Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja
Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov
za opravljanje zdravstvene in veterinarske dejavnosti
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri
odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz
objektov za opravljanje zdravstvene in veterinarske dejavnosti in sicer:
-
mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
-
posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to
uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96 – v nadaljnjem besedilu:
uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za tehnološke
odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih
vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za vire onesnaževanja, v katerih se
izvaja:
-
osnovna zdravstvena dejavnost,
-
specialistična zdravstvena dejavnost,
-
bolnišnična zdravstvena dejavnost,
-
laboratorijska dejavnost,
-
zdraviliška dejavnost,
-
lekarniška dejavnost in
-
veterinarska dejavnost,
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za vire onesnaževanja iz
prejšnjega člena, če:
-
povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
-
letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3,
-
obremenjevanje z odpadno vodo ne presega 50 PE in
-
v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi, določenih s predpisi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, letna količina
ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe.
Določbe te uredbe ne veljajo tudi za odpadno vodo na območju
vira onesnaževanja:
1.
iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev,
2.
iz naprav za pripravo vode,
3.
iz čistilnih naprav odpadnega zraka, če gre za čiščenje z vodnimi
raztopinami,
4.
iz naprav in objektov za pranje,
5.
iz naprav in objektov, katerih odpadna voda vsebuje radioaktivne snovi,
6.
za prelivno vodo iz zdravilnih vrelcev in
-
komunalno odpadno vodo, ki nastaja v virih onesnaževanja.
4. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov
onesnaževanja so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v
nadaljnjem besedilu: priloga 1).
5. člen
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), lahko na podlagi vloge upravljalca ali lastnika vira
onesnaževanja določi večjo koncentracijo usedljivih snovi v odpadni vodi za vir
onesnaževanja, kot je to določeno v prilogi 1, če je iz dokumentacije, ki je
priložena vlogi, razvidno, da zaradi odvajanja odpadne vode iz vira
onesnaževanja v kanalizacijo na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo
koncentracija usedljivih snovi ne presega 20 mg/l.
6. člen
Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira
onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja,
so:
-
izvajanje sterilizacije kužnih materialov v skupni napravi za
sterilizacijo,
-
zapiranje krogotoka pralnih in dezinfekcijskih sredstev v objektih in
napravah za sterilizacijo ali dezinfekcijo,
-
odstranjevanje nevarnih snovi, kot so arzen, svinec, kadmij, živo
srebro, selen, s predhodno fizikalno-kemijsko obdelavo odpadne vode na iztoku
iz laboratorijev in infekcijskih oddelkov,
-
preprečevanje izlivanja rabljenih organskih topil, koncentriranih
dezinfekcijskih sredstev ali njihovih ostankov, porabljenih filtrskih mas,
vsebin lovilcev, neporabljenih zdravil, ki ogrožajo vodo ali vsebujejo težke
kovine, koncentriranih laboratorijskih kemikalij ali njihovih ostankov v sistem
odvajanja odpadne vode,
-
načrtna, varčna in namenska uporaba predvsem biološko razgradljivih
čistil in dezinfekcijskih sredstev,
-
razplinjevanje odpadne vode iz fizioterapevtskih oddelkov pred
odvajanjem v kanalizacijo,
-
uporaba lovilcev maščob pred izpustom odpadne vode iz kuhinjskih
obratov,
-
izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo enakomerni vtok odpadne vode na
čistilno napravo, kot je časovno zamaknjeno praznjenje velikih posod,
-
uporaba izravnalnih bazenov zaradi enakomernega obremenjevanja z odpadno
vodo, če dnevna količina odpadne vode presega 100 m3,
-
biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo
ter odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju v vodo in
-
fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode tudi v delnih tokovih pri
neposrednem odvajanju odpadne vode v vodo.
Poseben ukrep v zvezi z odvajanjem odpadne vode, ki nastaja
pri zdravljenju zob, je uporaba lovilcev amalgama s sesalnimi tehnikami,
varčnimi z vodo (do 50 l/dan na zobozdravniški stol) in katerih učinkovitost je
najmanj 95%.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji,
pristojni za varstvo okolja.
8. člen
Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe
vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po
uveljavitvi te uredbe.
9. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena
priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo ob odreditvi priprave in
izvedbe sanacijskega programa, ne glede na določbo prejšnjega člena, določi
tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko
izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka
na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je
sestavni del sanacijskega programa.
10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 353-10/99-1
Ljubljana, dne 28. januarja 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Priloga
1:Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja