200,

-       plinovod PE 225 se prestavi od km 0,780 do km 1,050,

-       plinovod PE 225 se prestavi in prečka Celovško cesto v km 0,980,

-       pri križišču »Metalka« se pravokotno na razširjeno Celovško cesto v km 1,175 uvleče zaščitna cev za predvideni plinovod,

-       vse opuščene plinovodne cevi je treba odstraniti.

 

6.     Javna razsvetljava

S sistemom javne razsvetljave se razsvetlijo celotna trasa razširjene Celovške ceste, križišča, kolesarska steza in pločniki ob Celovški cesti ter postajališča mestnega potniškega prometa. Elementi javne razsvetljave se izvedejo s tipskimi elementi, razen v območju priključka Šentvid, kjer se lahko oblika prilagodi celostni ureditvi območja. Javna razsvetljava se napaja iz obstoječih prižigališč.

Semaforizirajo se:

-       križišče »Galant«,

-       priključek »Šentvid«,

-       križišče »Jelen«,

-       križišče »Gunclje«,

-       križišče »Metalka«.

VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

15. člen

Rušenja obstoječih objektov

Zaradi gradnje avtoceste je potrebno rušenje naslednjih objektov:

 

lopa		parc. št.	288/1	k.o.	km	0,950
				Šentvid
lopa		parc. št.	1723/1	k.o.	km	2,255
stanovanjski				Šentvid
objekt	Pilonova 2	parc. št.	1139/2	k.o.	km	2,770
				Šentvid
stanovanjski	Kamnogoriška	parc. št.	1142/2	k.o	km	2,800
objekt	77			Šentvid
stanovanjski
objekt	Pilonova 6	parc. št.	1137	k.o.	km	2,800
				Šentvid
lopa		parc. št.	1142/3	k.o.	km	2,830
				Šentvid
4 lope		parc. št.	1174/3	k.o.	km	3,030
				Šentvid
8 lop		parc. št.	1174/3	k.o.	km	3,130
				Šentvid
2 lopi		parc. št.	1177/1	k.o.	km	3,130
				Šentvid
3 lope		parc. št.	1272/2	k.o.	km	3,250
				Dravlje
lopa		parc. št.	1273/2	k.o.	km	3,250
				Dravlje
lopa		parc. št.	1283	k.o.	km	3,250
				Dravlje
3 lope		parc. št.	1282	k.o.	km	3,250
				Dravlje
stanovanjski	Zapuška 105	parc. št.	1276/4	k.o.	km	3,470
objekt				Dravlje
2 lopi		parc. št.	1276/1	k.o.	km	3,510
				Dravlje
objekt MNZ	Zlatek 6	parc. št.	1271/1	k.o.	km	3,570
				Dravlje
lopa		parc. št.	1340/1	k.o.	km	3,750
				Dravlje
lopa		parc. št.	1339	k.o.	km	3,750
				Dravlje

Zaradi gradnje polnega priključka Šentvid in razširitve Celovške ceste je potrebno rušenje naslednjih objektov:

 

gospodarski objekt	Cesta v hrib 6	parc. št. 299/1	k.o. Šentvid
stanovanjsko-gospodarski objekt	Cesta v hrib 7	parc. št. 325/1	k.o. Šentvid
stanovanjsko-poslovni objekt	Celovška 448	parc. št. 1537/2	k.o. Vižmarje
stanovanjski objekt	Celovška 450	parc. št. 1541	k.o. Vižmarje
stanovanjski objekt	Gunceljska 1	parc. št. 336/8	k.o. Stanežiče
stanovanjski objekt, gospodarski objekt	Gunceljska 2	parc. št. 333/8, 333/9	k.o. Stanežiče
stanovanjski objekt	Gunceljska 3	parc. št. 337/3	k.o. Stanežiče
stanovanjski objekt, gospodarski objekt	Gunceljska 4	parc. št. 331	k.o. Stanežiče
stanovanjski objekt	Gunceljska 6	parc. št. 330/1	k.o. Stanežiče
poslovni objekt	Gunceljska 8	parc. št. 328/1, 329	k.o. Stanežiče
stanovanjski objekt	Pot na Gradišče 1	parc. št. 1718	k.o. Vižmarje
lopa	Pot na Gradišče 2	parc. št. 335/3	k.o. Stanežiče
stanovanjski objekt	Celovška 481	parc. št. 1730	k.o. Vižmarje
stanovanjski objekt	Celovška 489	parc. št. 325/1	k.o. Stanežiče
skladiščni objekt		parc. št. 1701/6, 1701/7	k.o. Vižmarje
lopa	Celovška 501	parc. št. 313/5	k.o. Stanežiče
lopa	Kosijeva 8	parc. št. 312/1	k.o. Stanežiče
lopa		parc. št. 307/8	k.o. Stanežiče
lopa	Gunceljska 10	parc. št. 327/1	k.o. Stanežiče«

Zaradi prestavitve postajališča mestnega potniškega prometa na Celovški cesti se na poslovnem objektu “Galant”, Prušnikova ulica 95, parc. št. 332/1, 333/1, 333/2, k.o. Šentvid, odstrani nadstrešek ter preuredijo vhodi v objekt.

16. člen

Tla

Gradbišče naj bo omejeno na širino odkupljenega zemljišča, tudi pri ureditvi in postavitvi začasnih objektov naj se upoštevajo določbe o omejitvah posegov v prostor. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v 28. členu te uredbe.

Pri ravnanju z odpadnimi vodami je treba upoštevati določila 18. člena te uredbe.

V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,5 m visoke nasipe. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija.

17. člen

Ureditve na območjih kmetijskih zemljišč

Varovanje kmetijskih zemljišč je dolžan zagotoviti investitor s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja ceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje oziroma namakanje in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč.

Pri gradnji ceste se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne rabe), na opuščene dele lokalnih poti. Za transport je treba čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.

Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji avtoceste.

18. člen

Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi

Zaradi gradnje avtocestnega odseka se kakovost voda in vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih in upoštevati ukrepe za varovanje v času gradnje in po njej.

Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material (npr. onesnažena tla) izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva za okolje in prostor ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek in bi lahko bil odstranjen na drug način.

V vodotoke se ne sme spuščati naftnih derivatov, ki se uporabljajo za zagon in delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev.

Pranje delovnega orodja v okoliških vodotokih ni dovoljeno, prav tako ne spuščanje cementnega mleka v vodotoke in odlaganje cementnih odpadkov.

Za potrebe gradnje se med gradnjo ne sme črpati vodo iz vodotokov.

 

-       Ureditve površinskih vodotokov

Na obravnavanem odseku se zaradi gradnje avtoceste in deviacij izvedejo ureditve naslednjih vodotokov:

Regulacija št.: “7-00”

Pobočne vode z zajede hriba nad portaloma se zajame v jarek med portaloma in odvede prek zadrževalnega bazena vzhodno od avtoceste v potok Pržanec.

Regulacija št. “7-01”

Obstoječo strugo potoka Pržanec, se zaradi poglobitve cestne trase prestavi vzdolž avtoceste, nakar križa avtocesto v km 2,4 skozi pravokotni prepust, razpetine 4,5 metra. Skupna dolžina nove in poglobljene obstoječe trase potoka znaša ca. 550 m. V potok se naveže tudi jarek za odvod pobočne vode nad Cesto Andreja Bitenca.

Regulacija št. “7-02”

Obstoječi jarek, ki odvodnjuje travnik nad in pod cesto Andreja Bitenca, se zaradi deviacije Kamnogoriške ceste “1-4” prestavi vzdolž nove deviacije in nato preusmeri vzdolž zahodne strani avtoceste do km 3,141, kjer prečka traso avtoceste in se priključuje na obstoječi desni pritok Pržanca. Prestavitev in regulacija potoka znaša ca. 720 m.

Regulacija št. “7-02a”

Zaradi deviacije ceste “1-7”, se prestavi obstoječi melioracijski jarek v dolžini ca. 100 m.

Regulacija št. “7-03”

Zaradi nove povezovalne lokalne ceste “1-7a”, je potrebno na mestu križanja prestaviti in regulirati strugo potoka Pržanca v dolžini ca. 100 m. Niveletno se potek struge zaradi fekalne kanalizacije Æ 50 cm, ki križa strugo potoka pod obstoječo stopnjo, ne more spremeniti. Temu je potrebno prilagoditi višinski potek deviacije ceste “1-7a”. Zaradi pomanjkanja zadostne višine, je upoštevana varnostna višina pri pretokih s stoletno vodo le ca. 20 cm.

 

-       Odvodnjavanje cestnega telesa

Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določbam Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), v povezavi z evropskim standardom SIST EN 858-2. Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.

Padavinsko vodo s cestišča se odvaja v obcestnih jarkih. Vse padavinske vode in vsa morebitna razlitja snovi s cestnih površin se navezujejo na zadrževalne bazene – čistilne objekte s koalescentnimi lovilci olj. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih izlivajo v odvodnike.

Voda iz meteorne kanalizacije, drenaž in jarkov se pred iztokom v vodotoke očisti, tako da poteka preko zadrževalnih bazenov.

Izvedejo se zadrževalni bazeni:

v km 2,370 z izlivom v Pržanec,

v km 3,150 z izlivom v Pržanec,

v km 3,750 z izlivom v Pržanec,

v km 5,520 z izlivom v Glinščico,

v km 5,450 z izlivom v Glinščico.

Zadrževalni bazeni – čistilni objekti so praviloma izvedeni kot dva bazena in morajo zagotavljati zahtevano vodotesnost in biti dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas za vse vode, ki bi po projektni rešitvi lahko pritekle vanj, omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek.

Cestišča vseh priključnih cest in deviacij, razen Celovške ceste in njenih priključnih cest in deviacij, se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.

Celovška cesta se odvodnjava prek novega kanala za odvod padavinskih vod DN 300–DN 1000, ki se priključi na obstoječi kanal za odvod padavinskih vod dim DN 1000 mm v novem združitvenem objektu. Meteorne vode iz povoznih in manipulativnih površin ni dovoljeno speljati v kanalizacijo za odpadno vodo.

Na iztoku meteornega kanala v potok Pržanc na Arharjevi ulici se na območju obstoječega zadrževalnika in gravitacijskega lovilca olj dodatno vgradi koalescentni lovilec olj. Obstoječi lovilec olj se preuredi skladno z novo projektno rešitvijo.

Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.

 

-       Zavarovanje vodnih virov

Glede na Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06) leži območje avtoceste:

-       od km 0,000 do km 0,040 (obstoječ AC-priključek Brod) v območju s strogim vodovarstvenim režimom (VVO II A),

-       od km 0,040 do km 1,080 v območju z manj strogim vodovarstvenim režimom (VVO II B),

-       od km 1,080 do km 4,020 v širšem vodovarstvenem območju (VVO III),

-       od km 4,020 do km 5,550 – zunaj vodovarstvenih območij.

Območje razširjene Celovške ceste je v celoti v območju z manj strogim vodovarstvenim režimom (VVO II B).V nadaljnjih fazah projektiranja mora investitor izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa zaradi predvidene gradnje, ki mora biti predložena v pregled in potrditev ministrstvu, pristojnemu za področje upravljanja z vodami. Vsi zaščitni in omilitveni ukrepi, ki bodo predvideni v analizi tveganja za onesnaženje, morajo biti obvezno vključeni v projektno dokumentacijo in dosledno upoštevani pri izvajanju del.

Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.

Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem avtoceste preprečiti izliv polutantov v podtalje in površinske vodotoke.

Vsa odvajanja meteornih vod in izlivov iz gradbišč morajo biti urejena preko ustreznih kompenzacijskih bazenov in lovilcev.

Vsa odvajanja komunalnih odplak morajo biti v času pripravljalnih del in med gradnjo urejena preko ustreznih komunalnih objektov in zavarovana, da ne pride do izliva odplak v vodotoke ali njegovo okolico.

19. člen

Varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje rastlinstva, živalstva in njihovih življenjskih prostorov

Pred pričetkom pripravljalnih del je treba opraviti fotografsko in filmsko dokumentacijo celotne trase avtoceste.

Prečkanje zavarovanega območja krajinskega parka Polhograjski dolomiti (Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka »Polhograjski dolomiti« za območje občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik, Uradni list SRS, št. 14/74) se izvede v dvocevnem predoru. Posege v zavarovano območje predstavljajo izstopni portal v Pržanu, začasno zavarovanje gradbene jame pri gradnji predora in priključnih predorskih cevi v Šentvidu ter izgradnja vodohrana in dostopne poti do vodohrana.

Začasno zavarovanje gradbene jame pri gradnji predora pa bo pomenilo tudi poseg v severni del pobočja.

Prečkanje avtoceste v območju potoka Pržanca predvideva njegovo regulacijo v dolžini ca. 550 m in speljavo struge med deviacijo ceste Andreja Bitenca in severnim krakom izvoza iz predora (km 2,20-2,50).

Za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati:

-       za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono vegetacijo,

-       z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča, predvsem pa vodotoki,

-       ohranijo se štirje divji kostanji, opredeljeni kot naravna vrednota, pred gostilno »Jelen«,

-       pri gradnji v območju krajinskega parka Polhograjski dolomiti se upošteva varstveni režim za zavarovano območje.

Ob zahodni strani avtoceste v Pržanju se izvedeta 2 nadomestna biotopa za dvoživke, v km 2,100 in v km 2,300.

Načrte krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom je treba predložiti v pregled in potrditev Agenciji Republike Slovenije za okolje – sektorju za ohranjanje narave.

Pred pričetkom gradnje mora biti opravljen ihtiološki pregled potoka Pržanec.

Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrije geološka naravna dediščina oziroma vrednote (paleontološke, strukturne, mineraloške), je treba zagotoviti občasen naravovarstveno-geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za okolje – sektor za ohranjanje narave oziroma Zavod za varstvo narave), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.

20. člen

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine

Pred pričetkom del je potrebno zagotoviti posnetke stanja prostora z dediščino, ki morajo biti izdelani po navodilih Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in pri njem hranjeni.

Zaradi deviacije ceste Andreja Bitenca je treba prestaviti baročno znamenje v Pržanu, medtem ko se deviacija Kamnogoriške ceste izogne posegu v območje Kamnogoriškega osamelca in apnenice.

Znamenje je treba v celoti ohraniti in urediti ambientalne značilnosti ob njem. Pri operativnem posegu mora biti zagotovljen nadzor s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine oziroma pristojne območne enote.

Investitor mora pred pričetkom posega zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki, dveh prazgodovinskih poselitvenih točk, ki sta bili odkriti z ekstenzivnimi arheološkimi raziskavami na trasi, in sicer Pržanj (ZE I/2D; parc. št. 1729/1, k.o. Šentvid) in Kamna gorica (ZE I/9C; parc. št. 1115, k.o. Šentvid).

Nad zemeljskimi deli na celotni trasi AC mora biti zagotovljen stalen arheološki nadzor.

Zaradi širitve Celovške ceste se spomenik padlim v NOB v Šentvidu v območju med Celovško cesto in Peršinovo ulico (EŠD 5693, parc. št. 295, k.o. Šentvid) prestavi južno od obstoječe lokacije. Pri prestavitvi se upošteva prvotni ureditveni načrt, z obeliskom na sredini ter z obema ploščama na vsaki strani. Prostor severno od spomenika se izdatneje zasadi.

21. člen

Varstvo pred hrupom

Glede na prognoziran promet v letu 2025 bo za zaščito naselij ob trasi avtoceste izvedena protihrupna zaščita v dolžini 3982 m. Na odseku je z obstoječim 515 m dolgim že zgrajenim protihrupnim ukrepom skupno 4497 m protihrupne zaščite.

Protihrupna zaščita je v naslednji izvedbi:

OPN           Obstoječi armirani protihrupni nasip – nadvišanje vkopa desno od osi, od km 0,1 + 65 do km 0,6 + 80, dolžine 515 m, višine 2,7 m,

 

APO-1A Absorbcijska protihrupna ograja na obstoječem podpornem zidu (betonska ograja) izhodne rampe AC na Celovško cesto, od km 0,9 + 00 do km 0,9 + 90, dolžine 90 m, višine 2,5 m,

 

APO-1B Absorbcijska protihrupna ograja na obstoječem podpornem zidu in ograji vhodne rampe na AC iz Celovške ceste, od km 0,9 + 00 do km 0,9 + 90, dolžine 90 m, višine 2,5 m,

 

APO-2   Absorbcijska protihrupna ograja, na desnem robu zahodnega pas avtoceste, od km 02,1 + 90 do km 02,4 + 10, dolžine 225 m in višine 3,5 m,

 

APO-3+PZ Absorbcijska protihrupna ograja levo od vzhodnega pasu avtoceste

(na robu vkopa), od km 2,1 + 33,5 do km 2,3 + 82 =2,4 + 11, dolžine 250 m in višine 2,5 – 4,5 m,

-       višina 2,5 m od km 2,1 + 33,5 do km 2,1 + 73,5

-       višina 4,5 m od km 2,1 + 73,5 do km 2,2 + 95,5,

-       višina 3,5 m od km 2,2 + 95,5 do km 2,3 + 82,

 

PN-4 Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa desno od osi, od km 2,4 + 10 do km 2,7 + 25 m, dolžine 315 m in višine 3,5 – 6 m,

-       višina 6,0 m od km 2,4 + 10 do km 25 + 60,

-       višina 3,5 m od km 2,5 + 60 do km 2,7 + 25,

 

PN-5+PZ    Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa levo od osi AC, od km 2,4 + 11 do km 2,7 + 58 m, dolžine 347 m in višine 3,5 – 5,5 m,

-       višina 3,5 m od km 2,4 + 11 do km 2,6 + 65,

-       višina 4 m od km 2,6 + 65 do km 2,7 + 58,

 

PN-6 Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa (delno) desno od osi AC, od km 2,7 + 59 do km 3,1 + 97 m, dolžine 438 m, višine 4,0 -6 m,

-       višina 4 m od km 2,7 + 59 do km 2,8 + 00,

-       višina 4-6 m od km 2,8 + 00 do km 2,9 + 00,

-       višina 6 m od km 2,9 + 00 do km 3,1 + 97,

 

PN-7 Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa, levo od osi AC, od km 2,7 + 97 do km 2,8 + 50 m, dolžine 53 m in višine 4 m,

 

APO-8   Absorbcijska protihrupna ograja – levo od osi na robu vkopa (potek po segmentu kroga), od km 2,8 + 50 m do km 2,8 + 90, dolžine 50 m, višine 4 m,

 

PN-9 Protihrupni nasip – levo od osi – delno nadvišanje vkopa, od km 2,8 + 90 do km 3,1 + 97, dolžine 307 m, višine 4 – 5 m,

-       višina 4 m od km 2,8 + 90 do km 3,1 + 00,

-       višina 5 m od km 3,1 + 00 do km 3,1 + 97,

 

PN-10    Protihrupni nasip levo od osi, od km 3,2 + 03 do km3,2 + 73, dolžine 70 m, višine 0,5 – 5 m,

 

APO-11 Absorbcijska protihrupna ograja na levem robu AC in na vzhodnem robu rampe »Koseze 8«, od km 3,2 + 23 do km 3,6 + 80, dolžine 457 m, višine 0,5 – 4 m,

-       višina 0,5 – 4 m od km 3,2+23 do km 3,2 + 3, l = 50 m (112,5 m2),

-       višina 4 m od km 3,2+73 do km 3,5 + 50,

-       višina 3,5 m od km 3,5 + 50 do km 3,6 + 20,

-       višina 3 m od km 3,6 + 20 do km 3,6 + 50,

-       višina 2 m od km 3,6 + 50 do km 3,6 + 80,

 

PN-12    Protihrupni nasip desno od osi, od km 3,2 + 03 do km 3,2 + 58, dolžine 55 m, višine 0,5 – 6,0 m,

 

APO-13+PZ   Absorbcijska protihrupna ograja na desnem robu AC in na zahodnem robu rampe »Koseze 6«, od km 3,2 + 15 do km 3,6 + 80 m, dolžine 465 m, višine 0,5 – 4,5 m,

-       višina 0,5 – 4,5 m od km 3,2 + 15 do km 3,2 + 58,

-       višina 4,5 m od km 3,2 + 58 do km 3,5 +50,

-       višina 3,5 m od km 3,5 + 50 do km 3,6 + 20,

-       višina 3 m od km 3,6 + 20 do km 3,6 + 50,

-       višina 2 m od km3,6 + 50 do km 3,6 + 80,

 

APO-14 Absorbcijska protihrupna ograja ob desnem robu Podutiške ceste, od km 0,2 + 70 m izhodne rampe na Podutiško cesto, do km 0,1 + 09 Podutiške ceste, dolžine 145 m in višine 1,8 m,

 

APO-15 Absorbcijska protihrupna ograja ob levem robu »rampe« Koseze 1, od km 0,3 + 05 do km 0,9 + 30, dolžine 625 m, višine 2 – 3 m,

-       višina 2 m od km 0,3 + 05 do km 0,4 + 00,

-       višina 2,5 m od km 0,4 + 00 do km 0,5 + 00,

-       višina 3 m od km 0,5 + 00 do km 0,7 + 00,

-       višina 2,5 m od km 0,7 + 00 do km 0,9 + 30.

V funkciji protihrupne zaščite se izvedejo tudi medsosedske ograje ob robu Celovške ceste:

PHO-1/1	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 0,8+04 do km 0,8+21, višine h = 2,0 m, dolžine l = 54 m,
PHO-1/2	obnova ali nadomestitev medsosedske (protihrupne) ograje desno od osi ceste, od km 0,7+82,3 do km 0,7+83, višine h = 2,0 m, dolžine l = 8 m,
PHO-1/3	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 0,6+88 do km 0,7+82,3, višine h = 2,0 m, dolžine l = 96 m,
PHO-1/6	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 0,2+66 do km 0,3+68, višine h = 2,5 m, dolžine l = 121 m,
PHO-1/7	obnova ali nadomestitev obstoječe medsosedske (protihrupne) ograje desno od osi ceste, od km 0,0+23 do km 0,1+71, višine h = 2,5 m, dolžine l = 176 m, pri čemer se preveri možnost ohranitve obstoječe ograje na način, da se ohranijo risbe na notranji strani ograje,
PHO-1/8	obnova ali nadomestitev obstoječe medsosedske (protihrupne) ograje desno od osi ceste, od km 0,0+14 do km 0,0+23, višine h = 2,0 m, dolžine l = 10 m,
PHO-1/9	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste na podpornem zidu, od km 0,1+30 do km 0,1+76, višine h = 2,0 m, dolžine l = 50 m,
PHO-1/10	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 0,0+25 do km 0,1+30, višine h = 2,0 m, dolžine l = 106 m,
PHO-1/11	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 0,0–24 do km 0,0+19, višine h = 2,0 m, dolžine l = 43 m,
PHO-1/12	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 0,2+60 do km 0,3+47, višine h = 2,0 m, dolžine l = 100 m,
PHO-2/1	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 1,3+65 do km 1,5+13, višine h = 2,0 m, dolžine l = 150 m,
PHO-2/2	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 1,3+39 do km 1,3+57, višine h = 2,0 m, dolžine l = 25 m,
PHO-2/3	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 1,2+40 do km 1,3+31, višine h = 2,0 m, dolžine l = 98 m,
PHO-2/4	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 1,0+67 do km 1,2+29, višine h = 2,0 m, dolžine l = 163 m,
PHO-2/5	medsosedska (protihrupna) ograja levo od osi ceste, od km 0,9+50 do km 1,0+63, višine h = 2,0 m, dolžine l = 113 m (226 m2),
PHO-2/6	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 1,1+35 do km 1,1+82, višine h = 2,0 m, dolžine l = 52 m (104 m2),
PHO-2/7	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 1,1+00 do km 1,1+15, višine h = 2,0 m, dolžine l = 21 m (42 m2),
PHO-2/8	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 1,0+57 do km 1,0+97, višine h = 2,0 m, dolžine l = 51 m (102 m2),
PHO-2/9	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 1,0+34 do km 1,0+36, višine h = 2,0 m, dolžine l = 15 m (30 m2),
PHO-2/10	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 0,9+82 do km 1,0+30, višine h = 2,0 m, dolžine l = 56 m (112 m2),
PHO-2/11	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 0,9+57 do km 0,9+78,višine h = 2,0 m, dolžine l = 24 m (48 m2),
PHO-2/12	medsosedska (protihrupna) ograja desno od osi ceste, od km 0,9+10 do km 0,9+51, višine h = 2,0 m, dolžine l = 52 m (104 m2),
PHO-2/13	obnova ali nadomestitev obstoječe medsosedske (protihrupne) ograje desno od osi ceste, od km 0,8+20 do km 0,8+47, višine h = 2,5 m, dolžine l = 28 m.

Za pet stanovanjskih objektov se zaradi posebnosti (višina objekta in neposredna bližina avtoceste) izvedejo dodatne pasivne zaščite:

 

stanovanjski objekt	C. A. Bitenca 70	parc. št.	1723/2	k.o. Šentvid	km	2,223
stanovanjski objekt	Kamnogoriška 74	parc. št.	1153	k.o Šentvid.	km	2,765
stanovanjski objekt	Zapuška 103	parc. št.	1276/5	k.o. Dravlje	km	3,450
stanovanjski objekt	Zapuška101	parc. št.	1276/6	k.o. Dravlje	km	3,450
stanovanjski objekt	Zapuška 99	parc. št.	1276/2	k.o. Dravlje	km	3,450

Za naslednje stanovanjske in poslovne objekte ob Celovški cesti se preveri potrebnost pasivne protihrupne zaščite, in če se izkaže, da je ta potrebna, se ta tudi izvede:

 

Cesta v hrib:	6	parc. št. 299/1	k.o. Šentvid
	7	parc. št. 325/2	k.o. Šentvid
	9	parc. št. 313	k.o. Šentvid
	11	parc. št. 315	k.o. Šentvid
	13	parc. št. 318/2, 318/3	k.o. Šentvid
	16	parc. št. 1206	k.o. Šentvid
	17	parc. št. 321	k.o. Šentvid
	19	parc. št. 320	k.o. Šentvid
	20	parc. št. 1204/1	k.o. Šentvid
Šentviška ulica:	26	parc. št. 415, 416/1	k.o. Šentvid
	28	parc. št. 414	k.o. Šentvid
	30	parc. št. 413	k.o. Šentvid
	31	parc. št. 324/3	k.o. Šentvid
	32	parc. št. 324/6	k.o. Šentvid
	34	parc. št. 324/7	k.o. Šentvid
	36	parc. št. 324/9	k.o. Šentvid
	38	parc. št. 324/10	k.o. Šentvid
Prušnikova ulica:	71	parc. št. 412	k.o. Šentvid
	85	parc. št. 401/1	k.o. Šentvid
	93	parc. št. 335	k.o. Šentvid
	95	parc. št. 332/1, 333/1, 333/2	k.o. Šentvid
	97	parc. št. 303/1	k.o. Šentvid
	99	parc. št. 310	k.o. Šentvid
	101	parc. št. 309/3	k.o. Šentvid
	102	parc. št. 279	k.o. Šentvid
	103	parc. št. 309/2	k.o. Šentvid
	104	parc. št. 281	k.o. Šentvid
	106	parc. št. 285/3	k.o. Šentvid
	114	parc. št. 1506	k.o. Vižmarje
	116	parc. št. 1508/6	k.o. Vižmarje
	118	parc. št. 1508/2	k.o. Vižmarje
	124	parc. št. 1510	k.o. Vižmarje
	126	parc. št. 1519	k.o. Vižmarje
Ob zdravstvenem domu:	1	parc. št. 285/1	k.o. Šentvid
Tacenska cesta:	1	parc. št. 1503	k.o. Vižmarje
	3	parc. št. 1504	k.o. Vižmarje
	5	parc. št. 1505	k.o. Vižmarje
	9	parc. št. 1508/1	k.o. Vižmarje
	11	parc. št. 1509/3	k.o. Vižmarje
	17	parc. št. 1513	k.o. Vižmarje
Pestotnikova ulica:	4	parc. št. 1551	k.o. Vižmarje
	6	parc. št. 1553/7	k.o. Vižmarje
Celovška cesta:	452	parc. št. 1544	k.o. Vižmarje
	456	parc. št. 1549	k.o. Vižmarje
	458	parc. št. 1553/6	k.o. Vižmarje
	462	parc. št. 1552/1	k.o. Vižmarje
	464	parc. št. 1589	k.o. Vižmarje
	466	parc. št. 1650	k.o. Vižmarje
	469	parc. št. 1760/1	k.o. Vižmarje
	470	parc. št. 1652	k.o. Vižmarje
	472, 474, 472a	parc. št. 1664/2, 1664/3, 1664/4, 1664/5	k.o. Vižmarje
	476	parc. št. 1665	k.o. Vižmarje
	478	parc. št. 1673/3	k.o. Vižmarje
	480	parc. št. 1674/1	k.o. Vižmarje
	480a	parc. št. 1675/1	k.o. Vižmarje
	482	parc. št. 1680	k.o. Vižmarje
	484	parc. št. 1682	k.o. Vižmarje
	486	parc. št. 1696/1	k.o. Vižmarje
	500	parc. št. 1711	k.o. Vižmarje
	502, 504	parc. št. 1714	k.o. Vižmarje
Trebušakova ulica:	1	parc. št. 1588	k.o. Vižmarje
	1a	parc. št. 1590/3	k.o. Vižmarje
	2	parc. št. 1553/16	k.o. Vižmarje
	4	parc. št. 1553/15	k.o. Vižmarje
Ulica Rezke Dragarjeve:	1	parc. št. 1651/2	k.o. Vižmarje
	2	parc. št. 1593/3	k.o. Vižmarje
	4	parc. št. 1593/1	k.o. Vižmarje
Škerljeva ulica:	11	parc. št. 1666/1	k.o. Vižmarje
Rožančeva cesta:	1	parc. št. 1694/1, 1694/2	k.o. Vižmarje
	2	parc. št. 1683	k.o. Vižmarje
Pot na Gradišče	2	parc. št. 336/4	k.o. Stanežiče
	3	parc. št. 1721/1	k.o. Vižmarje
Celovška cesta:	491	parc. št. 324/3	k.o. Vižmarje
	493	parc. št. 323/2	k.o. Stanežiče
	495	parc. št. 321/4	k.o. Stanežiče
	497	parc. št. 320/3	k.o. Stanežiče
	499	parc. št. 314/1	k.o. Stanežiče
	501	parc. št. 313/13	k.o. Stanežiče
	511	parc. št. 298/3	k.o. Stanežiče
Mrharjeva ulica:	1	parc. št. 337/2	k.o. Stanežiče
Gunceljska cesta:	5	parc. št. 344/7	k.o. Stanežiče
	8	parc. št. 328/1	k.o. Stanežiče
	10	parc. št. 327/2	k.o. Stanežiče
	11	parc. št. 353/2	k.o. Stanežiče
	12	parc. št. 325/5	k.o. Stanežiče
	14	parc. št. 324/2	k.o. Stanežiče
	16	parc. št. 323/3	k.o. Stanežiče
	16a	parc. št. 322/5	k.o. Stanežiče
Štrukljeva ulica:	2	parc. št. 345/2	k.o. Stanežiče
	2a	parc. št. 349/8	k.o. Stanežiče
Pot k skakalnici:	1	parc. št. 352/2	k.o. Stanežiče
Zaletelova ulica:	6	parc. št. 318/1	k.o. Stanežiče
	7	parc. št. 315/5	k.o. Stanežiče
	8	parc. št. 319/1, 319/5	k.o. Stanežiče
Kosijeva ulica:	8	parc. št. 312/4	k.o. Stanežiče
	13	parc. št. 309/2	k.o. Stanežiče
Švegljeva cesta:	14	parc. št. 307/6	k.o. Stanežiče
	15, 17	parc. št. 306/3, 306/8	k.o. Stanežiče
	16	parc. št. 307/7	k.o. Stanežiče
Kernova cesta:	7	parc. št. 301/3	k.o. Stanežiče
	17	parc. št. 301/7	k.o. Stanežiče
	18	parc. št. 302/4	k.o. Stanežiče

Investitor je dolžan v času gradnje avtoceste izvesti protihrupno zaščito za 5-letno plansko obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih nadgrajevati skladno z rezultati zakonsko predpisanega monitoringa. Protihrupni nasipi se zgradijo v času gradnje avtoceste v končnem obsegu.

Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi veljavnega pravilnika o prvih meritvah na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti eventualne potrebne dodatne ukrepe.

Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih bodo potekali glavni transporti.

22. člen

Varstvo zraka

Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem avtoceste dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

-       zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,

-       preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča,

-       sprotno rekultivirati območja velikih posegov.

23. člen

Varstvo pred požarom

Zaradi izgradnje avtoceste se požarna varnost bližnjih objektov ne bo poslabšala. Vsi ti objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.

Za oskrbo predora Šentviški hrib s protipožarno vodo se izvede mokri sistem hidrantnega omrežja z dotokom 20 l/s vode za čas 1 ure, pri obratovalnem tlaku med 6 in 12 barov, ki se zagotovi z izgradnjo višinskega vodohrana kapacitete 150 m³ na pobočju Šentviškega hriba.

24. člen

Druge ureditve

Začasne ureditve oziroma površine načrtovanih objektov, potrebnih za izvedbo lokacijskega načrta, iz točke c) 4. člena te uredbe obsegajo:

-       območje gradbišča med Celovško cesto in Šentviškim hribom,

-       območje začasne deviacije Celovške ceste in zahodne rampe priključka Šentvid,

-       območje prestavitve spomenika padlim v NOB v Šentvidu med Celovško cesto in Prušnikovo cesto,

-       območje rekultivacije ostankov prometnic,

-       območje sanacije gozdnega roba nad portali predora in priključnimi rampami,

-       območje vodohrana, dostopne poti do vodohrana in drugih ureditev, povezanih z gradnjo in obratovanjem predora.

V času gradnje in po končani gradnji avtoceste in razširjene Celovške ceste se te površine urejajo v skladu z določbo 13.b člena te uredbe.

To območje mora investitor urediti najkasneje do konca gradnje avtocestnega odseka oziroma predaje avtoceste v uporabo. Po končani ureditvi na tem območju preneha veljati uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze in se območje ureja v skladu z občinskimi planskimi in izvedbenimi akti. Šteje se, da so ureditve končane, ko je za poseg pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma, ko to sporazumno ugotovita občina in investitor.

25. člen

Deponije viškov materiala

Pri gradnji ureditev, ki so predmet te uredbe, se predvideva do 450.000 m³ viškov slabo nosilnega materiala. Deponija odvečnega zemeljskega materiala je predvidena v obeh pentljah priključka Brod, v zahodni pentlji priključka Šmartno ter na deponiji Tomc - Drtija pri Moravčah.

Deponiranje materiala izven območja lokacijskega načrta se mora izvajati na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije in dovoljenj za poseg v prostor.

26. člen

Cestninjenje

Območje urejanja odseka avtoceste po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

26.a člen

Gradnja enostavnih objektov in nova križanja objektov gospodarske javne infrastrukture

Na ureditvenem območju se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoli postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov, in sicer:

-       pomožnih cestnih objektov,

-       pomožnih energetskih objektov,

-       pomožnih telekomunikacijskih objektov,

-       pomožnih komunalnih objektov.

Izvedejo se lahko tudi nova križanja objektov gospodarske javne infrastrukture, če niso v nasprotju s to uredbo in če z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec avtoceste.

VII. ETAPNOST IZVEDBE

27. člen

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

-       prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,

-       deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,

-       deviacije cest in poti,

-       priključki,

-       objekti na trasi avtoceste,

-       preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti in razširitev Celovške ceste od križišča »Galant« do križišča »Jelen«,

-       razširitev Celovške ceste od križišča »Jelen« do križišča »Metalka«.

Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

28. člen

Splošne obveznosti

Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

-       izdelati načrt ureditve gradbišča in načrt ureditve prometa na območju Šentvida v času gradnje;

-       zagotoviti takšne tehnične in tehnološke rešitve gradnje avtoceste in deviacij, da bo Celovška cesta ves čas prevozna za vse vrste motornega prometa;

-       promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju;

-       pred pričetkom gradnje predložiti Ministrstvu za promet – Direkciji Republike Slovenije za ceste v potrditev predpisano tehnično dokumentacijo za vse začasne priključke na državne ceste; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev teh cest tako, da se največji možni obseg prevozov odvija po trasi avtoceste; gradbiščni priključki so začasni;

-       pred pričetkom gradnje izdelati elaborat (posnetek stanja) o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh cestah, po katerih bo potekal gradbiščni promet;

-       zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve avtoceste ne bo poslabšala;

-       zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje avtoceste prekinjeni;

-       pred pridobitvijo enotnega dovoljenja investitor z upravljalci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastukture, ki bo tangirana zaradi gradnje avtoceste;

-       zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovoljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-       sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, ukope);

-       v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste;

-       zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodovo in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

-       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

-       organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij oziroma jih postaviti s soglasjem lokalne skupnosti;

-       za varovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 18. členu te uredbe;

-       za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;

-       za varovanje gozdov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 19. členu te uredbe;

-       vzdrževati vegetacijske pasove ob avtocesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo varovanja pred onesnaževanjem neposrednega okoliškega prostora;

-       zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

-       sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane;

-       sanirati vse sisteme za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali poškodovani;

-       zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;

-       vse ceste in poti, ki bodo služile obvozu ali transportom med gradnjo, pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji priključka pa po potrebi obnoviti;

-       zagotoviti načrt zaščite in reševanja za primer nesreče v predoru, ki mora biti narejen na podlagi ocene ogroženosti in iz katerega so razvidna predvidena ukrepanja in obveščanja;

-       reševati odkup rušenih objektov in zemljišč z upoštevanjem funkcionalnosti preostanka zemljišč, različnih načinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi;

-       ob preselitvi kmetije zagotoviti rušitev objektov na parc. št. 299/1 in 301, k.o. Šentvid in zasaditev območja z drevesno vegetacijo.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje avtoceste.

Monitoring

Investitor gradnje avtoceste mora:

-       zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje in sicer za stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, zaplavljanje zadrževalnikov odvodnih padavinskih vod, emisije v zrak med gradnjo in obratovanjem ter hrup med obratovanjem;

-       pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;

-       točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.

Monitoring se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-       dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-       dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-       sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,

-       sprememba rabe prostora,

-       drugi ustrezni ukrepi.

28.a člen

Razmejitev financiranja prostorske ureditve

Stroški izvedbe prostorskih ureditev, ki so predmet te uredbe se delijo med DARS, d.d., Ministrstvom za promet – Direkcijo Republike Slovenije za ceste, in Mestno občino Ljubljana.

Stroške, povezane z gradnjo polnega priključka Šentvid ter s tem povezano razširitvijo Celovške ceste od križišča »Galant« do križišča »Jelen«, nosi DARS, d.d..

Stroške, povezane z razširitvijo Celovške ceste od križišča »Jelen« do Stanežič, si delita Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste, ter Mestna občina Ljubljana.

Stroške, povezane z gradnjo pasov za javni potniški promet, nosi Mestna občina Ljubljana.

Za financiranje v skladu s tem členom se med DARS, d.d., Ministrstvom za promet – Direkcijo za ceste in Mestno občino Ljubljana sklene poseben sporazum.

IX. TOLERANCE

29. člen

Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev enotnega dovoljenja za graditev.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

X. NADZOR

30. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Priloga: Grafični del lokacijskega načrta

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Mestni občini Ljubljana.

32. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 70/07) spreminja 31. člen uredbe tako, da se glasi:

»31. člen

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Direktoratu za prostor in na Mestni občini Ljubljana.«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

27. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe se šteje, da so na območju iz točke A) pod a) in b) 4. člena te uredbe spremenjeni in dopolnjeni občinski prostorski akti:

-       Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03 in 70/03) in prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88, 27/88, 19/89, 20/89 in Uradni list RS, št. 45/90, 20/91, 2/92, 49/92 in 4/94) za območje Mestne občine Ljubljana;

-       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče – Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98, 63/99, 59/00, 98/00, 23/02 – odl. US, 89/02 in 70/03);

-       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00 in 85/02 – odl. US);

-       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 17/97, 37/98, 63/99 in 44/02);

-       Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM2 – Vižmarje (za območje urejanja ŠP6/3) (Uradni list SRS, št. 51/72).

Na območju iz točke A) pod c) 4. člena te uredbe so v času izvajanja lokacijskega načrta deli občinskih prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka v nasprotju z lokacijskim načrtom. Izvajanje teh delov občinskih prostorskih aktov minister, pristojen za prostor, v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, z odločbo zadrži do izvedbe lokacijskega načrta.

28. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje (Uradni list RS, št. 71/09) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti te uredbe določa:

»47. člen

(državni prostorski akti)

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02, 110/02 – ZUreP-1, 33/07 – ZPNačrt in 70/07) v delu, ki se nanaša na zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami:

-       1630/6, 1632/2, 1633/3, 1633/7, 1634/2, 1634/4, 1634/7, 1634/9, 1635/3, 1635/7, 1635/9, 1636/16, 1636/17, 1636/20, 1636/22, 1639/6, 1639/7, 1641/2, 1643/4, 1678/6, 1678/7, 1678/9, 1678/11, 1678/16, 1850, 1865 in 1866, vse k. o. Dravlje;

-       877/5, 880/8, 1503/2 in 1504/2, vse k. o. Grič;

-       1238/2, 1241/6, 1241/9, 1241/10, 1241/11, 1241/12, 1243/2, 1243/3, 1244/5, 1244/6, 1245/4, 1245/7, 1245/9, 1245/11, 1866/9, 1866/10, 1866/12, 1866/14, 2196/2 in 2198, vse k. o. Brdo.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02, 110/02 – ZUreP-1, 33/07 – ZPNačrt in 70/07) uporablja za potrebe dokončanja postopkov pridobivanja lastninske pravice v korist Republike Slovenije, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, in sicer na zemljiščih oziroma delih zemljišč iz prejšnjega odstavka.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»48. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 10/11) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti te uredbe določa:

»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen

(občinski in državni prostorski akti)

[…]

(2) Z uveljavitvijo te uredbe na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe preneha veljati Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02 in 70/07).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»49. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 88/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.