Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik-Krška vas

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik- Krška vas obsega:

-       Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik- Krška vas (Uradni list RS, št. 115/02 z dne 27. 12. 2002),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik- Krška vas (Uradni list RS, št. 108/03 z dne 7. 11. 2003),

-       Uredbo o državnem prostorskem načrtu za gospodarsko središče Feniks v Posavju (Uradni list RS, št. 23/12 z dne 26. 3. 2012).

UREDBA

o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

(delno prenehala veljati)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga in predmet LN)

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin planskih aktov Občine Brežice in Občine Krško sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas (v nadaljevanju: lokacijski načrt).

Lokacijski načrt je v juliju 2002 izdelal Acer, prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o., pod številko projekta J-8/02.

2. člen

(vsebina LN)

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje avtoceste ter na lego, potek in zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev, ki jih določa lokacijski načrt.

Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:

-       splošne podatke o lokacijskem načrtu,

-       obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-       pojasnilo o usklajenosti s prostorskimi sestavinami planskih aktov občin,

-       opis pogojev za realizacijo avtoceste in opis poteka avtoceste ter funkcije območja urejanja,

-       opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav,

-       seznam objektov, predvidenih za rušitev ali odkup z navedbo namembnosti objektov katastrske občine in parcelne številke,

-       prostorske rešitve po posameznih področjih,

-       rešitve v zvezi z varovanjem okolja ter zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-       seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja in parcel zunaj ureditvenega območja, tangiranih zaradi prestavitev in novogradenj komunalnih vodov,

-       oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-       etape izvajanja lokacijskega načrta,

-       uredbo o lokacijskem načrtu,

-       soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij,

-       tehnične elemente za zakoličenje cestnega telesa (priključeno grafični prilogi).

Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:

-       prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije M 1:250.000, (zvezek II)

-       prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občin Krško in Brežice M 1:50.000 in 1:25.000 (zvezek II)

-       pregledni situacijski načrt M 1:25.000, (zvezek I)

-       pregledno ureditveno situacijo M 1:5000, (zvezek II)

-       pregledno situacijo avtoceste in komunalnih naprav M 1:5000 (zvezek II)

-       karakteristične prečne profile M 1:50 in vzdolžni profil M 1:5000/500, (zvezek II)

-       ureditveno situacijo M 1:1000, (zvezek III)

-       situacija komunalnih vodov in naprav M 1:1000, (zvezek IV)

-       načrt gradbenih parcel s priloženo potrjeno katastrsko situacijo M 1:2880 (zvezek V) M 1:2880, (zvezek V)

-       tehnične elemente za zakoličbo M 1:2880 s seznamom koordinat lomnih točk meje lokacijskega načrta (zvezek V).

Sočasno s pripravo tega lokacijskega načrta je bilo pripravljeno poročilo o vplivih na okolje, katerega usmeritve so vključene v določila te uredbe.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

3. člen

(ureditveno območje po parcelah)

Ureditveno območje lokacijskega načrta leži na območju občin Krško in Brežice in obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:

1.     Območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami

k.o. Površje

1072/120, 1072/121, 1072/377, 1072/122, 1072/420, 1031, 1072/12, 1072/13, 1072/415, 1072/416, 1072/417, 1072/418, 1072/419, 1072/14, 1072/15, 1107/3, 1116/2, 1117, 1118, 1022/1, 1072/184, 1072/401, 1072/183, 1072/355, 1072/356,1072/358, 1072/423, 1072/424, 1072/10, 1072/11, 1072/413, 1072/414, 1072/170, 1072/402,1107/3, 1120, 1121, 1122, 1123, 1124, 1125, 1072/359, 1072/360, 1072/421, 1072/422, 1072/171, 1072/403, 1072/439, 1072/123, 1072/9, 1072/430, 1072/119, 1072/118, 1119, 1072/404, 1072/443, *185, *186, 1020, 1072/432, 1195, 1225, 1234, 1235, 1237, **1226, **1229, **1230, **1231, **1232, **1233, **1236, **1238, **1239, **1245, **1246;

* stavbno zemljišče

** komasacija kmetijskih zemljišč

k.o. Raka

4351/1, 4096/1, 4096/2;

k.o. Smednik

66, 115, 8, 9, 35, 22, 23, 25/2, 283/7, 500, 501, 505/1, 505/2, 87/1, 87/2, 841/1, 854/1, 923, 889/1, 889/2, 889/3, 892/3, 897, 883/3, 237, 274/1, 274/2, 278/1, 364, 1346, 918, 920, 1136/26, 1136/27, 1221/1, 1221/4, 1223/3, 1223/4, 1223/5, 1223/6, 1223/9, 1223/10, 1225/1, 1225/2, 1226/1, 1226/4, 1227/2, 1259, 1264, 1266, 1267, 1270, 1271/1, 497, 866/1, 866/2, 79, 61, 63, 64, 70/2, 89/1, 89/2, 90, 489/1, 489/3, 493/1, 493/2, 492/1, 492/2, 496, 476, 487/2, 487/3, 234/1, 236/1, 283/3, 234/2, 236/2, 82, 83, 102/1, 504/2, 86/2, 1348, 876, 882/1, 882/2, 283/5, 51, 52, 55, 86/1, 104, 360/1, 74, 504/1, 873, 372, 371, 227, 283/1, *22/1, 76, 78, 91, 486, 854/2, 883/2, 264/1, 264/4, 359, 365,**1376, **1377, **1378, **1379, 283/6, 284/2, 1223/1, 1223/7, 1223/8, 360/2, 360/3, 222, 226/1, 93/1, 487/1, *114, *115, 881/1, 949, 958, 959/1, 969, 970, 972, 973/3, 961/1, 961/7, *140/1, 973/2, 973/3, 977/2, 982/1, 1028/4, 1048/1, 1048/3, 1054/2, 1055, 1083/1, 1085/1, 1085/2, 1198/22, 1198/23, 1198/24, 1198/25, 1198/26, 1198/28, 1198/29, 1198/168, 1198/169, 1198/170, 1198/171, 1198/189, 1198/190, 1198/191, 1198/227, 1198/228, 1198/229, 1198/230, 1198/231, 1198/340, 1198/383, 1198/384, 1198/385, 1198/386, 1198/387, 1198/414, 1198/415, 1198/416, 1198/417, 1198/418, 1198/428, 1198/433, 1198/461, 1198/498, 1198/499, 1198/508, 1198/509, 1198/510, 1198/512, 1198/513, 1198/514, 1198/517, 1198/518, 1198/519, 1198/521, 1198/522, 1198/523, 1198/528, 1198/529, 1198/530, 1198/545, 1198/546, 1198/547, 1198/548, 1217/1, 1217/2, 1217/23, 1217/24, 1217/25, 1221/2, 1229/1, 1258, 1260, 1261, 1262/1, 1263, 1259, 1294, 1291, 1295, 1350, 1305, 1324, 1325, 1326, 1343, 1346, 1304, 1303, 1302, 1301, 1300, 1299, 1298, 1309/1, 1310, 1311, 1218/1, 1218/2, 1321, 1322, 1323, 1306, 1307, 1063, *104, *164, *29, *30, 1, 1226/5, 1269, 1271/2, 1316, 1317, 230/2, 284/3, 286, 367, 43, 46/1, 49, 838/1, 838/3, 858, 870, 883/1, 93/2, 945/2, 98, 126;

* stavbno zemljišče

** komasacija

k.o. Cerklje

3029/4, 4017, 4019, 4020, 4021, 4022, 4016;

k.o. Drnovo

105/2, 105/3, 105/4, 105/13, 105/16, 110/1, 110/8, 110/9, 110/11, 110/12, 110/13, 110/18, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 168, 169, 170/1, 170/2, 171, 172/2, 173/1, 173/2, 174/1, 174/2, 175/2, 175/11, 175/12, 2484, 2485/1, 2485/2, 2511, 2512/1, 2512/2, 2513, 2514, 2515, 2516, 2517/1, 2517/2, 2633/4, 2636/1, 2652, 2637, 2636/2, 2720, 2656, 2719, 2689, 2688, 2687, 2686, 2685, 2684, 2683, 2682, 2690, 2692, 2693, 2694, 2695, 2696, 2697, 2699, 2700, 2701, 2702, 2703, 2704, 2705, 2706, 2707, 2708, 2709, 2710, 2711, 2712, 2713, 2714, 2715, 2716, 2717, 2718, 2821, 2822, 2823, 2824, 2825, 2826, 2827, 2828, 2872, 2873, 2874, 2875, 2876, 2877, 2878, 2879, 2880, 2881, 2882, 2883, 2884, 2885, 2886, 2887, 2888, 2889, 2890, 2891, 2892, 2893, 2894, 2895, 2896, 2897, 2920, 2921, 2922, 2923, 2938, 2939, 2940, 2941, 2967, 2968, 2969, 2970, 2971, 2972, 2973, 2974, 2975, 2976, 2977, 2978, 2979, 2980, 2981, 2982, 2983, 2984, 2985, 2986, 2987, 2988, 2989, 2990, 2991, 2992, 2993, 2994, 2995, 2996, 2997, 2998, 2999, 3000, 3001, 3002, 3003, 3004, 3005, 3006, 3007, 3008, 3017, 3018, 3019, 3020, 3021, 3022, 3026, 3028, 3030, 3032, 3033, 3034, 3037, 3038, 3040, 3041, 3042, 3043, 3044, 3045, 3046, 3047, 3048, 3049, 3050, 3051, 3052, 3053, 3054, 3055, 3056, 3057, 3058, 3059, 3060, 3061, 3062, 3063, 3064, 3065, 3066, 3067, 3068, 3069, 3070, 3071, 3072, 3073/1, 3074/1, 3074/2, 3075, 3076, 3077, 3078, 3096, 3097, 3098, 3099, 3100, 3101, 3102, 3103, 3104, 3105, 3106, 3107, 3108, 3109, 3110, 3111, 3112, 3113, 3114, 3115, 3116, 3117, 3118, 3119, 3121, 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, 3127, 3128, 3129, 3130, 3131, 3132, 3133, 3134, 3135, 3136, 3137, 3138, 3139, 3364, 3365, 3366, 3367, 3368, 3369, 3370, 3371, 3372, 3373, 3374, 3375, 3376, 3377, 3378, 3379, 3380, 3381, 3382, 3383, 3384, 3385, 3386, 3387, 3388, 3389, 3488, 3489, 3490, 3491, 3492, 3493, 3494, 3495, 3496, 3497, 3498, 3499, 3500, 3501, 3502, 3503, 3513, 3514, 3515, 3516, 3517, 3518, 3519, 3520, 3521, 3522, 3523, 3524, 3525, 3526, 3527, 3528, 3529, 3530, 3531, 3537, 3538, 3540, 3534, 3533, 3608, 3609, 3610, 3611, 3612, 3613, 3624/1, 3625, 3626, 3627, 3628, 3629, 3630, 3631, 3639, 3640, 3641, 3594, *330, 172/1, 2829, 2830, 3532;

k.o. Krška vas

1849, 1850/1, 1850/2, 3044/2, 3044/50, 3316/1, 3470/3, 4153, 4154/1, 4155/1, 4155/2, 4156, 4157, 4163, 4182, 4184, 4185, 4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193, 4194, 4195, 4196, 4197, 4199, 4200, 4201, 4202, 4203, 4204, 4210, 4211, 4212, 4213, 4214, 4216, 4217, 4218, 4219, 4220, 4221, 4222, 4223, 4224, 4225, 4226, 4227, 4228, 4229, 4230, 4231/1, 4231/2, 4239, 4240, 4241, 4242, 4243, 4244, 4245, 4246, 4247, 4256, 4257/1, 4248, 4795/1, 4798, 4809, 4810, 4811, 4812, 4813, 4814, 4815, 4816, 4817, 4818, 4819, 4820, 4822, 4823, 4824, 4825, 4826, 4827, 4828, 4829, 4843, 4851, 4852, 4853, 4854, 4855, 4856, 4857, 4858, 4859, 4860, 4862, 4863, 4885, 4886, 4888, 4889, 4890, 4892, 4893, 4894, 4895, 4896, 4899, 4918, 4919, 4920/1, 4920/2, 4921, 4922, 4923/1, 4923/2, 4924, 4925, 4926/1, 4926/2, 4927, 4928, 4929, 4930, 4931, 5043, 5044, 5045, 5046, 5047, 5048, 5049, 3316/3, 4149, 4150, 4151, 4152, 4158, 4159, 4160, 4795/3, 4806, 4807, 4808, 4257/2;

k.o. Senuše

1559/5, 1559/12, 1559/13, 1559/14, 1559/22, 1559/23, 1559/25, 1559/41, 1559/42, 1569/1, 1569/2, 1569/3, 1571/1, 1572/1, 1573/1, 1574/1, 1575/1, 1576/1, 1576/2, 1577/1, 1577/2, 1577/3, 1577/4, 1578/1, 1578/2, 1579/1, 1579/2, 1580/1, 1580/2, 1581/1, 1581/2, 1581/3, 1581/4, 1582/1, 1582/2, 1583/1, 1583/2, 1584/1, 1584/2, 1585/1, 1585/2, 1585/3, 1623/1, 2199/2, 2204/2, 2209/1, 2209/2, 2213, 2214/1, 2214/2, 2214/3, 2228, 2238, 2239, 2240, 2243, 2244, 2245, 2246, 2260, 2361, 2362, 2264, 2266, 2342, 2343, 2344, 2345, 2346, 2347, 2348, 2329, 2408, 2409, 2356/2, 2356/1, 2355, 2349, 2350, 2351, 2352, 2353, 2354, 2388, 2404, 2405, 2406, 2407, 2418, 2410, 2441, 2413, 2414, 2415, 2416, 2417, 2433, 2435, 2436, 2437, 2438, 2439, 2440, 2442, 2443, 2328, 2327, 2465, 2466, 2446, 2447, 2448, 2449, 2450, 2451, 2452, 2453, 2454, 2455, 2456, 2457, 2458, 2459, 2460, 2461, 2462, 2463, 2464, 2403, 2402, 2401, 2492, 1888, 1978/1, 1978/2, 1979, 2241/1, 2265/2, 2411;

k.o. Veliki Podlog

873, 875/1, 876, 877/1, 877/2, 877/3, 877/4, 878/1, 878/2, 879/1, 879/2, 879/3, 879/4, 880/1, 880/2, 881/1, 881/2, 881/3, 881/4, 882/1, 882/2, 883/1, 883/2, 883/3, 883/4, 884/1, 884/2, 885/1, 885/2, 886/1, 886/2, 887/1, 887/2, 888/1, 888/2, 889, 890/1, 890/2, 891/1, 891/2, 892, 893, 894, 919/1, 919/2, 920/1, 920/2, 926, 927, 928/2, 977/4, 979/1, 979/2, 980, 981, 982, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1291, 1293, 1354/1, 1354/2, 1355/1, 1355/2, 1356/1, 1356/2, 1357/1, 1357/2, 1358/1, 1358/2, 1359/1, 1359/2, 1360/1, 1360/2, 1361/1, 1361/2, 1362/1, 1362/2, 1363/1, 1363/2, 1364/1, 1364/2, 1365/1, 1365/2, 1366/1, 1366/2, 1367/1, 1367/2, 1368/1, 1368/2, 1370/1, 1370/2, 1371/1, 1371/2, 1372/1, 1372/2, 1373/1, 1373/2, 1374/1, 1374/2, 1375/1, 1375/2, 1376/1, 1376/2, 1380/1, 1380/2, 1381/1, 1381/2, 1382/1, 1382/2, 1385/1, 1385/2, 1386/1, 1386/2, 1389/1, 1389/2, 1390/1, 1390/2, 1391/1, 1391/2, 1395/1, 1395/2, 1396/1, 1396/2, 1399/1, 1399/2, 1400/1, 1400/2, 1401/1, 1401/2, 1405/1, 1405/2, 1406/1, 1406/2, 1407/1, 1407/2, 1408/1, 1408/2, 1409/1, 1409/2, 1410/1, 1410/2, 1421/1, 1421/2, 1443/1, 1443/2, 1444/1, 1444/2, 1445/1, 1445/2, 1446/1, 1446/2, 1447/1, 1447/2, 1448/1, 1448/2, 1449/1, 1449/2, 1450/1, 1450/2, 1451/1, 1451/2, 1452/1, 1452/2, 1453/1, 1453/2, 1454/1, 1454/2, 1455/1, 1455/2, 1456/1, 1456/2, 1457/1, 1457/2, 1458/1, 1458/2, 1459/1, 1459/2, 1460/1, 1460/2, 1461/1, 1461/2, 1462/1, 1462/2, 1463/1, 1463/2, 1465/1, 1465/2, 1466/1, 1466/2, 1467/1, 1467/2, 1468/1, 1468/2, 1469/1, 1469/2, 1470/1, 1470/2, 1471/1, 1471/2, 1472/1, 1472/2, 1473/1, 1473/2, 1474/1, 1474/2, 1475/1, 1475/2, 1476/1, 1476/2, 1477/1, 1477/2, 1478/1, 1478/2, 1479/1, 1480/1, 1480/2, 1481/1, 1481/2, 1482, 1483/1, 1483/2, 1483/3, 1484/1, 1484/2, 1485/1, 1485/2, 1486/1, 1486/2, 1487/1, 1487/2, 1487/3, 1487/4, 1488/1, 1488/2, 1489/1, 1489/2, 1491/1, 1491/2, 1492/1, 1492/2, 1492/3, 1492/4, 1493/1, 1493/2, 1493/3, 1493/4, 1494/1, 1494/2, 1494/3, 1494/4, 1495/1, 1495/2, 1496/1, 1496/2, 1497/1, 1497/2, 1497/3, 1497/4, 1498/1, 1498/2, 1498/3, 1498/4, 1499/1, 1499/2, 1499/3, 1499/4, 1500/1, 1500/2, 1501/2, 1501/3, 1502/1, 1502/2, 1503/1, 1503/2, 1503/3, 1503/4, 1504/1, 1504/2, 1504/3, 1504/4, 1505/1, 1505/2, 1505/3, 1505/4, 1506/1, 1506/2, 1507/1, 1507/2, 1508/1, 1508/2, 1509/1, 1509/2, 1510/1, 1510/2, 1511/1, 1511/2, 1511/3, 1511/4, 1512/1, 1512/2, 1512/3, 1512/4, 1513/1, 1513/2, 1514/1, 1514/2, 1515/1, 1515/2, 1515/3, 1515/4, 1516/1, 1516/2, 1517/1, 1517/2, 1518/1, 1518/2, 1519/1, 1519/2, 1520/1, 1520/2, 1521/1, 1521/2, 1522/1, 1522/2, 1523/1, 1523/2, 1524/1, 1524/2, 1525/1, 1525/2, 1525/3, 1525/4, 1526/1, 1526/2, 1527/1, 1527/2, 1527/3, 1527/4, 1528/1, 1528/2, 1529/1, 1529/2, 1529/3, 1529/4, 1530/1, 1530/2, 1531/1, 1531/2, 1532/1, 1532/2, 1533/1, 1533/2, 1534/1, 1534/2, 1534/3, 1534/4, 1534/5, 1534/6, 1535/1, 1535/2, 1536/1, 1536/3, 1537/1, 1537/2, 1538, 1539, 1540/1, 1540/2, 1541/1, 1541/2, 1542/1, 1542/2, 1543/1, 1543/2, 1543/3, 1543/4, 1544/1, 1544/2, 1545/1, 1545/2, 1546, 1547, 1630, 1631, 1632, 3001/1, 3002/1, 3002/2, 3004, 3005/1, 3005/2, 3006/1, 3006/2, 3007/1, 3007/2, 3017, 1283, 1284.

2.     Območja prestavitev, ureditev in novogradnje komunalnih vodov

k.o. Drnovo

-       vodovod: 175/6;

k.o. Senuše

-       vodovod: 2444, 2445, 2040/1

-       elektrika VN: 2430, 2431;

k.o. Smednik

-       plinovod: 1317/1, 1316/1, 1198/520

-       elektrika VN: 1198/453, 1309/2, 1312/1, 1289, 1282, 1281, 1280, 1313, 1314, 278/2.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA

4. člen

(funkcija območja)

Ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe obsega: območje cestnega sveta avtoceste in priključnih cest z vsemi ureditvami, spremljajočimi objekti, deviacijami cest in poti, nadvozi, podvozi, priključki, območja vodnogospodarskih ureditev, območje ureditve obcestnega prostora, rekultivacijo zemljišč ter območje potrebnih prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav.

5. člen

(potek avtoceste)

Odsek avtoceste je dolg 17.625 m in ga sestavljata 2 gradbena pododseka:

-       pododsek Dobruška vas–Smednik dolžine 3.912 km – od km 3.480 do km 7.392 (v nadaljevanju: pododsek DS, uporabljena oznaka za kilometražo: »DS km«) in

-       pododsek Smednik – Krša vas dožine 13.713 km – od km 0.000 do km 13.713 (v nadaljevanju: pododsek SK, uporabljena oznaka za kilometražo: »SK km«).

Načrtovana 4-pasovna avtocesta se na celotnem odseku zgradi tako, da se obstoječa dvopasovna hitra cesta razširi na severno stran, načrtovani posegi v brežine in zemljišča na južni strani pa so minimalni. Izjema so le protihrupni ukrepi in lokalne deviacije cest ter regulacije vodotokov na mestu križanj z avtocesto, zadrževalnimi bazeni, priključki in komunalni vodi.

a)  Pododsek Dobruška vas–Smednik

Pododsek se začne na meji občin Škocjan in Krško v DS km 3.480 in se konča pri naselju Mikote v DS km 7.392, kjer se naveže na pododsek Smednik–Krška vas. Avtocesta poteka mimo naselij Gomila, Gmajna in Smednik vse do zaselka Mikote.

b)  Pododsek Smednik–Krška vas

Pričetek pododseka je ca. 1,70 km vzhodno od obstoječega izvennivojskega priključka pri Raki med naseljema Mikote na severni strani in Zalokami na južni strani avtoceste. Trasa v nadaljevanju poteka skozi Krakovski gozd, mimo Velike vasi, Drnovega, Mrtvic, Viher in Skopic, kjer doseže trasa Krško vas z iztegnjenimi horizontalnimi in vertikalnimi elementi.

6. člen

(tehnični elementi avtoceste)

Trasa avtoceste je načrtovana z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h.

Prečni profil avtoceste je:

-        vozni pasovi                                                        4 x 3,75 m                       15,00 m

-        odstavna pasova                                                2 x 2,50 m                       5,00 m

-        bankini                                                                2 x 1,30 m                       2,60 m

-        srednji ločilni pas                                                                                         3,00 m

-        robna pasova obsrednjem ločilnem pasu           2 x 0,50 m                       1,00 m

Skupaj                                                                                                                      26,60 m

Maksimalni vzpon avtoceste je 2.0%, minimalni prečni sklon je 2.5%, najmanjši uporabljeni horizontalni radij pa znaša 4.000 m.

7. člen

(deviacije cest)

Zaradi izgradnje avtoceste se izvedejo deviacije naslednjih cest in poti:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-Deviacija gozdne poti križa avtocesto v DS km 4.432, je širine 3.0+2 x 0.5 m in dolžine 287 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija lok.ceste št. 191310 v dolžini 380 m in širine 7.90 m, križa avtocesto na nadvozu v km 6.390, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-2 reg. ceste RIII – 672 križa avtocesto v DS km 5.438, širine 7.90 m, dolžine 700 m, v okviru priključka Smednik križa avtocesto na nadvozu, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-4/1 gozdne poti poteka ob AC v dolžini 123 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/2 poljske poti poteka ob AC v dolžini 473 m in širini 4.00 m, križa avtocesto v km, 3.718, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/3 dostopne poti poteka ob AC v dolžini 78 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/4 poljske poti poteka ob AC v dolžini 439 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/5 poljske poti poteka ob AC v dolžini 99 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/6 lokalne ceste poteka ob AC v dolžini 121 m in širini 6.50 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-4/7 lokalne ceste poteka ob AC v dolžini 167 m in širini 6.50 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-4/8 dostopne poti poteka ob AC v dolžini 205 m in širini 6.50 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-4/8-1 dostopne poti poteka ob AC v dolžini 52 m in širini 6.50 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-4/9 poljske poti poteka ob AC v dolžini 101 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/10 poljske poti poteka ob AC v dolžini 693 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/11 poljske poti poteka ob AC v dolžini 408 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-4/12 gozdne poti poteka ob AC v dolžini 85 m in širini 4.00 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-Deviacija 1-1 krajevne ceste poteka med SK km 0,0 in SK km 0,6+70, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 740 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-2 lokalne ceste Smednik-Drnovo poteka v SK km 0.865, širine 5.9+2 x 1.0 m z enostranskim hodnikom za pešce na območju nadvoza, dolžina deviacije 373 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-2a krajevne ceste poteka v SK km 0.865, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 210 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-2b gozdne poti poteka v SK km 0.865, širine 3.0+2 x 0.50 m, dolžine 160 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-3 gozdne poti poteka v SK km 1.654, širine 3.0m, dolžine 150 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-5 gozdne poti poteka v SK km 2.603, širine 3.0m, dolžine 100 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-7 poljske poti poteka med SK km 4,360 in SK km 4,680, širine 3.0+2 x 0.50 m, dolžine 360 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-8 krajevne ceste Mali Podlog – Velika vas poteka v SK km 4.944, širine 5.9+2 x 1.0 m, z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,5m na območju nadvoza, deviacija je dolžine 400 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-10 ceste Kostanjevica-Krško poteka v SK km 5.865, širine 7.1 +2 x 1.2 m, z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,5 m na območju nadvoza, dolžina deviacije 680 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi. Zaradi 4% nagiba nivelete te deviacije je treba predvideti v območjih vseh novo načrtovanih in preurejenih obstoječih priključkov dodatni pas za levo zavijanje, da se zmanjša možnost naleta vozil;

-Deviacija 1-10a povezava cestninskih postaj in avtocestne vzdrževalne baze poteka v SK km 5.865, širine 5.0+2 x 1.0 (oziroma 7.0 + 2 x 1.0) m, dolžine 260 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-10b poljske poti nadomešča prekinjeno poljsko pot; izvede se v širini 3.0+2 x 0.50 m in dolžini 270 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-10c poljske poti poteka južno ob AC, je širine 3.0+2 x 0.50 m, dolžine 40 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-10d poljske poti poteka na južni strani AC, je širine 3.0+2 x 0.50 m, dolžine 130 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-11 krajevne ceste Gorica – Drnovo poteka v SK km 6.764, širine 5.9+2 x 1.0 m, dolžine 271 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi. AC prečka v km 6,7 + 64,80 s podvozom;

-Deviacija 1-11a poljske poti poteka v SK km 6.764, širine 3.0 m, dolžine 120 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-12 krajevne ceste Hrastje – Drnovo poteka v SK km 7.637, širine 5.9+2 x 1.0 m, dolžine 326 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi. AC prečka s podvozom;

-Deviacija 1-12a poljske poti je širine 3.0 m, dolžine 160 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-12b poljske poti je širine 3.0 m, dolžine 150 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-13 poljske poti poteka v SK km 8.677, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 251 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-14 poljske poti poteka v SK km 9.500, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 280 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-14a poljske poti poteka v SK km 9.500, širine 3.0 m, dolžine 330 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-15 poljske poti poteka v SK km 10.182, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 247 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-16 krajevne ceste Drnovo – Krška vas poteka v SK km 10.960, širine 5.9+2 x 1.0 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,5 m na območju nadvoza dolžine 560 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-16a poljske poti poteka v SK km 10.960, širine 3.0 m, dolžine 410 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-17 poljske poti poteka v SK km 11.611, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 160 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi. AC prečka s podvozom;

-Deviacija 1-17a poljske poti poteka v SK km 11.611, širine 3.0 m, dolžine 640 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-17b poljske poti poteka v SK km 11.611, širine 3.0 m, dolžine 660 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-18 poljske poti poteka v SK km 12.281, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 420 m, zgornji ustroj je v asfaltni izvedbi;

-Deviacija 1-18a poljske poti poteka ob severni strani AC med km 12.230 in km 12.575, ter ob zahodni strani dev. 1-18, širine 3.0 m, dolžine 510 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-18b poljske poti poteka med SK km 12.285 in km 12.810, širine 3.0 m, dolžine 750 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-19 poljske poti poteka v SK km 12.812, širine 4.0+2 x 1.0 m, dolžine 220 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi;

-Deviacija 1-19a poljske poti poteka v SK km 12.810 in km 13.714, širine 3.0 m, dolžine 700 m, zgornji ustroj je v makadamski izvedbi.

Dimenzije NPP deviacij je dopustno v soglasju z upravljavci prilagoditi obstoječi ureditvi državnih in ostalih cest ter poti.

Dopušča se začasno priključevanje novozgrajenih odsekov AC pod pogojem, da se zagotovijo prometno ustrezne tehnične rešitve, ki bodo zagotavljale prepustnost in prometno varnost. Za projektne rešitve začasnega priključevanja AC na obstoječo hitro cesto H1 si je investitor dolžan naknadno pridobiti soglasje.

8. člen

(objekti)

Vsa obstoječa izvennivojska križanja na hitri cesti H1 se nadomestijo z novimi objekti na obstoječih lokacijah oziroma v neposredni bližini. Načrtovana svetla višina podvozov je najmanj 4.20 m, svetla višina podhodov pod avtocesto pa je večja od obstoječe. Podhodi se uredijo na približno obstoječih lokacijah.

a)  Pododsek Dobruška vas–Smednik

-ploščati prepust – potok Dolina v DS km 3.522, višina 2.3 m in širine 4.0 m;

-podvoz – poljska pot, Kmetov potok v DS km 3.718 avtoceste, širine 9.7 m in višine 4.3 m;

-ploščati prepust – potok Lašče na dostopni poti do razbremenilnika, v DS km 4.375, višine 2.7 m in širine 3.0 m;

-ploščati prepust – potok Lašče v DS km 4.393 avtoceste, višine 2.2 m in širine 5.0 m;

-podvoz – gozdna pot v DS km 4.432 avtoceste, širine 7.7 m in višine 4.5 m;

-ploščati prepust – melioracijski jarek v DS km 4.883 avtoceste, višine 2.0 m in širine 2.00 m;

-most – potok Stara Račna v DS km 5.021 avtoceste, višine 4.0 m in širine 7.0 m;

-nadvoz – priključek Smednik, RIII-672 v DS km 5.438 avtoceste, višine 5.3 m;

-ploščati prepust – potok Oglinek v DS km 5.769 avtoceste, višine 2.0 m in širine 2.0 m;

-nadvoz – reg. cesta LC 191310 v DS km 6.390 avtoceste, višine 4.9 m;

-ploščati prepust – hudourniška grapa, Ulce v DS km 6.476 avtoceste, višine 2.0 m, širine 2.0 m.

-ploščati prepust – poljska pot, potok Ilovar v DS km 7.338 avtoceste, višine 2.0 m, širine 5.0 m.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-5-1: most čez Lokavec v SK km 0.232, višine 3,4 m in širine 10.00 m;

-5-1a: most čez Lokavec na dev. 1-1 v SK km 0.232, višine 3,4 m in širine 10.00 m;

-5-1b: most čez Lokavec na rampi bencinskega servisa sever v SK km 0.232, višine 3,4 m in širine 10.00 m;

-5-1c: most čez potok Lokavec na rampi bencinskega servisa jug v SK km 0.232, višine 3,4 m in širine 10.00 m;

-4-1: nadvoz dev. 1-2 v SK km 0.866, širine 10,77 m, svetle višine nad AC 4.70 m;

-propust za Selski potok v SK km 1.229.76, širine 4.00 m, višine 2,50 m

-3-1: podhod dev. 1-3 v SK km 1.654.50, širine 10.00 m in višine 3.50 m;

-3-2: podhod dev.1-5 v SK km 2.608.40, širine 7.80 m in višine 3.50 m;

-propust v SK km 3.170, širine 4.00 m, višine 2,0 m

-5-2: most čez Senušo v SK km 3.304, širine min. 12.00 m in višine 3,9 m

-propust za potok Dobrava v SK km 4.144, širine 4.00 m in višine 2,1 m

-5-3: most čez Veliki potok v SK km 4.515, širine 10.00 m in višine 2,50 m

-5-3a: most čez Veliki potok na dev. 1 -7 v SK km 4.515, širine 10.00 m in višine 2,50 m.

-4-1A: nadvoz dev. 1-8 v SK km 4.945, širine 10,77 m in svetle višine nad AC 4.70 m;

-4-2: nadvoz – priključek. Drnovo v SK km 5.800, širine 9,57 m in svetle višine nad AC 4.70m,

-3-4: podvoz – priključek Drnovo v SK km 5.800, širine 6.00 m in višine 4,2 m

-4-3: nadvoz dev. 1-10 v SK km 5.865, širine 10,77 m in višine 4.70 m,

-3-5: podvoz dev. 1 -11 v SK km 6.764, širine 9.70 m in višine 4.20 m;

-3-6: podvoz dev. 1-12 v SK km 7.637, širine 9.70 m in višine 4.20 m;

-3-7: podvoz dev. 1-13 v SK km 8.677, širine 7.80 m in višine 4,20 m;

-3-8: podhod dev. 1-14 v SK km 9.500, širine 7.80 m in višine 3,50 m;

-3-9: podhod dev. 1-15 v SK km 10.182, širine 7.80 m in višine 3,50 m;

-4-4: nadvoz dev. 1-16 v SK km 10.960, širine 9,57m in svetle višine nad AC 4.70 m;

-3-10: podhod dev. 1-17 v SK km 11.611, širine 7.80 m in višine 3,50 m;

-4-5: nadvoz dev. 1-18 v SK km 12.262, višine 4.70 m, širine 7,00 m in svetle višine nad AC 4.70 m

-3-11: podhod dev. 1-19 v SK km 12.812, širine 7.80 m in višine 3,50 m.

Na celotnem odseku se v vseh podhodih in podvozih ter mostovih uredi neutrjen pas širine najmanj 2,0 m in višine najmanj 2,5 m za prehajanje divjadi s svetlobnim pasom v ločilnem pasu. Na križanjih z avtocesto se prepusti izvedejo s 50 cm široko poličko za prehajanje živali; izjema sta melioracijski jarek in hudourniška grapa Ulce.

9. člen

(priključki in križišča)

 

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

Priključek Smednik

V DS km 5.474 je predviden priključek Smednik, ki se navezuje na regionalno cesto Kostanjevica – Smednik. Severna stran priključka se izvede kot polovična deteljica, južna stran v obliki diamanta. Prečkanje regionalne ceste Kostanjevica – Smednik se izvede z nadvozom čez AC.

Priključek je projektiran za hitrost 40 km/h.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

Priključek in križišča pri Drnovem

Priključek Drnovo je projektiran v obliki trombe in je na severni strani vezan na obstoječo glavno cesto G-10-3 na severni strani avtoceste. Projektiran je za hitrost 40 km/h. Priključek je cestninski.

Na obravnavanem odseku je predvideno kanalizirano in semaforizirano križišče priključka na glavno cesto I. reda št. 5 pri Drnovem.

V projektu za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor je treba predvideti ustrezno rešitev ureditve križišča G1-5 na odseku 0337 Drnovo s priključkom z AC, glede na novelirane prometne obremenitve in upoštevajoč ureditev rekonstrukcije križišča Drnovo (rondo). Glede na preveritev iz prejšnjega stavka, ki se izdela v fazi PGD, PZI, je možno izvesti vse oblike križišča, ki zagotavljajo ustrezno kapaciteto in prometno varnost kot na primer priključevanje samo z desnimi zavijalci ali kot krožišče upoštevajoč soodvisnost s krožiščem Drnovo.

10. člen

(rušenja)

Zaradi gradnje avtoceste in z njo povezanih ureditev je treba odkupiti in odstraniti naslednje objekte:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik:

-gospodarska objekta v DS km 6.490 in km 6.510 severno od avtoceste, na parceli št. 115, k.o. Smednik v sklopu domačije Kržišče 2 in

-stanovanjski objekt v DS km 6.450 severno od avtoceste na parceli št. 114, k.o. Smednik, Kržišče 1.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-obstoječa bencinska črpalka na severni strani ceste pri Drnovem, ki se nadomešča na spremljajočem objektu Zaloke – sever.

Za nadomestitev omenjenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov ponudijo ustrezne nadomestne nepremičnine ali plača odškodnina v skladu z veljavnimi predpisi.

11. člen

(deponije)

Na celotnem odseku je predvideno odlaganje približno 211.000 m3 viškov nevgradljivega materiala v Občini Krško v peskokopu Ravno ter v Občini Brežice v gramoznici Boršt, ali v opuščenih gramoznicah na desnem oziroma levem bregu reke Save. Postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, za deponije nevgradljivega materiala se zagotovijo v sodelovanju med investitorjem oziroma izvajalcem in posamezno občino v skladu z občinskimi prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti ter na podlagi dovoljenj za poseg v prostor.

12. člen

(stranski odvzemi)

Primanjkljaj vgradljivega kamnitega nasipnega materiala na celotnem odseku znaša približno 165.000 m3; nasipni kakor tudi kamniti material za zgornji ustroj se pridobi iz obstoječih kamnolomov, ki razpolagajo z ustrezno kvalitetnim materialom in ki ležijo v bližini obravnavanega avtocestnega odseka, v skladu z občinskimi prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti ter na podlagi dovoljenj za poseg v prostor.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

13. člen

(krajinsko oblikovanje)

S krajinskim oblikovanjem prvin v obcestnem prostoru je treba zagotoviti skladno umestitev avtoceste v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

-       preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),

-       oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (protihrupne bariere, zaščitne ograje in ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali, ločilni pas, zadrževalni bazeni),

-       zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in usekov ter ob objektih, oblikovanje gozdnega roba, zasaditve na območjih urejanja vodotokov,

-       sanacije opuščenih odsekov lokalnega cestnega omrežja in ureditve na območjih predvidenih rušitev.

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz predhodnega in tega člena te uredbe.

Oblikovanje reliefa:

Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti:

-       skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne kot na ekološke značilnosti,

-       boljše optično vodenje in

-       zakrivanje nezaželenih vedut oziroma odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.

Med gradnjo je treba zagotoviti:

-       čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev;

-       odkrivanje tal v čim manjšem obsegu;

-       sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije;

-       da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute struge vodotokov.

Preoblikovanje reliefa na obravnavanem odseku vključuje izvedbo usekov in nasipov in sicer pretežno na severni strani sedanje hitre ceste. Pri izvedbi usekov se izvedejo zaokrožitve zgornjega dela brežin in pri izvedbi nasipov zaokrožitve spodnjega dela. Brežine vkopov in nasipov se izvajajo brez vmesnih berm, neporavnano, kjer pa to ni mogoče, se nivelete vmesnih berm ne izvedejo z vzporednim potekom. Na severni strani avtoceste se na območju Krškega polja izvedejo posamezni nasipi za umik divjadi pred visokimi vodami. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da se novo oblikovane brežine speljejo v obstoječi relief na obrobju posegov. Pri izvedbi regulacij se upošteva naravna morfologija strug potokov.

Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih cest ter s poravnavo terena z uporabo viškov nenosilnega materiala in oblikovanjem površinskega pokrova. Viški nenosilnega materiala se uporabijo tudi za zvezno oblikovanje brežin nasipov v sklopu priključkov oziroma nadvozov in nasipov za umik divjadi pred visokimi vodami ter za oblikovanje protihrupnih nasipov.

Zasaditve:

Zasaditev mora izhajati iz obstoječih značilnosti prostora, zato se nove zasaditve navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem.

V Krakovskem gozdu se na območjih, kjer bo treba posekati obstoječi gozd, poseke omejijo na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer avtocesta poteka preko kmetijskih površin, se obcestni prostor zatravi, prav tako se zatravi ločilni pas.

Ob protihrupnih barierah se predvidi zasaditev posamičnih skupin drevnine predvsem ob začetkih in iztekih posameznih ukrepov, pri čemer se upoštevajo tako pogledi z avtoceste kot iz okoliških naselij. Na odsekih, kjer je mogoče protihrupno ograjo odmakniti od roba ceste, se v vmesnem prostoru predvidi zasaditev plezalk in skupin manjših grmovnic.

Zasaditve drevnine se predvidijo tudi ob pomembnejših objektih na avtocesti, predvsem pa ob nadvozih in priključkih; na ravninskem, kmetijskem delu odseka se zasadijo samo manjše skupine, pretežni del pa se le zatravi.

Zasaditve morajo upoštevati optično vodenje, zato je treba zagotoviti ustrezne odmike vegetacije od cestišča in predvideti večje skupine vegetacije ob pomembnejših cestnih objektih. Zasaditve drevnine, ki bi zmanjšale vidnost objektov kulturne dediščine, niso dovoljene.

Na celotni trasi znašajo odmiki grmovnic od roba cestišča 3 m, odmiki dreves pa 8 m. Košnja trave (vzdrževanje) je potrebno na oddaljenosti 2 m od roba cestišča. Ob načrtovanju razmestitve in oblikovanja skupin drevnine se hkrati upoštevajo zakonitosti optičnega vodenja.

Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. To še zlasti velja za Krakovski gozd in za območja, kjer trasa prečka vodotoke.

Za območja spremljajočih objektov se v največji možni meri uporabijo avtohtone vrste, dovoljena pa je tudi uporaba parkovnih vrst drevnine, ki so po vidnih značilnostih podobne avtohtonim vrstam.

Za travne površine na obcestnem pasu se skladno z ekspozicijo posameznih predelov obcestnega prostora uporabi travna mešanica za sončne in za senčne lege, ki mora biti čim bolj odporna na onesnaženje tal. Travni mešanici naj se primeša seme cvetočih zelišč.

Oblikovanje regulacij vodotokov:

Območja zadrževalnih bazenov se vključijo v širši prostor s pomočjo zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del.

Brežine zadrževalnih bazenov se zatravijo. Pri zasnovi zasaditve drevnine se uporabijo obstoječe skupine grmovne in drevesne vegetacije in zasadijo nove skupine, tako da se zmanjša vidna izpostavljenost bazena in ograje.

Regulacije oziroma ureditve vodotokov se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora. Razmestitev sadik drevnine se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije v zgornjem in spodnjem toku posameznih vodotokov.

Protihrupni ukrepi:

Tip protihrupnih ukrepov se prilagodi značilnostim prostora na posameznih delih odseka. Poleg zatravljenih, naravno oblikovanih nasipov se uporabijo absorpcijske ograje, ki se na posameznih delih izvedejo v kombinaciji s transparentnimi deli ograj. Kombinacija s transparentom se izvede ob naseljih, v katerih je pozidava neposredno približana trasi avtoceste, kjer je treba zagotoviti oziroma ohraniti poglede z avtoceste na dediščinske in druge pomembne prvine v prostoru ter poglede iz območij ščitene pozidave in kjer je treba členiti dolge poteze protihrupnih ograj. Transparentni vložki naj bodo dolgi po več deset metrov. Pri Veliki vasi se lahko izvede protihrupni nasip, katerega brežina mora biti na zunanji strani v blagem naklonu speljana v obstoječi teren. Nasip je treba reliefno oblikovati kot naravni nasip in zasaditi skladno z oblikovanjem in zasaditvijo nasipa v sklopu nadvoza pri Veliki vasi.

Upoštevati je treba zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite. Protihrupne bariere se izvedejo oblikovno usklajeno na celotni trasi in tudi skladno z obstoječimi in načrtovanimi protihrupnimi barierami na dolenjski avtocesti na odsekih vzhodno od Trebnjega.

Ograje:

Zaščitne ograje: Za preprečitev nekontroliranega dostopa na cestišče avtoceste se postavi varovalna žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obcestnega prostora, tako da ne bo vidno preveč izpostavljena in bo omogočala vidno povezovanje z okoliškim prostorom. Na območjih vkopov se z roba odkupljenega zemljišča smiselno pomakne na brežino pod zgornjim robom vkopa ter po potrebi poviša in vključi v ureditev.

Funkcija protihrupnih ograj je hkrati tudi funkcija varovalne ograje.

Varovalne ograje za dvoživke: Za preprečitev prehajanja dvoživk prek avtoceste se na območju Krakovskega gozda na obeh straneh AC od DS km 3.480 do DS km 4.431 in od SK km 0.900 do SK km 4.900 vzdolž avtoceste namesti varovalna ograja z gostejšim spletom, zakopana v tla vsaj v globini 20 cm in v višini 40 cm nad tlemi.

Varnostne ograje: Vse varnostne ograje na avtocesti se izvedejo praviloma v kovinski izvedbi, skladno z veljavnimi pravilniki in standardi.

Objekti in cestna oprema:

Cestni objekti (nadvozi, mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani skladno s preostalimi objekti in prvinami v obcestnem prostoru ter s spremljajočimi objekti in značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora. Zlasti na Krškem polju naj bodo čim bolj transparentni, pete nasipov pa čim bolj odmaknjene od cestišča.

Cestna oprema in razsvetljava ceste mora biti oblikovno usklajena medsebojno in s preostalimi prvinami obcestnega prostora.

Rekultivacije:

Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa upoštevajoč okoliški teren. Vse sanirane površine se zatravijo, zasaditve drevnine pa se izvedejo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka.

Med gradnjo je treba čimbolj omejiti gradbišče. Odstrani naj se le najnujnejša vegetacija, hkrati je že v času gradnje potrebno začeti z zasaditvenimi postopki in zasaditev kasneje vzdrževati.

14. člen

(območja posebnih ureditev)

Na območjih priključka Smednik, bencinskega servisa Zaloke, kompleksa objektov Drnovo in območju cerkvice Sv. Urh so načrtovane ureditve objektov ob avtocesti posebej izstopajoče, zato je treba v nadaljnjih fazah projektiranja zagotoviti kvalitetno in podrobnejše ter celovito arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in zunanjih ureditev z upoštevanjem sodobnih oblikovalskih principov.

Priključek Smednik

Ureditev priključka Smednik omogoča navezave objektov znotraj priključka in tik ob njem na priključno cesto. Prečkanje regionalne ceste RIII-672 Smednik – Kostanjevica se izvede z nadvozom. Protihrupne ograje na območju priključka se izvedejo s transparentnimi deli. Ob protihrupnih ograjah se zasadijo skupine drevnine; transparentni deli ograj in zasaditev morajo omogočiti poglede proti cerkvi v Gornjem Ravnem.

Bencinski servis Zaloke

Program: Pri Zalokah je predviden obojestranski spremljajoči objekt ob AC tipa 2 (bencinski servis), ki obsega poleg črpalke še parkirišče in prostor za rekreacijo. Bencinski servis, predviden na severni strani AC, bo nadomestil obstoječo severno bencinsko črpalko pri Drnovem, ki se zaradi gradnje avtoceste odkupi in odstrani. Na severnem delu območja se zunaj ograje uredi še bencinska črpalka za potrebe prebivalcev iz okoliških naselij z dostopom le za lokalni promet z deviacije 1-1 krajevne ceste. Uredi se peš povezava prek ograje na območje spremljajočega objekta do objekta s trgovino.

V okviru bencinskega servisa Zaloke se uredijo najmanj:

-       parkirišča za osebni in tovorni promet ter avtobuse,

-       bencinska črpalka s sanitarijami, lahko tudi s trgovino,

-       prostor za piknike in rekreacijo za avtocestne potnike.

Oblikovanje: Najemnik bencinskega servisa mora morebitne tipizirane arhitekturne in krajinske izvedbe podrediti ali prilagoditi zasnovi celotnega območja postaje ter arhitekturnim in krajinskim značilnostim prostora. Značilna podoba družbe/podjetja se lahko ohranja v detajlu – mikrourbani opremi, napisih, izveskih in ostalih sestavinah celostne podobe. Območje potoka Lokavec se sonaravno uredi. Načeloma se bencinska črpalka in trgovina uredita v enem objektu. Objekt meri v tlorisnem gabaritu 10m x 60m x 7 min je pritličen.

Celotno območje se zavaruje z varovalno ograjo. Območje bencinskega servisa se ureja na podlagi posebnega projekta, ki mora biti skladen z določili tega lokacijskega načrta, zanj pa je treba pridobiti tudi soglasje upravljavca ceste.

Kompleks objektov Drnovo

Kompleks objektov Drnovo obsega nadvoza priključka in regionalne ceste, dve cestninski postaji in izpostavo avtocestne vzdrževalne baze. Oblikuje se kot programsko in oblikovno najpomembnejša točka na tem odseku avtoceste. Pri načrtovanju objektov in ureditev na tem območju se upoštevajo določila 13. člena te uredbe.

Program in oblikovanje posameznih objektov:

-       Cestninski postaji: Na AC je na območju priključka Drnovo predvidena čelna cestninska postaja (CP Drnovo) z 11 stezami in z možnostjo, da se na južno stran po potrebi kasneje dogradita še 2 stezi. V samem priključku je predvidena še cestninska postaja (CP Krško) s 7 stezami. Na obeh cestninskih postajah je predviden tudi brezkontaktni sistem plačevanja cestnine. Vsi objekti so pritlični.

-       Avtocestna vzdrževalna baza: V okviru priključka Drnovo je predvidena izpostava avtocestne vzdrževalne baze Drnovo, ki bo pokrivala približno 30 km avtoceste. Območje je velikosti približno 7.300 m2, ograjeno, s kontroliranim dostopom z zapornico. Predvidena je gradnja objektov garaž za velika in mala vozila, skladišč za posip. Vsi objekti so pritlični. Upravna stavba baze je skupna z objektom cestninske postaje.

Dostopi in zunanje ureditve:

Dostopna cesta za območje avtocestne vzdrževalne baze je predvidena z regionalne ceste Kostanjevica-Krško in servisne ceste med cestninskima postajama (deviacija 1-10a), na južni strani območja. Proste površine na območju avtocestne vzdrževalne baze in ob objektih cestninske postaje se zatravijo, lahko pa se predvidi tudi zasaditev skupin drevnine.

Nasipe obeh nadvozov je treba oblikovati zvezno v enotno reliefno obliko. Kjer dopušča prostor, se stik nasipov z raščenim terenom izvede položno in mehko spelje v raščeni teren. Pete nasipov se v največji možni meri razmaknejo od robov cestišča.

Območje cestninske postaje Krško je treba vizualno ločiti od lokacije avtocestne vzdrževalne baze z reliefnimi, vegetacijskimi ali drugimi fizičnimi razmejitvami.

Obstoječa bencinska črpalka na južni strani sedanje hitre ceste se ohrani, vendar pa se ji ukine dostop z avtoceste. Črpalka ostaja zunaj ograje avtoceste; dostop se ji ohrani z lokalnega cestnega omrežja. Kakršne koli preureditve te črpalke z izjemo preureditve dostopa iz deviacije regionalne ceste 1-10 niso predmet investicije avtoceste, vendar pa morajo biti vse usklajene z upravljavcem avtoceste.

Ureditveno območje cerkvice sv. Urh

Posege na območje severno od hitre ceste pri sv. Urhu je treba čim bolj omejiti. Oblikovalska oziroma konstrukcijska rešitev novega nadvoza pred objektom mora zagotoviti poglede z avtoceste v smeri proti objektu, zato mora biti nadvoz kakovostno oblikovan, čim bolj transparenten, nasip pa odmaknjen od cestišča. Tudi rekultivacija območja obstoječega nadvoza in ceste in druge ureditve v vidnem stiku cerkve sv. Urh ne smejo zapirati pogledov proti objektu oziroma ožjemu ambientu cerkve.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

15. člen

(odvajanje in prečiščevanje padavinskih voda)

Odvajanje vode s cestišča

Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča je omogočeno z vzdolžnimi in prečnimi skloni vozišča. Vsa padavinska voda s cestišča avtoceste, priključkov in kategoriziranih cest se zbira v ustrezno dimenzionirani kanalizaciji in vodi do objektov za prečiščevanje (zadrževalni bazeni), ki so zasnovani kot zaporedni sistem usedalnika in lovilca olj in opremljeni s koalescentnimi filtri. Prečiščena voda nato izteče v vodotok ali pa teren in ponikne.

Zadrževalni bazeni

Zadrževalni bazeni so dimenzionirani za vsak izpust posebej. Vsi objekti so dostopni za čiščenje in vzdrževanje. Izvedejo se kot zadrževalniki in lovilci olj; vsi se izvedejo kot zemeljski bazeni in sicer na lokacijah:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-Z1 Zadrževalni bazen na južni strani avtoceste v DS km 3.740;

-Z2 Zadrževalni bazen na južni strani avtoceste v DS km 4.340

-Z3 Zadrževalni bazen na severni strani avtoceste v DS km 4.480

-Z4 Zadrževalni bazen na južni strani avtoceste v DS km 5.080

-Z5 Zadrževalni bazen na severni strani avtoceste v DS km 5.950

-Z6 Zadrževalni bazen na severni strani avtoceste v DS km 7.060.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-LO 1 Zadrževalnik od SK km 0.00 do mostu čez potok Lokavec;

-LO 2 Zadrževalnik od mostu čez potok Lokavec do SK km 1.240, vključno z bencinskim servisom na severni strani AC;

-LO 3 Zadrževalnik od mostu čez potok Lokavec do SK km 1.240, vključno z bencinskim servisom na južni strani AC;

-LO 4 Zadrževalnik od SK km 1.240 do SK km 1.650;

-LO 5 Zadrževalnik od SK km 1.650 do SK km 2.300;

-LO 6 Zadrževalnik od SK km 2.300 do SK km 2.620;

-LO 7 Zadrževalnik od SK km 2.620 do SK km 3.170;

-LO 8 Zadrževalnik od SK km 3.300 do SK km 4.150;

-LO 9.1 Zadrževalnik od SK km 4.150 do SK km 4.520;

-LO 9.2 Zadrževalnik od SK km 4.520 do SK km 4.940;

-LO 10 Zadrževalnik od SK km 4.940 do SK km 7.630;

-LO 11 Zadrževalnik od SK km 7.630 do SK km 8.680;

-LO 12 Zadrževalnik od SK km 8.680 do SK km 9.500;

-LO 13 Zadrževalnik od SK km 9.500 do SK km 10.180;

-LO 14 Zadrževalnik od SK km 10.180 do SK km 11.010;

-LO 15 Zadrževalnik od SK km 11.010 do SK km 11.620;

-LO 16 Zadrževalnik od SK km 11.620 do SK km 12.820;

-LO 17 Zadrževalnik od SK km 12.820 do SK km 13.710.

Odvod padavinskih voda z brežin nasipov in usekov je predviden z odtekanjem v zemeljske jarke in dalje po terenu v naravne odvodnike.

16. člen

(elektrovodi)

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev določenih s to uredbo in zaradi upoštevanja tehničnih predpisov glede križanj je treba prestaviti ali prilagoditi naslednje daljnovode in nizkonapetostne vode:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-Na daljnovodu 20 kV v DS km 5,2900 avtoceste se izvede prestavitev drogov v dolžini 175 m;

-V DS km 6,480 avtoceste se izvede odstranitev prostozračnega voda NN 400 V v dolžini 365 m.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-na daljnovodu 20 kV Bučka odcep Zaloke med SK km 0,250 in km 0,600 avtoceste se izvede prestavitev daljnovoda, predelava nizkonapetostnega omrežja;

-na daljnovodu 20 kV Kostanjevica odsek Drnovo med SK km 5,360 in km 5,900 avtoceste se izvede prestavitev daljnovoda;

-na daljnovodu 20 kV Cerklje odsek Vihre v SK km 11,660 avtoceste se izvede prestavitev stebra.

17. člen

(nizkonapetostni priključki in javna razsvetljava)

Zgradita se dve transformatorski postaji:

1.     TP za avtocestno bazo Drnovo in cestninski postaji Drnovo,

2.     TP za bencinski servis Zaloke.

Predvidena je razsvetljava priključka Smednik, bencinskega servisa Zaloke in priključka Drnovo vključno s cestninsko postajo, avtocestno vzdrževalno bazo ter odsekom deviirane glavne ceste do odcepa za vzdrževalno bazo. Na AC so pred cestninsko postajo v smeri vožnje predvidene utripajoče luči na razdalji 750 m.

18. člen

(klic v sili)

Ob celotni trasi avtoceste se na ustreznih razdaljah namestijo javljalniki klica v sili. Kabli za klic v sili se položijo v odstavni pas ali dodatni pas.

19. člen

(omrežje zvez)

Za priključitev bencinskega servisa Zaloke Sever in Jug je predvidena izgradnja telefonske kabelske kanalizacije z navezavo na obstoječe krajevno telefonsko omrežje v naselju Rimš. Trasa predvidene navezave poteka delno ob trasi novopredvidenega omrežja ter nato ob regionalni cesti R-363 na odseku Zaloke – Rimš.

Za potrebe telekomunikacijskih priključkov na avtocestni bazi ter cestninski postaji Krško je predvidena izgradnja telefonske kabelske kanalizacije z navezavo na novopredvideno telefonsko kabelsko kanalizacijo ob regionalni cesti Krško – Križaj, ki jo bo potrebno zgraditi zaradi zaščite in prestavitve Medkrajevnega optičnega kabla in krajevnega omrežja. Izhodiščna točka navezave na obstoječe TK omrežje je kabelski razdelilnik v križišču za Drnovo.

Na celotnem odseku izgradnje avtoceste se položi alkaten PeHd cev 2x50, ki predstavljata nadomestilo za mednarodni koaksialni kabel K-14 Ljubljana – Obrežje, ki se opusti. Ravno tako se opusti medkrajevni kabel K –15 Novo mesto – Krško, ki poteka vzporedno z koaksialnim kablom K-14 in se nadomesti z medkrajevnim kablom TD 59 5x4x0,9M. PeHd cev ter TD kabel se polagata v isti rov. Trasa za polaganje PE cevi in kabla na pododseku Dobruška vas–Smednik je predvidena na južni strani AC, na pododseku Smednik–Krška vas pa na severni strani AC ter poteka večji del neposredno ob zunanji strani zaščitne žične ograje AC.

V profilu P-1, ki je stična točka za južno traso TK vodov do Smednika in severne trase TK vodov na pododseku Smednik–Krška vas, je predvideno prečkanje AC z izvedbo kabelske kanalizacije iz PVC cevi 2x2 110 mm in dvema kabelskima jaškoma.

Zaradi avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti, in zaščititi ali prilagoditi naslednje telekomunikacijske kable:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-v DS km 4.883 se izvedeta zaščita in prestavitev obstoječega TK voda TK59 GM v dolžini 90 m;

-na lokalni cesti pri Kržišču se izvedeta zaščita in prestavitev obstoječega TK voda TK59 GM v dolžini približno 30 m.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-v SK km 5,800 do km 5,900 (cestninska postaja in avtocestna baza) se izvedeta prestavitev in zaščita medkrajevnega optičnega kabla, ki poteka ob regionalni cesti Krško – Križaj. Predvidena je izgradnja telefonske kabelske kanalizacije iz PVC cevi 2x2 110 mm. V novopredvideno kabelsko kanalizacijo se prestavita tudi stari medkrajevni kabel Krško – Veliki Podlog ter telefonski priključek za bencinski servis Drnovo – jug;

-V SK km 11,120 ob dev. 1-16 poljske poti se za optični kabel Krško – Krška vas in za krajevni kabel za letališče Cerklje izvede kabelska kanalizacija in delno zemeljska trasa v dolžini 134 m. Zaščitna kabelska kanalizacija se preko kabelskega jaška poveže z novopredvideno traso alkaten PeHd cev 2x50, ki je predvidena ob severni strani AC.

Kabli se prestavijo, nadomestijo oziroma zaščitijo v skladu s predpisi in pogoji iz soglasij upravljavca. Vse prestavitve, nove povezave in zaščita TK omrežja morajo biti projektno obdelana v posebnem projektu, kjer mora biti predvidena tudi ustrezna terminska uskladitev in faznost izvedbe. Pri izdelavi projektne dokumentacije mora sodelovati strokovna služba Telekoma Slovenije.

20. člen

(vodovod in kanalizacija)

Vodovod:

Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, ter za oskrbo objektov avtoceste z vodo, so potrebne naslednje ureditve na vodovodnem omrežju:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-na DS km 5,100 avtoceste je predvideno prečkanje vodovoda; obstoječi vodovod PE 110 se v dolžini 95 m nadomesti z jekleno cevjo premera min. DN 100 mm; na DS km 6,490 avtoceste je predvideno prečkanje vodovoda; obstoječi vodovod PE 110 se v dolžini 365 m nadomesti z DLTŽ cevjo, premera min. DN 100 mm.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-»V1«: na območju BS Zaloke je predvidena izvedba 670 m vodovoda DN 100 po območju BS, ter izvedba povezovalnega vodovoda:1000 m vodovoda DN 200 in 10 000 m vodovoda DN 125 ter nov vodohran s prostornino 100 m3

-»V2«: na PE d 63" ob 1-8 deviaciji ceste Velika vas-Podlog se v dolžini 300 m izvede zamenjava s cevjo DN125;

-ob priključku Drnovo se izvede navezava DN 100 mm »V3« na projektirani vodovod DN 150 mm: Vodovod Krško polje; odsek Beli breg – Kerinov grm od krožišča do cestninske postaje na AC. v dolžini 900 m;

-Izvede se tudi podaljšek »V4« DN 100 do gostišča Kovačič v dolžini nekaj pod 200 m ter zaščitna cev ? 600 mm pod AC za predvideni vodovod ? 300 mm v PR 296;

-»V5«: na območju križanja AC z podvozom ceste Drnovo – Gorica se preloži izven trase deviacije obstoječi vodovod DN 100 mm. Profil se poveča na zahtevanih DN 150 mm, na kolikor bo povečan z rekonstrukcijo vodovoda za Kerinov grm.

Sanitarna voda za spremljajoči objekt ob AC pri Zalokah bo zagotovljena iz vodovodnega sistema Raka. Za ta namen je potrebna rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja, kakor tudi izgradnja novega vodovoda »V1« ter vodohrana s prostornino 100 m3, za izgradnjo le-teh bo kot soinvestitor sodelovala DARS d.d. na podlagi sporazuma in sicer v deležu, ki je za delovanje spremljajočega objekta nujno potreben.

Za zagotovitev sanitarne in požarne vode za območje CP in ACB se potrebna količina vode zagotovi iz črpališča Beli breg z izgradnjo novega vodovoda V3: Beli breg – Kerinov grm. Izgradnjo tega vodovoda bo na podlagi sporazuma kot soinvestitor sodelovala DARS, d.d., v deležu, ki je za delovanje CP in ACB nujno potreben.

Postopek izdelave projektne in prostorske dokumentacije in pridobitve dovoljenja za izgradnjo rekonstrukcije vodovodnega omrežja Raka, vodovoda »V1« ter vodohrana in navezavo »V3« od črpališča Beli breg do krožišča Drnovo bo vodila Občina Krško, po ločenem postopku. DARS, d.d., bo na podlagi posebnega sporazuma in ugotovljenega deleža sofinancirala izdelavo omenjene projektne in prostorske dokumentacije.

Vsa križanja vodovodov z avtocesto se izvajajo z zaščitnimi cevmi ter z obojestranskimi jaški z vgrajenimi zasuni.

Fekalna kanalizacija:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

Na trasi DS odseka ni predvidene fekalne kanalizacije, niti ni tangirana nobena obstoječa kanalizacija.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

Sanitarno vodo s področja bencinskega servisa Zaloke se očisti na ustrezni biološki čistilni napravi, odtok očiščene vode pa je predviden v potok Lokavec.

Sanitarna voda s področja cestninske postaje Drnovo in avtocestne vzdrževalne baze se očisti na ustrezni biološki čistilni napravi, odtok očiščene vode pa se spelje preko ogljenega filtra v novoprojektirano avtocestno kanalizacijo, v nadaljevanju pa v ponikovalnico izven območja varstva vodnih virov.

Očiščena voda mora ustrezati kriterijem, določenih z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).

21. člen

(plinovod)

Magistralni visokotlačni plinovod M4, DN 400, PN 50 poteka delno vzporedno z obstoječo hitro cesto H1 Ljubljana – Obrežje.

Predvideni so naslednji ukrepi:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-V DS km 5,500 ob priključku Smednik se na plinovodu M4, DN400, PN50 izvede zaščita plinovoda v dolžini 130 m.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-Ob 1-2 dev. c. Smednik-Drnovo se na plinovodu M4, DN 400, PN 50 izvede prestavitev v dolžini 902 m. Če se v nadaljnjih fazah projektne dokumentacije (PGD) ugotovi, da se je glede na veljavne predpise s posegom mogoče izogniti prestavitvi plinovoda, se tu izvede le zaščita prečkanj plinovoda in cest ter preostale infrastrukture.

Prečkanji plinovoda z avtocesto pri Veliki vasi in na križišču regionalne ter hitre ceste pri Drnovem ne bosta zahtevala prelaganj plinovoda, potrebna pa bo zaščita plinovoda.

Vse prestavitve, nove povezave in zaščito je načeloma treba izvesti pred pričetkom gradnje avtoceste skladno s pogoji upravljavca in tehničnih predpisov.

VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI

22. člen

(varovanje vodnih virov in regulacije vodotokov)

Varovanje vodnih virov:

Trasa avtoceste od SK km 3.3 do SK km 7.8 poteka preko III. varstvenega pasu črpališč Drnovo in Brege. Za varovanje vodnih virov se meteorne vode s cestišča speljejo po jarkih ali meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode – zadrževalne bazene s koalescentnimi filtri, določene v 15. členu te uredbe, kjer se prečistijo, preden iztečejo v teren. Zadrževalni čas vode v zadrževalnikih mora omogočiti učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Volumen zadrževalnikov mora v primeru razlitja nevarne snovi zadržati njeno celotno količino. Potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje zbiralnikov, mulj je potrebno obravnavati kot posebni odpadek.

Odsek avtoceste od SK km 0.0 do SK km 4.6 je malo občutljiv na vplive AC, zato se odvodnja izvaja preko zadrževalnih bazenov v obstoječe vodotoke.

Odsek avtoceste od SK km 4.6 do SK km 13.7 poteka po kvartarnih naplavinah Krško – Brežiškega polja, kjer debelina pokrova ne nudi zadostne zaščite prodno peščenemu vodonosniku, zato se na tem področju uporabijo ukrepi za zelo občutljivo področje IB (od km 4.6 – km 7.8) oziroma za zmerno občutljivo območje IC (od km 7.8 – km 13.7).

Na območju III. varstvenega pasu in na njegovem robu se tako skladno z določili 14. člena te uredbe izvede vodotesna odvodnja cestišča, z zadrževalnimi bazeni, opremljenimi s koalescentnimi filtri in odvodom v vodotok, če ta poteka po zadostni debelini nepropustnih plavin oziroma se ponika izven meje III. varstvenega pasu.

Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob morebitnem poslabšanju stanja je investitor dolžan zagotoviti ustrezno sanacijo.

Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem avtoceste preprečiti izliv polutantov v podtalje in površinske vodotoke.

V sklopu ureditev bencinskega servisa in cestninskih postaj ter avtocestne baze je treba načrtovati izvedbo utrjenih površin, ki bodo vodoneprepustne in oljetesne in bodo opremljene z ustreznimi lovilci olj. Pri bencinskih servisih mora biti cevna inštalacija za gorivo položena v neprepustne kinete ali izvedene iz dvostenskih cevi, atestiranih za pretakanje naftnih derivatov.

Med gradnjo morajo biti vsa odvajanja padavinskih voda in izlivov iz gradbišč urejena preko ustreznih zadrževalnih bazenov in lovilcev. Vsa odvajanja komunalnih odplak morajo biti v času pripravljalnih del in med gradnjo urejena preko ustreznih komunalnih objektov in zavarovana, da ne pride do izliva odplak v vodotoke ali njegovo okolico.

V času gradnje mora investitor na celotni trasi zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. Med gradnjo se mora preprečiti neposredne posege v strugo potoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine (te snovi spremenijo osnovne lastnosti vode). Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo (pranje gradbenih strojev z vodo iz potoka ni dovoljeno). Pri graditvi je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibno mehanizacijo. Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati neposredno v vodotok. Z njimi se ravna v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

Za primere razlitja škodljivih tekočin je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt naj vključuje tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču in obveščanje ustreznih strokovnih služb o nezgodi. V načrtu naj bodo predvideni tudi ukrepi za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material (npr. onesnažena tla) izkopati in oddati v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se izvede analiza, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ugotovila, da ne gre za nevarni odpadek in bi bil lahko odstranjen na drug način.

Ukrepe je treba izvajati na vseh površinskih vodah, ki jih prečka trasa AC.

Za potrebe gradnje ni dovoljeno črpati vode iz vodotokov.

Med gradnjo mora biti zagotovljeno spremljanje stanja onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, ki mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in mora vključevati nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj z vidika preprečevanja nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča in nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov. Meritve je treba izvajati v času gradbenih del v strugi potokov in na njihovih brežinah. Med obratovanjem avtoceste monitoring onesnaženosti površinskih voda ni potreben.

Monitoring stanja gladin in onesnaženosti podzemnih voda med obratovanjem avtoceste mora zajemati stalne in zvezne meritve gladine podzemne vode v vodnjakih na območju Gmajne in Smednika in v piezometrih na Krškem polju.

Regulacije vodotokov

Na trasi avtoceste so predvidene regulacije oziroma ureditve vodotokov:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-Regulacija potoka Dolina – prepust, v DS km 3,552 avtoceste, v dolžini 216 m;

-Regulacija Kmetovega potoka – podvoz, v DS km 3,718 avtoceste, v dolžini 315 m;

-Regulacija potoka Lašče – prepust, v DS km 4,393 avtoceste, v dolžini 263 m;

-Regulacija melioracijskega jarka Gmajna v DS km 4,883 avtoceste, v dolžini 140 m;

-Regulacija potoka Stara Račna – most, v DS km 5,021 avtoceste, v dolžini 100 m;

-Regulacija potoka Oglinek – prepust, v DS km 5,769 avtoceste, v dolžini 316 m;

-Regulacija hudourniške grape Ulce v DS km 6,476 avtoceste, v dolžini 120 m.

-Regulacija potoka Ilovar, vzporeden potek levo od avtoceste, v DS km 7,338 avtoceste, v dolžini 250 m.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-Regulacija 7-1 potoka Ilovar v SK km 0,000 avtoceste, v dolžini 263 m;

-Regulacija 7-2 potoka Lokavec v SK km 0,234 avtoceste, v dolžini 183 m;

-Regulacija 7-3 Selskega potoka v SK km 1,229 avtoceste, v dolžini 80 m;

-Regulacija 7-4 potoka Krepeličnik v SK km 1,650 avtoceste, v dolžini 112 m;

-Regulacija 7-5 potoka Senuša v SK km 3.304 avtoceste, v dolžini 80 m;

-Regulacija 7-6.1 potoka Dobrava v SK km 4.144 avtoceste, v dolžini 100 m;

-Regulacija 7-6 Velikega potoka v SK km 4.515 avtoceste, v dolžini 91 m.

Regulacije vodotokov ne smejo poslabšati odtočnih razmer. Izvedejo se sonaravno, z upoštevanjem naravne morfologije strug in obvodnega prostora; predvidi se oblikovanje nesimetričnih profilov in neporavnanih brežin s spremenljivimi nakloni: Pragovi v strugah potokov se izvedejo v višini do 20 cm. Obrežja potokov se zasadijo s hidrofilno vegetacijo.

Zavarovanja morajo zagotavljati solidno protierozijsko zaščito brežin, objektov v strugah in objektov ob vodotokih; uporabljajo naj se predvsem naravni materiali. Med izvajanjem posegov v vodotoke je treba preprečiti oziroma vsaj omejiti erozijo razgaljenih površin in zasipavanje strug; med gradnjo je potrebna ureditev začasnega odvodnjavanja ter vegetacijsko utrjevanje razgaljenih površin takoj po končanih delih.

23. člen

(varovanje zraka)

Med gradnjo je potrebno preprečiti nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Prav tako je potrebno preprečiti prašenja z odkritih delov trase in začasnih odlagališč materiala in gradbišč z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin. Potrebna je sprotna rekultivacija območja večjih posegov.Upoštevati je potrebno emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih ter pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo se izvaja skladno z intenzivnostjo gradnje.

Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo zasaditev v obcestnem prostoru.

Posebni ukrepi varstva zraka in spremljanje onesnaženosti v času obratovanja niso potrebni.

24. člen

(varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

Investitor je dolžan zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja avtoceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje kmetijskih zemljišč in po potrebi s pridobitvijo oziroma usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.

Mreža povezav kmetijskih površin mora biti ohranjena oziroma zagotovljena med gradnjo in v času obratovanja avtoceste. Med gradnjo naj se za gradbeni transport čim manj uporabljajo poljske poti; večina povezav obeh strani ceste mora biti ves čas v uporabi. Začasni objekti in deponije naj se ne postavljajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje same trase ter na opuščene dele cestnega omrežja. Zagotoviti je treba sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.

Med gradnjo je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da bosta ohranjeni njeni rodovitnost in količina in jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču avtoceste. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1.5 m visoke nasipe.

Na območjih kakovostnih kmetijskih tal je treba opuščene vozne poti, struge prestavljenih potokov in zemljišča, ki bodo poškodovana zaradi različnih gradbenih posegov in začasne rabe v času gradnje, zravnati na nivo okoliškega terena, jih humuzirati in urediti kot obdelovalne površine.

Investitor mora zagotoviti spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, nadomeščanjem prekinjenih poti ter ravnanja z rodovitno zemljo in s programom predpisan monitoring onesnaženja tal in rastlin.

25. člen

(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozdov)

Gradnja na območju Krakovskega gozda lahko posega v gozdni prostor le v minimalnem obsegu, ki ga zahteva prometna varnost ter na površini, kjer bodo potrebne deviacije obstoječih cest, dostopne poti in manipulativne površine za izvedbo zemeljskih del. Drugi poseki zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje niso dovoljeni. Transportne poti za čas gradnje se uredijo po že zgrajenem delu trase ali po odsekih hitre ceste.

Predhodno je potrebno za posege pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pred posekom drevja na območju posegov mora pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije označiti drevje za posek.

Sečnjo lesa na trasi morajo izvajati izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94).

Med gradnjo je treba preprečiti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

Zaradi gradnje prizadeti, novo nastali gozdni rob mora biti po končanih delih saniran oziroma na novo vzpostavljen tako, da bosta zagotovljeni ekološka in funkcionalna skladnost gozdnih površin. Novo urejeni gozdni rob se izvede z avtohtono in pionirsko vegetacijo.

Investitor mora zagotoviti spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, posegi v gozdne sestoje in gozdna tla ob trasi ter z nadomeščanjem zaradi gradnje prekinjenih poti.

26. člen

(varstvo naravnih vrednot ter flore, favne, vegetacije in biotopov)

Na vplivnem območju lokacijskega načrta so naravne vrednote Krakovski gozd, reka Krka in njeni pritoki.

Splošni pogoji varstva naravnih vrednot:

-       pred pričetkom pripravljalnih del je treba opraviti fotografsko in video dokumentacijo celotne trase avtoceste s tal in zraka, po navodilih MOP – Agencije Republike Slovenije za okolje, področje ohranjanja narave;

-       investitor mora zagotoviti naravovarstveni nadzor pri pripravljalnih delih in gradnji avtoceste v Krakovskem gozdu in pri vodnogospodarskih ureditvah;

-       posege na območjih naravnih vrednot je treba omejiti na cestno telo avtoceste, začasne deponije material in gradbiščne poti ne smejo biti urejene na območjih naravne dediščine; depresije in kotanje v Krakovskem gozdu se med gradnjo ne smejo zasipavati z izkopanim materialom;

-       kjer se pri zemeljskih delih lahko odkrijejo geološke naravne vrednote, je treba zagotoviti občasen geološki nadzor (paleontološki, strukturni, mineraloški, idr.) na celotnem območju trase in spremljajočih objektov, vključno s priključki, deviacijami in deponijami. Nadzor mora izvajati ustrezna strokovna geološka služba. V primeru geoloških najdb je treba obvestiti pristojno strokovno organizacijo, ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati MOP – Agenciji Republike Slovenije za okolje, področje ohranjanja narave;

-       pri izdelavi projekta za pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor mora pri rešitvah, namenjenih prehajanju živali prek koridorja avtoceste, sodelovati biolog;

-       pred začetkom gradnje je treba o predvidenem začetku del obvestiti ribiške družine, ki gospodarijo z vodotoki, ki bodo kakorkoli prizadeti z načrtovanimi posegi.

Prehodi in druge ureditve za prostoživeče živali:

Prostoživeče divje živali bodo lahko prečkale koridor AC prek podvozov, podhodov in prek prepustov ter pod mostovi. V ta namen bodo ti objekti izvedeni na poseben način:

-       pod vsemi mostovi čez vodotoke, vključno z regulacijskimi kanali s stalno in občasno vodo, bo vzdolž ene strani struge urejeno suho, prehodno obrežje v širini najmanj 2.0 m, ki bo imelo svetlo višino najmanj 2.5 m in bo omogočilo prehajanje manjšim živalim, vključno s srnjadjo;

-       propusti profila 2.0 x 2.9 m bodo opremljeni s suho poličko širine 50 cm nad niveleto srednjega pretoka vode za prehod malih živali. V SK km 2.040 in SK km 3.450 sta predvidena še dodatna cevna prepusta premera 80 cm za prehod dvoživk in malih sesalcev;

-       svetli profil podvozov poljskih poti morajo znašati najmanj 3,5 m x 8,0 m, v sklopu podvoza pa je treba zagotoviti neasfaltiran pas širine vsaj 2.0 m.

Za preprečitev prehajanja dvoživk čez avtocesto in za njihovo usmeritev v podhode se namestijo varovalne ograje za dvoživke od DS km 3.480 do DS km 4.431 in od SK km 0.900 do SK km 4.900.

Za umik prostoživečih divjih živali pred visokimi vodami Save se na Krškem polju, od SK km 11.600 do SK km 13.300 zunaj zaščitne ograje izvedejo do 8 m široki posamezni prostori kot razširitve nasipa AC, tako da je kota teh površin enaka koti AC. Zunanja linija teh razširitev se izvede reliefno razgibano, nasipne brežine pa zasadijo z manjšimi skupinami drevja in grmovnic. Brežine nasipov ob podhodih med SK km 11.600 in SK km 13.300 imajo predvsem funkcijo preprečevanja prelivanja poplavnih voda Save v podhoda.

Za prehajanje rib po vodotokih, ki se regulirajo, je dopustna najvišja višina pragov v strugah 20 cm, razen v primerih, ko so obstoječi pragovi v teh vodotokih višji. Po končani gradnji AC je treba obravnavane potoke ponovno naseliti z ribjimi vrstami, ki so bile pred posegom izlovljene in prenesene v sosednje vodotoke.

Spremljanje stanja:

Med samo gradnjo AC trase ter ob vodnogospodarskih ureditvah mora na naravovarstveno občutljivih odsekih (Krakovski gozd z vodotoki) potekati naravovarstveni nadzor gradbenih del z udeležbo biologov, po potrebi pa je treba izvajati ustrezne, na podlagi monitoringa določene ukrepe.

Med obratovanjem avtoceste je treba zagotoviti monitoring prehajanja prostoživečih živali prek koridorja avtoceste. Prav tako je treba zagotoviti spremljanje stanja vodnega življa. Pred začetkom del je treba o predvidenem začetku del obvestiti ribiške družine, ki upravljajo ribje populacije, da bodo v vodotokih, ki bodo kakorkoli prizadeti z načrtovanimi posegi, opravile intervencijske odlove rib. Ribe se preselijo na ustrezna mesta gorvodno od načrtovanih posegov.

27. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na območju lokacijskega načrta so objekti in območja kulturne dediščine, predvsem pa arheološka območja in območja objektov sakralne, profane in memorialne dediščine. Posege v znana območja arheološke kulturne dediščine je treba zmanjšati na minimalen možen obseg. Pogojno so dopustni samo posegi, ki jih ni mogoče urediti nikjer drugje na območju tega odseka avtoceste.

Treba je vzpostaviti ustrezno vidnost cerkve sv. Lenarta v Gornjem Ravnem in cerkve sv. Urha ter lipe v Vihrah z vzhodne in zahodne strani z ustreznim oblikovanjem nadvozov, ki naj bodo čim bolj transparentni, in z oblikovanjem protihrupnih ograj, ki naj imajo v vidnem stiku kulturne dediščine transparentne dele. Če bo lipa na obstoječem nasipu nadvoza pri cerkvi sv. Urha med gradnjo odstranjena, bo treba zasaditi novo na lokaciji, ki bo določena v soglasju s pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Na ožjem območju skulpture Forme vive v Jelšah pri Velikem Podlogu se ne izvajajo posegi, ki bi zmanjšali njeno vidnost, npr. zasaditve drevnine.

Gradbišča, deponije materiala, gradbiščne poti, obvozne poti in podobne ureditve se ne načrtujejo in urejajo na območjih kulturne dediščine. V času izgradnje bo treba fizično zavarovati kulturno dediščino v primerih, ko bodo dela potekala v njeni neposredni bližini.

Na območja kulturne dediščine ni dopustno prestavljanje komunalnih vodov ali drugih vodov, prav tako na teh območjih niso dovoljene začasne deponije. Pri nujnih prestavitvah in novogradnjah podzemnih vodov na območjih arheološke dediščine je potrebno upoštevati usmeritve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Pred začetkom del je treba izdelati posnetke stanja, ki bodo izdelani po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in sicer foto in video posnetek kulturne dediščine na celotnem območju poteka trase (stanje prostora in obstoječih prostorskih razmerij pred gradnjo avtoceste).

Investitor mora na območjih trase avtoceste in na lokacijah vseh spremljajočih objektov zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni pregled) po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). Prav tako mora zagotoviti izvedbo intrasite raziskave po metodologiji in v sodelovanju SAAS povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim pregledom ugotovljena potrebna izvedba podrobnejših raziskav zaradi določitve naknadnih pogojev in ukrepov in izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno ogroženih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje avtoceste, priključnih cest in drugih spremljajočih ureditev.

Med gradnjo je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi avtoceste, pred pričetkom del je treba pravočasno obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Investitor mora pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k projektni dokumentaciji za pridobitev enotnega dovoljenja, vključno s soglasjem k načrtu ureditve gradbišča in morebitnih začasnih deponij.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

Na podlagi izračunane imisije hrupa so določeni ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom. Ukrepi so določeni na podlagi napovedi prometa za leto 2024, ob upoštevanju konfiguracije terena in opredeljenih stopenj varstva pred hrupom glede na obstoječo namensko rabo prostora.

Osnovni ukrep zmanjšanja emisije hrupa je uporaba absorpcijske obrabne plasti vozišča, ki zmanjša emisije hrupa za 2 dB(A).

Dodatna aktivna zaščita naselij pred hrupom, obsega protihrupne bariere:

a)            Pododsek Dobruška vas–Smednik

-APO-1: Pri objektu Gmajna 40, na severni strani avtoceste, se med DS km 3.540 in DS km 3.840 izvede absorpcijska ograja v višini 4.0 m in 3.5 m v skupni dolžini 300 m;

-APO-2: Pri objektih Gmajna 31 in 32, na južni strani avtoceste, se med DS km 4.570 in DS km 4.700 izvede absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 130 m in višini 3.0 m, ter med DS km 4.700 in DS km 4.900, absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 200 m in višini 4.0 m;

-APO-3: Pri objektu Gmajna 33, na severni strani avtoceste, se med DS km 4.630 in DS km 4.970 izvede absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 340 m in višini 3.5 m;

-APO-4: Pri naselju Gmajna, na južni strani avtoceste, se med DS km 4.990 in DS km 5.250 izvede absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 260 m in višini 2.0 m;

-APO-5: Pri naselju Gmajna, na južni strani avtoceste, se med DS km 5.250 in DS km 5.430 izvede absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 186 m in višini 2.0 m;

-APO-6: Pri objektih Gmajna 1 – 4, na severni strani avtoceste, se med DS km 5.075 in DS km 5.205 izvede absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 130 m in višini 4.0 m ter med DS km 5.205 in DS km 5.433 absorpcijska protihrupna ograja v dolžini 228 m in v višini 3.5 m;

-APO-7: Pri naselju Gmajna, na južni strani avtoceste, se izvede:

-med DS km 5.450 in DS km 5.500 absorpcijska protihrupna ograja v višini 2.0 m in dolžini 56 m, zid je na severni strani rampe,

-med DS km 5.500 in DS km 5.520 absorpcijska protihrupna ograja v višini 2.5 m in dolžini 20 m,

-med DS km 5.520 in DS km 5.550 absorpcijska protihrupna ograja v višini 3.0 m in dolžini 30 m,

-med DS km 5.550 in DS km 5.710 absorpcijska protihrupna ograja v višini 3.5 m in dolžini 162 m,

-APO-8: Pri naselju Smednik, na severni strani avtoceste, se med DS km 5.710 in DS km 6.180 izvede absorpcijska protihrupna ograja v višini 2.0 m in dolžini 470 m;

-APO-9: Pri naselju Gornje Ravno, na južni strani avtoceste, se izvedejo absorpcijske protihrupne ograje:

-med DS km 5.810 in DS km 5.900 v višini 3.0 m in dolžini 95 m,

-med DS km 5.900 in DS km 6.000 v višini 3.5 m in dolžini 100 m,

-med DS km 6.000 in DS km 6.381 v višini 3.5 m in dolžini 383 m;

-APO-10: Pri naselju Kržišče, na južni strani avtoceste, se med DS km 6.398 in DS km 6.464 izvede absorpcijska protihrupna ograja v višini 3.0 m in dolžini 67 m;

-APO-11: Pri naselju Kržišče, na severni strani avtoceste, se izvedejo absorpcijske protihrupne ograje:

-med DS km 6.398 in DS km 6.469 v višini 3.0 m in dolžini 71 m,

-med DS km 6.460 in DS km 6.505 v višini 3.5 m in dolžini 45 m,

-med DS km 6.491 in DS km 6.550 v višini 3.0 m in dolžini 59 m,

-med DS km 6.550 in DS km 6.730 v višini 3.5 m in dolžini 180 m;

-APO-12: Pri naselju Mikote, na južni strani avtoceste, se izvedejo absorpcijske protihrupne ograje:

-med DS km 6.905 in DS km 6.960 v višini 3.5 m in dolžini 55 m,

-med DS km 6.960 in DS km 7.170 v višini 4.0 m in dolžini 210 m,

-med DS km 7.170 in DS km 7.225 v višini 3.5 m in dolžini 55 m;

-APO-13: Pri naselju Zaloke, na severni strani avtoceste, se med DS km 7.180 in DS km 7.540 izvede absorpcijska protihrupna ograja v višini 3.5 m in dolžini 360 m. Ukrep se nadaljuje na pododseku Smednik–Krška vas.

b)            Pododsek Smednik–Krška vas

-APO–1: Pri Zalokah se med SK km 0.000 in SK km 0.190 izvede na severni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja dolžine 190 m in višine 3.5 m; ukrep je izveden kot nadaljevanje zadnjega ukrepa na pododseku Dobruška vas–Smednik;

-APO-2: Pri Zalokah se med SK km 0,430 – SK km 0,590 izvede na južni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja dolžine 160 m in višine 2.5 m;

-APO-3: Pri Zalokah se med SK km 0,590 in SK km 0,660 izvede na severni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja 70 m in višine 2.5 m;

-APO-4: Pri Zalokah se med SK km 0,580 in SK km 0,740 izvede na severni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja 170 m in višine 2.5 m in med SK km 0,740 in SK km 0,840 izvede na severni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja 100 m in višine 3.0 m;

-PN-5: Pri Veliki vasi se med SK km 4,580 in SK km 5,140 izvede na severni strani avtoceste protihrupni nasip dolžine 560 m in višine 3.0 m;

-APO-6: Pri Mrtvicah se med SK km 10,040 in SK km 10,560 izvede na severni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja dolžine 520 m in višine 2.50 m;

-APO-7: Pri Vihrah se med SK km 10,560 in SK km 10,770 izvede na severni strani avtoceste absorpcijska protihrupna ograja dolžine 210 m in višine 4.0 m;

-APO-8: Pri Skopicah se med SK km 11,570 in SK km 12,262 izvede desno ob avtocesti absorpcijska protihrupna ograja dolžine 692 m in višine 2.0 m.

Investitor je dolžan v času gradnje zagotoviti izvedbo protihrupne zaščite za 5-letno plansko obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih dograjevati skladno z rezultati obratovalnega monitoringa. Protihrupni nasipi se uredijo v času gradnje avtoceste v končnem obsegu.

Po začetku obratovanja avtoceste je potrebno izvajati prve meritve hrupa in obratovalni monitoring ter v časovno opredeljenih rokih za objekte, ki se v posameznem obdobju nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti, preveriti potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite. Ti objekti so:

-       stanovanjski objekt Smednik 12, parc. št. 364, k.o. Smednik v DS km 5.5+90 levo m levo od osi AC in

-       stanovanjski objekt Vihre 1, parc. št. 2711, k.o Drnovo v SK km 10.670 m levo od osi AC;

-       stanovanjski objekti v Skopicah na stacionaži km 12.262 do km 13.000.

Skladno z usmeritvami za oblikovanje, določenimi v 13. členu te uredbe, se absorpcijske protihrupne ograje lahko izvedejo v kombinaciji s transparentom.

Investitor je dolžan v času gradnje zagotoviti izvedbo protihrupne zaščite za 5-letno plansko obdobje in jih dograjevati skladno z rezultati obratovalnega monitoringa. Protihrupni nasipi se uredijo v času gradnje avtoceste v končnem obsegu.

V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor se zagotovi izvedba pasivne protihrupne zaščite za objekte, ki so v načrtovanem 5-letnem planskem obdobju prekomerno hrupno obremenjeni.

Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi veljavnega pravilnika o prvih meritvah na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti morebitne potrebne dodatne ukrepe.

Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoring hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest po katerih bodo potekali glavni transporti.

29. člen

(zbiranje in odvoz odpadkov)

Komunalni odpadki na spremljajočem objektu Zaloke in v kompleksu Drnovo se zbirajo v tipskih kontejnerjih, ki se redno praznijo, odpadki pa organizirano odvažajo na sanitarno deponijo. Posebni odpadki na bencinskih črpalkah se ločeno zbirajo in odvažajo.

30. člen

(varstvo pred požarom)

Zaradi izgradnje avtoceste se požarna varnost bližnjih objektov in območij ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.

Ustrezna požarna varnost mora biti zagotovljena na območjih spremljajočega objekta Zaloke in priključka Drnovo z avtocestno bazo in cestninskima postajama, ki se opremita s predpisano protipožarno opremo skladno s pravilnikom o gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom in o skladiščenju in pretakanju goriva (Uradni list SFRJ, št. 27/71). Na vseh platojih se uredijo hidrantne mreže s hidranti, nameščenimi na predpisani oddaljenost od objektov.

Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).

31. člen

(cestninjenje)

Območje urejanja odseka avtoceste po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

VII. ETAPNOST IZVEDBE

32. člen

(etapnost izvedbe)

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

-       prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,

-       deli trase avtoceste,

-       priključki,

-       povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja in druge deviacije,

-       objekti na trasi avtoceste,

-       ureditev obcestnega prostora,

-       priprava zemljišča za spremljajoči objekt ter avtocestno bazo in cestninski postaji.

Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu.

Možno je etapno urejanje spremljajočega objekta in avtocestne baze ter cestninskih postaj, vendar na podlagi enovitega projekta, ki bo zagotovil funkcionalno in oblikovno skladnost celotne ureditve.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

33. člen

(splošne obveznosti investitorja in izvajalcev)

Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer v času gradnje avtoceste in spremljajočih objektov in ureditev ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-       tehnične in tehnološke rešitve gradnje avtoceste in deviacij morajo zagotavljati stalno prevoznost hitre ceste H1 za vse vrste motornega prometa;

-       promet v času gradnje organizirati tako, da se ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;

-       pred pričetkom gradnje predložiti Ministrstvu za promet in zveze – Direkciji Republike Slovenije za ceste v potrditev predpisano tehnično dokumentacijo za vse začasne priključke na državne ceste; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev teh cest tako, da se največji možni obseg prevozov odvija po trasi avtoceste; gradbiščni priključki so začasni;

-       če bi vplivala etapa izvedbe lokacijskega načrta na prometno ureditev državnih cest je potrebno uskladiti rešitev z Ministrstvom za promet in zveze – Direkcijo Republike Slovenije za ceste;

-       pred pričetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma po katerih se bodo izvajale preusmeritve prometa v času gradnje;

-       zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve avtoceste ne bo poslabšala; zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje avtoceste prekinjeni;urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določene, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo.

-       pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja investitor z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje avtoceste;

-       vse lokalne ceste in javne poti, ki bodo služile obvozom in transportom med gradnjo pred pričetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi;

-       pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, ki bodo tangirani zaradi gradnje;

-       pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje;

-       zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-       sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, vkope);

-       v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste;

-       sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane;

-       zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

-       sanirati vse sisteme za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali poškodovani;

-       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

-       organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij, na območjih naravne in kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih; k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;

-       v času izvajanja vodnogospodarskih ureditev na celotnem odseku izvajati vodnogospodarski nadzor in na območju Krakovskega gozda pa je dodatno potrebno zagotoviti tudi hidrogeološki in biološki nadzor;

-       za varovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe navedene v 22. členu te uredbe;

-       za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;

-       za varovanje gozdov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 25. členu te uredbe;

-       vzdrževati vegetacijske pasove ob avtocesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo varovanja pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;

-       zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

-       začasno pridobljena zemljišča po izgradnji avtoceste in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;

-       izvajati monitoring skladno z določili 34. člena te uredbe;

-       pri izvajanju del je treba zagotoviti projektantski nadzor projektantov vseh objektov in ureditev na avtocesti in v njenem obcestnem prostoru;

-       med obratovanjem avtoceste je treba po potrebi izvajati sanacije obcestne zasaditve v sklopu rednih vzdrževalnih del;

-       v času izvajanja gradbenih del za AC in deviacij prek obstoječe H1 je treba zagotoviti stalno dvosmerno prevoznost za vse vrste motornega prometa v trasi obstoječe hitre ceste, saj ureditev regionalnih cest na tem območju ni primerna za prevzem tolikšnega prometa.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje avtoceste.

34. člen

(monitoring)

Investitor gradnje avtoceste in deponij mora v fazi izdelave PGD dokumentacije zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki so določena v poročilu o vplivih na okolje, ki je sestavni del lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas in sicer za geotehnični, naravovarstveni in arheološki nadzor ter spremljanje stanja hidrogeoloških razmer, onesnaženosti površinskih in podzemnih voda ter tal in rastlin, zraka, hrupnih obremenitev, razmer za razvoj flore, vegetacije, favne in biotopov, stanje kmetijskega prostora in tal ter gozda in gozdnega prostora.

Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, naj se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk spremljanja stanja, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;

Zagotoviti je treba zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da bo omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.

Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

Investitor mora na podlagi rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kot so:

-       dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-       dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-       sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in ureditev,

-       sprememba rabe prostora,

-       drugi ustrezni ukrepi.

IX. TOLERANCE

35. člen

(tolerance)

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega okoljevarstvenega vidika ali ekonomskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Pri načrtovanju objektov na območju bencinskega servisa Zaloke, cestninske postaje ter izpostave AC baze Drnovo so dovoljena odstopanja +,- 15%.

V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

X. NADZOR

36. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik- Krška vas (Uradni list RS, št. 115/02) vsebuje naslednji končni določbi:

»XI. KONČNI DOLOČBI

37. člen

(vpogled v LN)

Lokacijski načrt je na vpogled pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in pri službah pristojnih za urejanje prostora na Občini Krško in Občini Brežice.

38. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik- Krška vas (Uradni list RS, št. 108/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o državnem prostorskem načrtu za gospodarsko središče Feniks v Posavju (Uradni list RS, št. 23/12) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti uredbe določa:

»64. člen

(državni in občinski prostorski akti)

[…]

(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha na območju iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe veljati Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas (Uradni list RS, št. 115/02, 108/03, 33/07 – ZPNačrt in 80/10 – ZUPUDPP).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»65. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.