Notarska tarifa

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Notarske tarife obsega:

-        Notarsko tarifo (Uradni list RS, št. 59/19 z dne 4. 10. 2019),

-        Spremembe in dopolnitev Notarske tarife (Uradni list RS, št. 9/21 z dne 21. 1. 2021),

-        Popravek Notarske tarife (Uradni list RS, št. 143/21 z dne 7. 9. 2021).

NOTARSKA TARIFA

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(vsebina)

(1) Ta tarifa določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev. Po njej se vrednotijo notarske storitve, določene v Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(2) Pristojbine za notarske storitve so določene v tarifnih številkah, ki so kot Priloga 1 sestavni del te tarife.

(3) Storitve zastopanja strank, ki jih opravi notar, se vrednotijo po odvetniški tarifi.

(4) Izvleček pristojbin za notarske storitve, ki je kot Priloga 2 sestavni del te tarife, je vidno izobešen v notarski pisarni.

2. člen

(notarska pristojbina)

(1) Za notarsko storitev, ki je glede na obseg, pravno zahtevnost in odgovornost ocenjena kot povprečna, se obračuna pristojbina po tej tarifi v polnem znesku, kot je določena v Prilogi 1 te tarife.

(2) V pristojbini za notarsko storitev iz prejšnjega odstavka so vrednotena tudi običajna pripravljalna dela, ki so povezana z notarsko storitvijo (posveti s stranko in drugimi udeleženci posla, koncipiranje, branje in obrazložitev notarske listine).

(3) Za delo, ki je neobičajno obsežno (na primer notarska storitev, pri kateri gre za več kot 25 nepremičnin ali premičnin ali ki presega šest ur dela), sme notar za porabljeni čas obračunati pristojbino po tarifni številki 17, vendar za ta posebni primer znižano za 10 odstotkov.

3. člen

(zvišanje pristojbine)

(1) V primeru uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja s področja drugih strok ali pri uporabi tujega jezika ali pravnega specialističnega znanja, sme notar pristojbino zvišati iz vsakega od navedenih razlogov za 25 odstotkov, vendar iz vseh navedenih razlogov za največ 100 odstotkov.

(2) Za delo, ki ga notar na zahtevo stranke ali zaradi preprečitve nastanka škodljivih posledic, ki bi za stranko lahko nastale zaradi prekoračitve roka, opravi v času med 18. in 8. uro ali ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, se pristojbine zvišajo za 25 odstotkov.

4. člen

(potrjevanje zasebnih listin)

(1) Skupna višina pristojbine za sestavo in za potrditev zasebnih listin po 49. in 50. členu zakona se odmeri v enaki višini kot pristojbina, ki je v Prilogi 1 te tarife določena za sestavo notarskih zapisov.

(2) Če za potrditev zasebne listine po določbi 49. člena zakona ni treba sestaviti notarskega zapisa, se določi pristojbina v enaki višini kot pristojbina, ki je v Prilogi 1 te tarife določena za sestavo notarskega zapisa, znižana za eno četrtino.

5. člen

(izdatki za stranko)

(1) Stranka notarju povrne sodne in upravne takse, izvednine, cenitve, izdatke za hrambo premoženja ter druge izdatke, ki jih je zanjo založil.

(2) Stranka povrne notarju tudi izdatke za poštne storitve, obrazce, bančne storitve, fotokopiranje dokumentacije in druge drobne izdatke. Te izdatke notar obračuna v dejanski višini ali v višini 2 odstotka od skupne cene storitve, če ta znaša skupaj do 523 eurov. Pri zadevah, v katerih skupna cena storitve presega 523 eurov, pa notar obračuna še 1 odstotek od presežka nad 523 eurov, če glede na vrsto izdatka tega ni mogoče obračunati v dejanski višini.

6. člen

(potni stroški)

(1) Notar ima pravico do povračila izdatkov za potne stroške, pravico do dnevnice in povračilo dejanskih stroškov za prenočevanje, če so ti stroški povezani z opravljanjem notarskih storitev.

(2) Notar ima pravico do uporabe osebnega avtomobila in povračila kilometrine za potovanje na razdalji do 300 km v eno smer, pri čemer se sme notar s stranko dogovoriti za uporabo osebnega avtomobila in plačilo kilometrine tudi na daljši razdalji.

(3) Kilometrina za uporabo osebnega avtomobila se lahko odmeri največ v višini, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino ne všteva v davčno osnovo.

(4) Če notar uporablja javna prevozna sredstva (vlak, avtobus, ladja ali letalo), je upravičen do uporabe poslovnega razreda ali 1. razreda in do uporabe spalnika v vlaku ali kabine na ladji, če opravi potovanje ponoči.

(5) Dnevnica za odsotnost iz kraja notarske pisarne se lahko odmeri največ v višini, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino ne všteva v davčno osnovo.

(6) Pravice iz prvega do petega odstavka tega člena pripadajo tudi notarskemu uslužbencu, če je njegova prisotnost pri izvedbi notarske storitve nujna. Notar v ustreznem vpisniku navede razloge za nujno prisotnost notarskega uslužbenca pri izvedbi notarske storitve.

(7) Za odsotnost iz pisarne med potovanjem zaradi izvedbe notarske storitve pripada notarju za vsake začete pol ure odsotnosti urnina v višini 10 eurov.

7. člen

(osnove za odmero pristojbine)

Pristojbine za notarsko storitev po tej tarifi se odmerijo:

-        po vrednosti predmeta,

-        po strokovni zahtevnosti oziroma zapletenosti zadeve,

-        po strokovnem znanju s področja drugih strok,

-        glede na število pravočasno prijavljenih terjatev,

-        po porabljenem času in

-        v stalnem znesku.

8. člen

(odmera pristojbine po vrednosti predmeta)

(1) Za sestavo notarskih listin, zasebnih listin in za plačilo drugih notarskih storitev, pri katerih je vrednost predmeta znana ali se lahko določi, se pristojbina odmeri od vrednosti predmeta, na katerega se storitev nanaša.

(2) Osnova za odmero pristojbine je prometna vrednost predmeta ob sklenitvi pravnega posla brez odbitka dolgov.

(3) Notar sme določiti prometno vrednost predmeta ne glede na vrednost, ki jo stranka in drugi udeleženci posla navedejo kot vrednost pravnega posla, če tako navedena vrednost ne ustreza prometni vrednosti. Pri tem notar upošteva vrednost, ki jo je ugotovil za sklenjeni posel pristojni davčni organ, oziroma vrednost, ki jo je ocenil sodno zapriseženi cenilec, oziroma tržno vrednost nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

(4) Osnova za odmero pristojbine pri dvostranskih pravnih poslih, pri katerih obveznosti pogodbenih strank nista enaki, je višja vrednost.

(5) Pri delitvi skupnega premoženja se kot osnova za odmero pristojbine vzame vrednost celotnega premoženja.

(6) Za sestavo notarskih listin o gospodarskih pogodbah je osnova za odmero pristojbine v pogodbi določena vrednost predmeta.

(7) Za sestavo ustanovitvenih aktov družb in drugih pravnih oseb ter za potrjevanje sklepov organov upravljanja je osnova za odmero pristojbine vrednost osnovnega kapitala, pri spremembi osnovnega kapitala pa vrednost spremenjenega osnovnega kapitala.

(8) Če so predmet pravnega posla vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, se osnova za odmero pristojbine izračuna po borznem tečaju, veljavnem na dan pred sklenitvijo pravnega posla.

(9) Notarske storitve, ki niso opisane v Prilogi 1 te tarife, se vrednotijo s primerjavo podobnih storitev, ki so ovrednotene v Prilogi 1 te tarife. Pri vrednotenju se upoštevajo tarifne številke za podobna opravila in porabljeni čas ter določbe te tarife.

9. člen

(odmera pristojbine po porabljenem času)

(1) Če se pristojbina za opravljeno notarsko storitev ne more odmeriti po vrednosti predmeta in tudi ne v stalnem znesku in ni s to tarifo drugače določeno, se odmeri po porabljenem času.

(2) Pri določitvi časa, potrebnega za posamezno notarsko storitev, se poleg časa, ki je potreben za sestavo notarske listine ali druge notarske storitve, upošteva tudi čas, ki ga je notar porabil za posvet s stranko in drugimi udeleženci, čas za druga pripravljalna dela notarja in čas odsotnosti iz pisarne, če se storitev opravi zunaj notarske pisarne.

(3) Za sestavo meničnih in čekovnih protestov se pristojbina odmeri od vrednosti in po porabljenem času, če se storitev opravi zunaj notarske pisarne.

10. člen

(neveljavnost dogovora)

Dogovor o višini pristojbine, sklenjen v nasprotju z določili te tarife, je neveljaven.

11. člen

(izjemno znižanje ali odpustitev pristojbine)

(1) Notar na prošnjo fizične osebe, ki je v hudi premoženjski stiski, zniža pristojbino, ki bi mu pripadala po tej tarifi, izjemoma pa celo odpusti plačilo pristojbine, vendar samo če pri poslu, na katerega se nanaša notarska storitev, ni udeležena druga oseba, ki je plačila zmožna.

(2) Notar v ustreznem vpisniku navede razlog za odpustitev pristojbine oziroma znesek nižje odmerjene pristojbine.

(3) O primerih iz prvega odstavka tega člena notar vodi posebno evidenco, ki jo na zahtevo predloži predsedniku zbornice.

(4) Fizična oseba, ki prosi za znižanje ali odpustitev pristojbine, na zahtevo notarja izkaže utemeljenost prošnje z verodostojnimi pisnimi dokazili (npr. z mnenjem centra za socialno delo, potrdilom o premoženjskem stanju ipd.).

12. člen

(znižanje pristojbine)

(1) Pristojbine, določene v Prilogi 1 te tarife za sestavo zasebnih listin ter overitve, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek enakovredne notarskim overitvam (upravne overitve), so določene kot najvišje pristojbine, ki jih sme notar odmeriti za posamezno notarsko storitev.

(2) Notar sme za notarske storitve iz prejšnjega odstavka odmeriti nižjo pristojbino kot je za posamezno notarsko storitev določena v Prilogi 1 te tarife.

13. člen

(usklajevanje višine pristojbin in zneskov)

Zneski iz te tarife se usklajujejo glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

14. člen

(nedokončana storitev)

Če ostane naročena notarska storitev nedokončana, je notar upravičen do povrnitve izdatkov in stroškov v celoti ter do dela pristojbine, ki ustreza njegovemu že opravljenemu delu, če ni sam kriv za nedokončanje storitve ali če lahko stranka in drugi udeleženci porabijo delno opravljeno storitev.

15. člen

(neveljavne in neuporabne listine)

(1) Za notarsko listino, ki je zaradi napake v obliki ali sicer po krivdi notarja neveljavna ali nepotrebna in za prepise, potrdila in overitve, ki so neuporabni zaradi formalnih pomanjkljivosti, za katere je odgovoren notar, se pristojbina ne plača, že plačano pristojbino pa notar vrne.

(2) Če je listina iz prejšnjega odstavka uporabna kot zasebna listina, stranke in drugi udeleženci pa se strinjajo, da tako listino uporabijo kot zasebno listino, je notar upravičen do povrnitve izdatkov in stroškov ter do pristojbine za sestavo zasebne listine.

16. člen

(dolžnost plačila pristojbine)

(1) Za plačilo pristojbine, izdatkov in stroškov notarja so zavezane vse osebe, ki so notarsko storitev naročile, z njihovim soglasjem pa tudi drugi udeleženci pravnega posla.

(2) Če je za plačilo notarske storitve zavezanih več oseb, odgovarjajo notarju solidarno.

17. člen

(plačilo pristojbine in akontacije)

(1) Notar je upravičen do plačila pristojbine neposredno po opravljeni storitvi.

(2) Zavezanec za plačilo notarske storitve plača notarju storitev po tarifi, veljavni v času, ko je notar storitev opravil.

(3) Notar sme zahtevati, da mu stranka ob naročilu storitve plača primerno akontacijo za potrebne izdatke in stroške ter za pristojbino.

(4) Če akontacija ni plačana takoj ali v roku, ki ga določi notar, notar opravi storitev šele po prejemu akontacije.

18. člen

(sodelovanje zapisnih prič in sodnega tolmača)

Če pri sestavi notarske listine sodelujejo zapisne priče ali sodni tolmač, udeleženci pravnega posla plačajo tudi stroške zapisnih prič in sodnega tolmača ter plačilo, ki pripada sodnemu tolmaču.

19. člen

(sodelovanje drugega notarja)

Če pri sestavljanju notarske listine sodelujeta dva notarja, obračuna notar, v katerega pisarni se opravlja notarska storitev, pristojbino po tej tarifi, drugi notar pa 25 odstotkov pristojbine za storitev, pri kateri sodeluje, vendar ne manj kot 26 eurov.

20. člen

(izročitev dokumentacije in obračun storitev ter izstavitev računa)

(1) Notar stranki ali drugim udeležencem izroči notarsko listino oziroma odpravke, prepise, potrdila, overitve, zasebno listino ter druge pisne izdelke, namenjene strankam in udeležencem šele potem, ko so stroški, izdatki in pristojbine plačani v celoti.

(2) Notar stranki izda specificiran obračun izdatkov, stroškov in pristojbine po posameznih tarifnih številkah.

(3) Če je pristojbina zvišana v skladu s 3. členom te tarife ali zaradi zahtevnosti oziroma zapletenosti zadeve, notar v računu izrecno navede, za koliko je pristojbina zvišana, in razlog za zvišanje pristojbine.

21. člen

(mirna poravnava spora)

(1) Če zavezanec za plačilo ne soglaša s pristojbino, izdatki in stroški, kot jih odmeri notar, lahko zahteva sam ali notar mirno poravnavo spora pri izvršnem odboru Notarske zbornice Slovenije.

(2) Notarska zbornica Slovenije na zaprosilo sodišča ali drugih državnih organov poda stališče o pravilnosti in primernosti zahtevanih izdatkov, stroškov in pristojbine.

Priloga 1: Pristojbine za notarske storitve

Priloga 2: Izvleček pristojbin za notarske storitve

Notarska tarifa (Uradni list RS, št. 59/19) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(odmera pristojbine pred uveljavitvijo tarife)

Pristojbine za notarske storitve, ki so se začele opravljati pred uveljavitvijo te tarife, se odmerijo po dosedanjih predpisih.

23. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te tarife preneha veljati Notarska tarifa (Uradni list RS, št. 94/08, 32/11, 88/12, 7/13 in 15/14).

24. člen

(začetek veljavnosti)

Ta tarifa začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitev Notarske tarife (Uradni list RS, št. 9/21) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»3. člen

Te spremembe in dopolnitev Notarske tarife začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.