Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino obsega:
-
Uredbo o povračilu stroškov za službena
potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 38/94 z dne 30. 6. 1994),
-
Uredbo o dopolnitvi uredbe o povračilu stroškov
za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 63/94 z dne 13. 10. 1994),
-
Uredbo o dopolnitvah uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 24/96 z dne 10. 5.
1996),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 96/00 z dne 19.
10. 2000),
-
Uredbo o spremembi uredbe o povračilu stroškov
za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 35/02 z dne 19. 4. 2002),
-
Uredbo o dopolnitvi uredbe o povračilu stroškov
za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 86/02 z dne 11. 10. 2002),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 66/04 z dne 18. 6.
2004),
-
Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5. 7.
2004),
-
Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št.
114/06 z dne 9. 11. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 16/07 z dne 23. 2.
2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 30/09 z dne 17. 4.
2009),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 51/12 z dne 6. 7.
2012).
UREDBA
o povračilu stroškov za službena
potovanja v tujino
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
1. člen
Ta uredba ureja povračilo stroškov za
službena potovanja v tujino za javne uslužbence in funkcionarje v državnih
organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih
skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega
prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne
lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).
Če je zaposleni napoten na službeno
potovanje v okviru sodelovanja v programu evropske ali druge mednarodne
organizacije, ki financira takšno sodelovanje, se upravičenost in višina
povračil ugotavljata na način, ki je določen s pravili te organizacije.
Uredba se ne uporablja za zaposlene v
Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. (črtan)
2. člen
Zaposleni je upravičen do povračila
stroškov za službeno potovanje v tujino, če potuje na podlagi naloga za
službeno potovanje.
3. člen
Povračilo stroškov za službeno potovanje v
tujino zajema:
-
dnevnico kot povračilo stroškov prehrane,
-
povračilo stroškov za prenočišče,
-
povračilo stroškov prevoza,
-
povračilo parkirnine,
-
povračilo drugih stroškov, vezanih na
opravljanje službenih nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom.
4. člen
Zneski dnevnic za službena potovanja v
posamezne države oziroma mesta so določeni v prilogi, ki je sestavni del te
uredbe. Če je znesek dnevnice določen za konkretno mesto iz priloge te uredbe,
se ne glede na znesek dnevnice, ki je določen za državo, v kateri se to mesto
nahaja, upošteva znesek dnevnice, določen za to mesto. Obračunski enoti za
določitev zneskov dnevnic za posamezne države oziroma mesta iz priloge te
uredbe sta ameriški dolar in euro (v nadaljnjem besedilu: EUR).
Stroški za službena potovanja se povrnejo v
valuti obračuna naloga za službeno potovanje ali v domači valuti, preračunano
po referenčnih tečajih Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB),
ki jih objavlja Banka Slovenije, veljavnih na zadnji dan potovanja.
Valuta obračuna je valuta države oziroma
ene od držav, v katero oziroma v katere je posamezno službeno potovanja
opravljeno, če gre za države, katerih valute so na dnevni tečajni listi za
komitente Banke Slovenije oziroma valuta iz prvega odstavka tega člena. Za
preračun stroškov iz valut držav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente
Banke Slovenije, se uporabi tečaj s tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma
tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere ECB ne objavlja dnevnih
referenčnih tečajev. Če zaposleni za potrebe obračuna stroškov predloži
dokazilo o zamenjavi v valute iz prejšnjega stavka, na podlagi katerega je
mogoče ugotoviti menjalno razmerje (menjalni listek), se izkazani tečaj
zamenjave pri obračunu upošteva.
Vsi stroški posameznega službenega
potovanja se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem tečaju, in sicer
dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan potovanja, preostali stroški,
nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na
dan izstavitve listine, ki izkazuje nastali strošek.
Valuta obračuna za posamezno službeno
potovanje v tujino je lahko samo ena, v tej valuti se izplača tudi akontacija.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
stroški, izkazani oziroma nastali v Republiki Sloveniji, in kilometrina iz
15. člena te uredbe obračunajo in izplačajo v EUR.
Izplačila povračil stroškov oziroma
akontacij za službena potovanja, kjer je valuta izplačila EUR, se praviloma
opravijo z nakazilom na osebni račun zaposlenega.
5. člen
Dnevnice, ki veljajo za državo, v katero se
službeno potuje, se obračunajo za celoten čas trajanja službenega potovanja, ki
se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure, ko se
službeno potovanje zaključi. Na tej podlagi se najprej ugotovi število celih dnevnic
za vsakih 24 ur potovanja, za preostanek ur pa se dnevnica ugotovi v skladu z
drugim odstavkom 7. člena te uredbe.
Če se službeno potuje v več držav, se
dnevnice obračunajo po določbah 4., 7. in 8. člena te uredbe, pri čemer število
obračunanih dnevnic ne sme presegati števila dnevnic glede na skupno trajanje
službenega potovanja.
6. člen
(črtan)
7. člen
Za službeno potovanje v tujino, ki traja nad 14 do 24 ur, se obračuna cela dnevnica.
Za službeno potovanje v tujino, ki traja nad
10 ur do 14 ur, se obračuna 75 odstotkov dnevnice.
Za službeno potovanje v tujino, ki traja nad 6 do 8 ur, se obračuna 25 odstotkov dnevnice. (črtan).
8. člen
Če je na službenem potovanju v tujino
zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje morebitnih drugih stroškov
obračuna 20 odstotkov pripadajoče dnevnice iz 7. člena te uredbe. Šteje se, da
za odsotnost nad 14 do 24 ur pripadajo trije obroki prehrane, za odsotnost nad
10 do 14 ur pa dva obroka.
Pri odsotnosti nad 14 do 24 ur se za
zagotovljeni brezplačni zajtrk odračuna 10%, za brezplačno kosilo oziroma
večerjo pa po 35% dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe.
Pri odsotnosti nad 10 do 14 ur se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odračuna 15%, za
brezplačno kosilo oziroma večerjo pa po 40% od pripadajoče dnevnice iz drugega
odstavka 7. člena te uredbe.
9. člen
Stroški za prenočišče na službenem
potovanju v tujino se povrnejo v višini plačanega hotelskega računa upoštevaje
načelo dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi.
10. člen
Stroški za dnevni počitek članov letalske
posadke na službenem potovanju v tujino se obračunajo v višini plačanega
hotelskega računa, če se posadka mudi na letališču več kot 4 ure med dvema
poletoma v 24 urah.
11. člen
Ne glede na določbo 9. člena te uredbe
se stroški prenočitve povrnejo v višini plačanega hotelskega računa, če:
-
nastanitvene pogoje določi gostitelj oziroma
organizator,
-
gre za člane iste uradne delegacije.
12. člen
Stroški za prevoz na službenem potovanju v
tujino se obračunavajo v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom,
določenim v potnem nalogu, na podlagi vozovnice ali računa.
Državni organ je dolžan z letalskimi
družbami, ki nudijo program skupnega zbiranja točk (milj, kilometrov ipd.) za
pravne osebe, skleniti dogovor o vodenju evidence točk (milj, kilometrov ipd.)
na ime državnega organa in o načinu njihove porabe.
Zaposleni ne sme za zasebne namene
izkoristiti ugodnosti, ki jih pridobi v okviru službenih potovanj v tujino.
13. člen
Stroški službenega potovanja z letalom se
povrnejo za letalski prevoz:
-
predsedniku vlade prvi oziroma poslovni razred,
-
drugim funkcionarjem poslovni razred,
-
direktorjem in njihovim namestnikom po
predpisu, ki ureja plače direktorjev v državni upravi, poslovni razred, če
potovanje traja štiri ure ali več, sicer pa ekonomski razred,
-
drugim javnim uslužbencem ekonomski razred.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
tega člena lahko v isti uradni delegaciji predsednik vlade oziroma drug
funkcionar določi osebe, ki bodo z njim potovale v prvem oziroma poslovnem
razredu.
Zaposlenim se izjemoma lahko povrnejo
stroški letalskega prevoza v višjem razredu od ekonomskega, kadar gre za nujno
potovanje, ki ga ni bilo mogoče vnaprej natančno načrtovati in zato potovanje v
ekonomskem razredu iz objektivnih razlogov ni možno.
Stroški letalskega prevoza se povrnejo v
višini cene letalskega prevoza redne linije letalskega prevoznika. Stroški v
primeru najema posebnega letala (izredna linija) se povrnejo zgolj pod pogojem,
da vozni red letalskih prevozov redne linije ne omogoča pravočasnega prihoda v
kraj opravljanja službene obveznosti oziroma je najem posebnega letala nujen
glede na vnaprej opredeljene obveznosti ali če so stroški takšnega najema nižji
od stroškov letalskega prevoza redne linije.
Veleposlanikom se ob nastopu in prenehanju
opravljanja nalog na diplomatskem delovnem mestu v zunanji službi povrnejo
stroški letalskega prevoza v poslovnem razredu, če traja potovanje več kot 3
ure.
Če se službeno potuje z vlakom ali ladjo,
se povrnejo stroški železniškega oziroma ladijskega prevoza v prvem razredu po
potrebi s spalnikom oziroma kabino, kadar potovanje
traja več kot 12 ur.
14. člen
Na podlagi predloženega računa se
obračunajo tudi drugi prevozni in preostali stroški, ki nastanejo pri službenem
potovanju v tujino, zlasti:
-
stroški prevoza s sredstvi javnega prevoza ali
avtotaksijem v kraju službenega potovanja,
-
stroški za prevoz in prenos stvari oziroma
prtljage,
-
stroški za najem osebnega vozila, če je to
ekonomsko ugodneje,
-
takse (letališke takse, peronske karte in
podobno).
14.a člen
Zaposlenemu se na podlagi predloženega
računa povrnejo stroški za plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike:
-
med dejanskimi stroški in stroški, ki se
obračunajo pristojnemu nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki
Sloveniji, če gre za koriščenje potrebnih zdravstvenih storitev v državah
članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora;
-
med dejanskimi stroški in stroški, ki se
obračunajo pristojnemu nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki
Sloveniji, če gre za koriščenje nujnih zdravstvenih storitev v državah, s
katerimi ima Republika Slovenija sklenjeno meddržavno pogodbo;
-
med dejanskimi stroški in priznanimi stroški,
ki jih največ do višine (ustreznega deleža) povprečne cene takšnih zdravstvenih
storitev v Sloveniji obračuna pristojni nosilec obveznega zdravstvenega
zavarovanja v Republiki Sloveniji, kadar gre za koriščenje zdravstvenih
storitev v državah, ki niso zajete v prejšnjih dveh alineah.
Povračilo stroškov v obsegu iz prejšnjega
odstavka se lahko zagotovi tudi s sklenitvijo ustreznega individualnega ali
skupinskega (kolektivnega) zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v
tujini, ali pa se zaposlenemu povrnejo stroški plačane premije za individualno
zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini za enako tveganje.
15. člen
Če je v nalogu za službeno potovanje
določeno, da se uporabi za službeno potovanje v tujino lastno motorno vozilo,
se povrnejo stroški v višini 18 odstotkov cene litra
neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov za prevoženi kilometer.
16. člen
Upravičencu se ne povrnejo tisti stroški
službenega potovanja v tujino, katere mu je poravnal gostitelj.
17. člen
Po predhodni odobritvi predstojnika se
upravičencem obračunajo na podlagi predloženih računov tudi stroški za
reprezentanco.
18. člen
Za službeno potovanje v tujino se lahko
izplača upravičencu akontacija v višini, predvidenih stroškov, ki morajo biti v
nalogu za službeno potovanje natančno razčlenjeni.
Akontacija iz prejšnjega odstavka se
zaposlenemu izplača v skladu s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se
akontacija izplača le v primeru, da potovanje vključuje prenočevanje.
Akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predložil
obračuna predhodnih službenih potovanj v predpisanem roku ali ni poravnal
obveznosti iz predhodnih službenih potovanj.
19. člen
Nalog za službeno potovanje podpisuje
predstojnik oziroma druga pooblaščena oseba.
Nalog za službeno potovanje se izda v pisni
obliki.
Izjemoma se lahko o nujnih primerih odredi
službeno potovanje tudi ustno, telefonično ali v elektronski obliki. V takem
primeru se pisni nalog izda najkasneje v dveh dneh, ko je upravičenec odšel na
službeno potovanje.
20. člen
Obračun stroškov, nastalih na službenem
potovanju v tujino, se predloži pristojnemu zaposlenemu naslednji dan po končanem službenem potovanju, najpozneje pa v 7
dneh po končanem potovanju. Pristojni
zaposleni je dolžan celotno dokumentacijo, ter
morebitni ostanek sredstev predložiti finančni službi v roku 7 dni po prejemu
obračunov.
Obračuna se na podlagi originalnih dokazil o stroških, ki jih je treba priložiti nalogu za službeno
potovanje, na katerem so obračunani potni stroški.
Če je potreben obračun v več valutah, se
predložijo obračuni za vsako valuto posebej. (črtan).
21. člen
Če je potrebno izda minister za finance
navodila za izvedbo te uredbe.
Priloga: Seznam zneskov dnevnic za posamezne države
Uredba o povračilu stroškov za službena
potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 38/94)
vsebuje naslednji končni določbi:
»22. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha
uporabljati uredba o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino, ki se
priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne
stroške (Uradni list SFRJ, št. 8/90).
23. člen
Ta uredba prične veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o dopolnitvi uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 63/94) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o dopolnitvah uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 24/96) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 96/00)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi uredbe o povračilu stroškov
za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 35/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o dopolnitvi uredbe o povračilu
stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 86/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 66/04) vsebuje naslednji končni določbi:
»14. člen
Določbe te uredbe, ki se nanašajo na
državne sekretarje, se začnejo uporabljati z dnem njihovega imenovanja na
funkcijo po prvih parlamentarnih volitvah v skladu z določbo drugega odstavka
83. člena v povezavi s 17. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št.
83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 61/04).
15. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 73/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati peti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 16/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta uredba začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 30/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 51/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
Stroški, ki so nastali na službenem
potovanju v tujino pred uveljavitvijo te uredbe, se obračunajo in povrnejo v
skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni
list RS, št. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07 in
30/09).
11. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.