Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND)

1.2 Poudarki poslovanja družb s kapitalsko naložbo države v letu 2013

(1) Leto 2013 je bilo z vidika poslovanja družb v neposrednem lastništvu Republike Slovenije oziroma SOD relativno uspešno. Vrednost premoženja (merjeno z vsoto knjigovodskih vrednosti kapitalskih deležev) je na dan 31. decembra 2013 znašala skupaj 11,2 milijarde eurov. Ob tem je treba izpostaviti, da je to v veliki meri posledica podržavljenja treh bank konec leta 2013. Slednje je odločilno vplivalo tudi na čisti poslovni izid, ki so ga v letu 2013 ustvarile družbe v državni lasti. Brez upoštevanja poslovnega rezultata podržavljenih bank bi le-ta konec leta znašal nekaj manj kot 550 milijonov eurov (neto rezultat vseh družb v lasti Republike Slovenije in/ali SOD).

Tabela 3: Pregled osnovnih bilančnih postavk (agregirano) družb v neposredni lasti Republike Slovenije oziroma SOD za leto 2013 (v EUR)

*   Vključujoč izgube Abanke, NLB in Nove KBM v letu 2013 (skupaj 2,4 milijarde eurov).

(2) Ob izključitvi Abanke, Nove KBM in NLB iz statistik – saj te zaradi svoje velikosti in predvsem velikih izgub, ki so jih beležile v letu 2013 onemogočajo vpogled v uspešnost poslovanja ostalih družb – lahko ugotovimo, da je bilo leto 2013 leto rasti čiste dobičkonosnosti kapitala. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) portfelja družb v neposredni lasti Republike Slovenije se je povišala za 1,4 odstotne točke, na 1,7 %, medtem ko je ROE portfelja družb v neposredni lasti SDH znašala 8,6 %. K temu so največ pripomogli zelo dobri poslovni rezultati družb oziroma skupin Krka, Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav ter HSE, DARS in Gen, ki imajo v portfelju tudi relativno veliko utež. Na drugi strani in z najslabšimi rezultati je še vedno panoga financ, z izjemo zavarovalnic, kamor poleg zavarovalnic in bank sodijo še finančni holdingi in družbe tveganega kapitala.

Slika 1: Zneski pobranih dividend Republike Slovenije, SOD/SDH v letih 2012–2014 (v EUR)

(3) V letu 2013 je država od družb pobrala višji znesek dividend. V primerjavi z letom 2012 so se skupne pobrane dividende Republike Slovenije povišale za 5,3 % (skupaj so znašale 112,4 milijona eurov), dividende SDH pa za 8,4 % (skupaj 34,8 milijona eurov). Podobno kot pri sami sestavi portfelja je tudi za dividende, ki jih prispevajo posamezne družbe, značilna relativno visoka koncentriranost. V obeh primerih, tako pri Republiki Sloveniji kot SDH, namreč še vedno veliko večino skupaj pobranih dividend prispeva majhno število družb. V primeru Republike Slovenije le dve družbi, največji po izplačanih dividendah (Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana), prispevata več kot polovico vseh dividend, ki jih je Republika Slovenija pobrala v letu 2014. Pri SDH je ta delež še večji (gre za družbi Krka in Zavarovalnica Triglav) in znaša dobrih 63 %.

1.3 Poslovanje družb v neposredni lasti Republike Slovenije

(1) V primerjavi z letom prej se je v letu 2013 premoženje države (v obliki neposrednih kapitalskih deležev Republike Slovenije v gospodarskih družbah) nekoliko povečalo. Merjeno s knjigovodsko vrednostjo teh deležev je premoženje Republike Slovenije poraslo za 1,4 milijarde eurov. Porast je posledica predvsem dokapitalizacije in podržavljenja NLB, Nove KBM in Abanke konec leta 2013. Hkrati so poslovni rezultati teh treh bank v letu 2013, ki so vključeni tudi v spodnji tabeli, pomembno prispevali k negativnemu agregiranemu čistemu poslovnemu izidu družb v lasti države (–2,1 milijarde eurov; brez omenjenih bank bi agregirani čisti poslovni izid v letu 2013 znašal +333 milijonov eurov). V spodnji tabeli je treba upoštevati, da zaradi posebnosti poslovanja in pomanjkanja podatkov niso zajete družbe v likvidaciji, stečaju ali zapiranju. Prav tako v številkah za leto 2013 ni upoštevana naložba Republike Slovenije v SDH, ki je kot upravljavec naložb Republike Slovenije v nadaljevanju predstavljen posebej.

(2) V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih finančnih podatkov družb v neposrednem lastništvu Republike Slovenije, agregiranih po posameznih panogah, v letu 2013 oziroma na dan 31. decembra 2013 (brez družb v likvidaciji, stečaju ali zapiranju).

Tabela 4: Pregled agregiranih finančnih podatkov družb z neposrednim lastništvom Republike Slovenije – po panogah v letu 2013 brez družb v stečaju, likvidaciji ali zapiranju (v EUR)

*   Brez družb v stečaju, likvidaciji ali zapiranju.

Vir: Letni izkazi družb, izračuni SDH.

(3) Še nekoliko podrobnejši vpogled v uspešnost poslovanja družb (agregirano po panogah) ponuja spodnja tabela, iz katere je med ostalim razviden izjemno slab rezultat finančnih družb (z izjemo panoge zavarovalništva. Na drugi strani so, poleg zavarovalnic, v letu 2013 relativno uspešno poslovale družbe iz panog energetike, pošte in telekomunikacij (skupina Telekom Slovenije) ter proizvodnega sektorja (skupina Krka), ki so dosegle solidno čisto dobičkonosnost kapitala ob zmernem finančnem vzvodu (razmerju med celotnimi sredstvi in lastniškim kapitalom). Z vidika možnosti servisiranja finančnih dolgov, merjeno z razmerjem neto dolg/EBITDA, izstopa panoga finančni holdingi, omeniti velja še panogo promet, transport in infrastruktura oziroma konkretneje družbo DARS, kjer ta količnik znaša 10,4.

Tabela 5: Pregled finančnih kazalcev družb z lastništvom Republike Slovenije – po panogah v letu 2013

*   Brez družb v stečaju, likvidaciji ali zapiranju.

Vir: Letni izkazi družb, izračuni SDH.

(4) K pozitivnemu ROE portfelja neposrednih naložb Republike Slovenije kot celote so največ prispevale družbe iz panog energetike in prometa, transporta in infrastrukture ter družbi Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije (na izračun ROE vplivajo deleži (merjeno s knjigovodsko vrednostjo teh deležev), ki jih ima Republika Slovenija v posamezni družbi oziroma panogi). ROE portfelja Republike Slovenije je v primerjavi z letom 2012 porasel za 1,4 odstotne točke na 1,7 %. Pri tem je pomembno izpostaviti, da je bila iz izračuna ROE za leto 2013 izločena bančna panoga, saj bi družbe Abanka, Nova KBM in NLB zaradi izrednih razmer v bančnem sektorju, ki so pripeljale do podržavljenja teh bank konec leta, z velikostjo svojega kapitala in ustvarjenimi izgubami izkrivile celotno sliko in onemogočile prikaz poslovanja družb po ostalih panogah.

Slika 2: ROE portfelja neposrednih naložb Republike Slovenije v letih 2012 in 2013*

*   V letu 2013 niso upoštevane banke.

Vir: Letno poročilo 2012 AUKN, letni izkazi družb, izračuni SDH.

Slika 3: Prispevek posamezne panoge k ROE portfelja v letu 2013

Vir: Letni izkazi družb, izračuni SDH.

(5) Med posameznimi družbami, ki so zaradi velikosti deleža Republike Slovenije v njih ali/in visoke čiste dobičkonosnosti lastniškega kapitala največ prispevale k pozitivnemu ROE portfelja neposrednih naložb Republike Slovenije, so bile skupina HSE, DARS, skupina Telekom Slovenije, skupina Zavarovalnica Triglav in skupina GEN. Na nasprotni strani seznama so se znašle skupina KAD, Pošta Slovenije, skupina Peko in skupina Nafta Lendava.

1.4 Primerjava lastništva Republike Slovenije z državami OECD in Evropske unije

(1) Premoženje Republike Slovenije je še vedno zelo koncentrirano, saj so v letu 2013 tri največje panoge (energetika, promet, transport in infrastruktura ter finance, ki vključujejo banke, zavarovalnice, finančne holdinge in družbe tveganega kapitala) predstavljale dobrih 92 % vseh kapitalskih deležev Republike Slovenije, merjeno s knjigovodsko vrednostjo teh deležev.

Slika 4: Deleži posameznih panog v portfelju Republike Slovenije, merjeno s knjigovodsko vrednostjo na dan 31. decembra 2013

Vir: Letni izkazi družb, izračuni SDH.

(2) Kot je razvidno v publikaciji The Size and Composition of the SOE Sector in OECD Countries (Hans Christiansen: 2011), v državah OECD na splošno prevladuje večinsko državno lastništvo v treh panogah, ki predstavljajo 74 % vrednosti vseh kapitalskih deležev države, in sicer so to energetika, finance in transport. V primerjavi z državami OECD v Sloveniji izstopa predvsem finančni sektor, ki predstavlja 33 % vrednosti, pri državah OECD pa 24 %, vendar tu ne prevladujejo banke, temveč v glavnem zavarovalnice in pokojninske in druge specializirane finančne entitete. Podobno je pri transportu, ki v Sloveniji predstavlja 27 %, v državah OECD pa 19 %. Energetika predstavlja skoraj enak delež, tj. 32 % oziroma 31 %, če pri državah OECD, tako kot pri Sloveniji, kot energetiko upoštevamo elektriko in plin ter rudnike. Proizvodni sektor v Sloveniji predstavlja 1 % in tako zaostaja za deležem v OECD, vendar pa je treba pri tem opozoriti, da je proizvodni sektor v državah OECD relativno velik (7 %) predvsem zaradi družb General Motors v ZDA in Tobacco na Japonskem.

Slika 5: Deleži posameznih panog v državah OECD glede na knjigovodsko vrednost

Slika 6: Primerjava treh največjih panog v Sloveniji in državah OECD

(3) Kljub primerljivosti razdeljenosti družb v državni lasti po panogah v Republiki Sloveniji in državah OECD pa je pomembna razlika v obsegu kapitala družb, v katerih ima država večinske deleže. Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v publikaciji Poročilo o razvoju 2014 opozarja na velik delež države v družbah, ki se je v času finančne krize še povečal. Prisilne poravnave in stečaji družb so namreč prisilili banke, da posojila zamenjajo za lastniške deleže v teh družbah, državo pa, da dokapitalizira državne banke. To je posredno in neposredno povečalo lastniške deleže države v družbah. Delež kapitala družb, v katerih ima država večinske deleže, se je po podatkih UMAR-ja v celotnem kapitalu slovenskega podjetniškega sektorja med finančno krizo povečal, in sicer s 16,4 % na 23,2 % v letu 2012, vključno z družbami, v katerih ima država več kot četrtinski lastniški delež, pa na 30 %. S tem se Slovenija uvršča med tiste države OECD, ki imajo najvišji delež družb v državni lasti. Evropska komisija, ki črpa iz podatkov OECD, v dokumentu Country Report Slovenia 2015 ugotavlja, da je udeleženost slovenske države v nacionalni ekonomiji med najvišjimi v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU). Delež družb z več kot 50-odstotnim državnim lastništvom je po knjigovodski vrednosti v deležu BDP daleč najvišji, z upoštevanjem tudi družb z državnim deležem od 10 % do 50 % pa drugi najvišji. Na drugi strani je delež zaposlenih v državnih družbah v odstotku vseh zaposlenih v Sloveniji v obeh primerih tretji najvišji.

Slika 7: Knjigovodska vrednost državnih družb v Evropski uniji (kot % BDP)

Slika 8: Zaposlenost v državnih družbah v Evropski uniji (kot % celotne zaposlenosti)

Vir: Country Report Slovenia 2015, Evropska komisija.

*      »Manjšinski delež« – družbe s kapitalsko naložbo države od 10 % do 50 %

**    »Večinski delež« – družbe s kapitalsko naložbo države nad 50 %

(4) UMAR v Ekonomskih izzivih 2014 poudarja, da v Sloveniji družbe v večinski državni lasti praviloma izkazujejo nižjo uspešnost poslovanja kot druge družbe na enakih področjih dejavnosti, merjeno s produktivnostjo, dobičkonosnostjo in EBITDA (dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo, ki je eno od meril učinkovitosti družb). Njihovi rezultati so še posebej slabi glede na dobiček iz poslovanja, kar kaže, da imajo težave že s svojo osnovno dejavnostjo. Tudi analiza stanja portfelja kapitalskih naložb države v tej strategiji ugotavlja, da poslovanje družb v državni lasti na splošno ni ustrezno, zato je nujno, da se s strategijo določi tudi povečanje donosnosti kapitala, ki jo bodo morali zagotoviti SDH in posamezne družbe s kapitalsko naložbo države z uresničevanjem ostalih ciljev, ki jih določa ta strategija upravljanja.

2. poglavje

UTEMELJENOST DRŽAVNEGA LASTNIŠTVA

2.1 Utemeljenost in delež državnega lastništva v državah OECD

(1) Trajna (popolna ali delna) kapitalska udeležba države v posameznih družbah je v skladu s prakso držav OECD utemeljena s posebno vlogo in pomenom, ki ju imajo posamezni sektorji in posamezne družbe za dolgoročen gospodarski razvoj države. Kapitalska udeležba države pri tem odločilno vpliva na to, da je delovanje družbe, vsaj v določenem oziru, drugačno od zasebnih družb v enakih okoliščinah. Družba v delni ali popolni državni lasti ni zavezana k zgolj kratkoročni maksimizaciji dobička, temveč se pričakuje, da bo v zasledovanju pregledno in demokratično opredeljenih širših družbenih ciljev poslovala v skladu z višjimi standardi korporativne družbene odgovornosti. Vendar pa slednje ne more in ne sme biti opravičilo za pretirano odstopanje od učinkovitega in ekonomičnega poslovanja.

(2) V državah OECD je državno lastništvo v družbah utemeljeno v naslednjih primerih:

1.      Naravni monopol – državno lastništvo v učinkovito upravljanem podjetju je ekonomsko upravičeno v nekaterih sektorjih, kjer bi stroški regulacije presegali koristi od povečane učinkovitosti privatizirane družbe. Predvsem v naravnih monopolih želijo države obdržati večinski lastniški delež.

2.      Prvotni operater – kljub uvedbi konkurence je v nekaterih, predvsem omrežnih sektorjih državno lastništvo upravičeno v družbah, ki opravljajo ključne javne storitve (gospodarske javne službe), kot so javni potniški promet, poštne storitve, vzdrževanje infrastrukture itd.

3.      Nepopolne pogodbe – kadar izvajanja javnih služb, ki imajo pomembne eksternalije, zaradi negotovih dogodkov ali hitro spremenljivega okolja ni mogoče dovolj natančno vnaprej opredeliti, da bi jih bilo mogoče pogodbeno prenesti na zasebnega ponudnika. Nekatere države s tem argumentom vzdržujejo javni nadzor nad strateško pomembnimi letališči in letalskimi družbami.

4.      Industrijska politika in razvojne strategije – države lahko eksternalije, ki jih zagotavljajo posamezne družbe, uporabijo kot pomemben instrument industrijske in razvojne politike. Pri tem je uporaba državnega lastništva kot instrumenta vladne politike lahko defenzivne ali proaktivne narave:

-  defenzivne prakse – države lahko ohranjajo državno lastništvo v nekaterih družbah zaradi ciljev vzdrževanja višje ravni zaposlenosti, zaradi ohranjanja razvojnih in vodstvenih funkcij v domači državi ali zasledovanja drugih ciljev, kot je lažje stabiliziranje poslovnih ciklov; skupni razlog je v korigiranju tržnih nepopolnosti, ki bi se zgodile v primeru povsem zasebnega lastništva;

-  proaktivne strategije – nekatere družbe s svojo dejavnostjo ustvarjajo ključne učinke, ki so pomembne za hitrejši, uravnotežen in trajnostni gospodarski razvoj; državno lastništvo v takšnih družbah zagotavlja možnost enakega dostopa do teh storitev vsem subjektom na trgu – gre predvsem za naložbe na področjih, kjer se pričakuje dolgoročne ekonomije obsega, za naložbe v ključno infrastrukturo, ki je pomembna za razvoj družb v ostalih sektorjih, za naložbe, ki spodbujajo ustvarjanje in prenos znanja v druge sektorje in ki imajo pomembne tehnološke »spilloverje«.

(3) Ob teh formalnih razlogih pa mnoge države uporabljajo tudi specifične argumente za državno lastništvo, kot so strateška narava posameznega sektorja (kmetijstvo, gozdarstvo, ladjedelništvo, proizvodnja nuklearne energije itd.) ali strateška narava specifične družbe (ohranjanje blagovne znamke, ohranjanje naravne in kulturne dediščine itd.), ali ki so kako drugače simbolno pomembni za samobitnost naroda.

(4) Ključno pri presoji za ohranjanje lastniškega deleža države v družbah v skladu z navedenimi nacionalnimi prioritetami je, da so bile prioritete oblikovane pregledno in v skladu z javnim interesom in da so bile sprejete na demokratičen in reprezentativen način.

(5) Države OECD se med seboj razlikujejo glede filozofije nujnosti/potrebnosti državnega lastništva in posledično kapitalske udeležbe v družbah. Eno skrajnost predstavljajo države, ki presojajo potrebnost državne lastniške udeležbe z vprašanjem, ali bi lahko neke proizvode in storitve zagotavljale zasebne družbe ali ne (Izrael). Sledijo države, ki lastniško vlogo države utemeljujejo na tem, ali je javni interes v neki dejavnosti mogoče zagotavljati z učinkovito regulacijo med konkurenčnimi zasebnimi družbami ali ne (Nova Zelandija). Pri tem so v državnem lastništvu predvsem družbe, katerih dejavnost v pomembnem delu temelji na naravnem ali pravnem monopolu. Na Nizozemskem je lastniška vloga države utemeljena predvsem s strateškimi sektorskimi prioritetami in je večinoma vezana na infrastrukturne dejavnosti, pri čemer so mnoge državne družbe nastale kot posledica funkcionalne ločitve družb na infrastrukturni del in operaterja.

(6) Na drugi strani spektra so države, ki potrebnost državnega lastništva utemeljujejo s splošnim javnim interesom, izvajanjem vladnih politik ali upravljanjem z naravnimi in pravnimi monopoli (Madžarska). Na skrajnem robu med državami OECD glede filozofije o potrebnosti državnega lastništva pa je Norveška, kjer je normalno, da država skupaj z zasebnimi lastniki usklajeno upravlja s posameznimi družbami, oziroma kjer je zaradi učinkovitosti institucionalne ureditve upravljanja s kapitalskimi naložbami država percipirana kot enako učinkovit lastnik kot zasebni lastniki. Med dodatnimi argumenti za državno lastništvo v številnih primerih uporabljajo argument odprave tržnih nepravilnosti, potrebo po nadzorovanju nad prihodki od naravnih virov oziroma potrebo po ohranitvi nekaterih ključnih družb v norveških rokah.

(7) V skladu z različno filozofijo glede potrebnosti državnega lastništva so v državah OECD opredeljeni tudi kriteriji za razvrščanje državnih družb v različne razrede, in sicer:

-        Madžarska: profitne ali neprofitne državne družbe;

-        Izrael: komercialne in nekomercialne državne družbe;

-        Nizozemska: ni formalnega kriterija – vse državne družbe naj bi maksimirale dobiček;

-        Nova Zelandija: profitne državne družbe in družbe z mešanimi cilji;

-        Norveška: štiri kategorije državnih družb: (1) komercialna, (2) komercialna z nujnostjo ohranitve sedeža na Norveškem, (3) komercialna z nekaj nekomercialnimi cilji, in (4) državne družbe v skladu s sektorskimi politikami.

2.2 Utemeljenost državnega lastništva v strateških razvojnih prioritetah Republike Slovenije

Skladno s prakso držav članic OECD presoja o upravičenosti kapitalskih naložb Republike Slovenije v odsotnosti nove strategije razvoja Republike Slovenije sledi ciljem posameznih področnih in sektorskih strategij. Strategija upravljanja tako temelji na sledečih dokumentih:

-        Izhodišča strategije pametne specializacije (z dne 24. 4. 2015),

-        Slovenska industrijska politika (vlada, št. 31000-1/2013/5 z dne 6. 2. 2013),

-        Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (Uradni list RS, št. 43/11),

-        Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za infrastrukturo z dne 15. 10. 2014),

-        Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04),

-        Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 (vlada, 27. 6. 2012),

-        Strategija slovenskega bančnega sistema in

-        Strategija za sektor zavarovalništva.

2.2.1 STRATEGIJA PAMETNE SPECIALIZACIJE IN SLOVENSKA INDUSTRIJSKA POLITIKA

(1) Strategija pametne specializacije (v nadaljnjem besedilu: SPS) opredeljuje področja s kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc, na katerih ima Slovenija inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem za krepitev svoje prepoznavnosti. Pametna specializacija je torej strategija za:

-        krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove raziskovalno razvojne in inovacijske sposobnosti,

-        diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter

-        rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

(2) SPS predstavlja izvedbeni dokument že sprejetih strateških dokumentov. Naslavlja vse štiri cilje obstoječe Strategije razvoja Slovenije 2006-2013 v delu, ki se nanaša na vzpostavitev »inovacijske družbe znanja«. V tem delu ima Slovenija že opredeljene tri ključne področne strategije in sicer RISS (Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije), SIP (Slovensko industrijsko politiko) ter Digitalno agendo, s posameznih vidikov pa so seveda lahko relevantne tudi druge strategije, npr. na področju varstva narave, energije, izobraževanja in podobno. SPS integrira in konkretizira usmeritve v enovit in konsistenten okvir, ki omogoča izvedbo usmerjenih in medsebojno dopolnjujočih ukrepov.

(3) SPS izhaja iz predpostavke, da je ključna naloga države v vzpostavljanju pogojev za poslovanje in življenje. SPS zato najprej naslavlja vzpostavitev učinkovitega podjetniškega in inovacijskega ekosistema, ki zagotavlja, da je vsaka iniciativa s potencialom za rast in ustvarjanje delovnih mest za to državo prioriteta in da bo ustrezno naslovljena in podprta. Opredelitev prednostnih področij je glavna naloga SPS in pomeni identifikacijo tistih področij, kjer je za uspeh in preboj nujno potrebno sodelovanje večih deležnikov, praviloma po logiki »triple helixa« in kjer imajo torej družbe v lasti države pomembno vlogo spodbujevalca in pomen družbeno odgovornega kapitala, tudi pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Na teh področjih bo vzpostavljeno tesno, strateško povezovanje med deležniki samimi, kakor tudi med deležniki in državo, ki bo še posebej skrbno prisluhnila potrebam teh področij – npr. ko gre za zagotavljanje človeških virov, mednarodno promocijo, pametna javna naročila ali odpravo zakonodajnih in birokratskih ovir.

(4) Izhodišča SPS z dne 24. 4. 2015, objavljena na spletni strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko identificirajo tri prednostna področja (zdravo bivalno in delovno okolje, naravni in tradicionalni viri za prihodnost, (S)industrija 4.0), ki gradijo na presečnih tehnologijah iz številnih področij, na katerih se bodo v nadgradnji strategije še iskala ožja področja, v katera bo vlagala tudi industrija, in sicer:

1.      Zdravo bivalno in delovno okolje

Področja uporabe – domene, v okviru katerih naj se identificirajo najperspektivnejša tehnološka področja ter produktne smeri:

-  Pametna mesta in skupnosti kot npr.: pametna omrežja, lokalna energetska samooskrba ter trajnostna mobilnost in dostopnost.

-  Pametne zgradbe in dom kot npr.: celoviti sistemi upravljanja zgradb, dom in delovno okolje prihodnosti ter pametne domače naprave.

2.      Naravni in tradicionalni viri za prihodnost

Področja uporabe – domene, v okviru katerih naj se identificirajo najperspektivnejša tehnološka področja ter produktne smeri:

-  Mreže za prehod v krožno gospodarstvo kot npr.: reciklaža, razvoj tehnoloških in bioloških materialov, pridobivanje alternativnih goriv, pretvorba, distribucija in shranjevanje energije, ter upravljanje virov (čista voda, čist zrak, neonesnažene pridelovalne površine).

-  Lesna veriga kot npr.: prehod od prodajanja naravnega vira k razvoju in proizvodnji novih inovativnih izdelkov.

-  Trajnostna pridelava hrane kot npr.: pripoznanje Slovenije kot ponudnika vrhunske (najkakovostnejše, nadstandardne in naravne) hrane, vzpostavljanje kratkih tržnih poti oziroma verig preskrbe s hrano.

-  Trajnosti turizem kot npr.: butični, ekološki in zdraviliški, s poudarkom na razvoju celostnih storitev, ki vodijo k vrhunskemu doživetju ob upoštevanju naravnih in kulturnih danosti.

3.      (S)industrija 4.0

Področja uporabe – domene, v okviru katerih naj se identificirajo najperspektivnejša tehnološka področja ter produktne smeri:

-  Pametne tovarne kot npr.: pametni stroji, mehatronski sistemi, tehnologije vodenja in organizacije.

-  Medicina kot npr.: farmacija, translacijska medicina, medicinski instrumenti, naprave in pripomočki.

-  Mobilnost kot npr.: prehod od razvoja posamičnih komponent in materialov k razvoju celovitih rešitev, sestavljenih iz najzahtevnejših produktov z visoko dodano vrednostjo, ki so energetsko in snovno učinkoviti in ki ustrezajo najzahtevnejšim tehničnim standardom.

-  Razvoj materialov kot končnih produktov kot npr.: metalurgija in predelava kovin.

Tabela 6: Slovenska industrijska politika identificira sledeče izzive in priložnosti ter usmeritev na prednostna tehnološka in industrijska področja

2.2.2 RAZISKOVALNO-INOVACIJSKA STRATEGIJA, STRATEGIJA PROMETA IN RESOLUCIJA O NACIONALNEM ENERGETSKEM PROGRAMU

(1) Na drugi strani pa se (ob zastavljenih ciljih) Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 in Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji osredotočata na ukrepe in podporne mehanizme, s katerimi bo mogoče doseči uresničevanje usklajenih razvojnih prioritet v identificiranih panogah.

(2) Pri tem Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije identificira naslednje cilje:

-        krepitev povečevanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu;

-        mednarodno povezovanje pri dostopu do velikih raziskovalnih infrastruktur;

-        krepitev vlaganja v raziskave in razvoj;

-        promocija znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti.

(3) Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji se osredotoča na štiri ključne prioritete (izboljšanje mobilnosti in dostopnosti; izboljšanje oskrbe gospodarstva; izboljšanje prometne varnosti in varovanja; zmanjšanje porabe energije), pri čemer kot ključne ukrepe identificira povečana vlaganja v modernizacijo in izgradnjo transportne infrastrukture.

(4) Z vidika utemeljenosti državnega lastništva v posameznih gospodarskih družbah je pomembna tudi Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, ki opredeljuje naslednje cilje:

-        zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo;

-        dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov (elektrika, plin, goriva);

-        zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.

(5) Ker gre pri tem za ključne strateške in varnostne cilje Republike Slovenije, to tudi determinira potrebo države po lastniškem obvladovanju družb na področju proizvodnje, distribucije in skladiščenja energentov.

2.2.3 AKCIJSKI NAČRT ZA POVEČEVANJE KONKURENČNOSTI GOZDNO-LESNE VERIGE

(1) Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 je operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige in sledi Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07). Akcijski načrt opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala, zato slovensko lesnopredelovalno industrijo umešča med strateško pomembne in perspektivne gospodarske panoge z zadostno količino domače surovine.

(2) Ključni cilji akcijskega načrta so:

-        ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve,

-        povečanje poseka in negovanosti gozdov, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi,

-        povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami,

-        nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi.

(3) Med ključnimi dejavniki za uspešno izvedbo teh ciljev je tudi vzpostavitev ustreznega modela upravljanja z državnimi gozdovi.

2.2.4 STRATEGIJA BANČNEGA SISTEMA

(1) Strategija slovenskega bančnega sistema poudarja vlogo Republike Slovenije pri razvoju in upravljanju bank, in sicer da predvsem prek pravnega okvira in nadzornih organov bank v državni lasti poskrbi za stabilno finančno okolje in zaupanje v finančni sistem in da na delu, kjer komercialni igralci niso prisotni, poskrbi za prevzemanje netržnih rizikov in spodbujanje trajnostnega razvoja.

(2) Še posebno pozornost tako namenja spremljanju poslovanja bank v državni lasti, ki so bile deležne izdatne državne pomoči. Do izstopa Republike Slovenije iz lastništva teh bank je treba te banke aktivno upravljati. Iz navedenega izhajajo glavni cilji strategije bančnega sektorja v Sloveniji:

-        zagotoviti, da bančni sektor opravlja svojo narodnogospodarsko funkcijo finančnega posredovanja na dolgoročno vzdržen način – tj. sposobnost obstati na trgu brez pomoči države;

-        povečati učinkovitost poslovanja bank – tj. njihovo dobičkonosnost;

-        prodati banke – tj. doseči čim višji iztržek od prodaje deležev Republike Slovenije;

-        zagotoviti sistemski okvir za delovanje bank, ki bo podpiral finančno stabilnost in zaščitil sredstva davkoplačevalcev v prihodnje.

2.2.5 STRATEGIJA ZAVAROVALNIŠTVA

(1) Strategija za sektor zavarovalništva ugotavlja, da je v skupini največjih evropskih zavarovalnic država le izjemoma prevladujoč lastnik zavarovalnic. Zavarovalnice večinoma investirajo v dolžniške vrednostne papirje (približno 65 % portfelja), od tega prevladujejo državne obveznice, ki se gibljejo med 55 % in 60 % v strukturi obveznic. Tudi zato je z nacionalnega vidika dobro, da določen vpliv na upravljanje zavarovalnic ostane v Sloveniji, saj predstavlja enega od možnih stebrov lastništva in akumulacije kapitala v finančnem sektorju kot tudi razvoj strokovnega znanja s področja zavarovalništva.

(2) Osnovni cilj za sektor zavarovalništva je razvoj novih zavarovalnih produktov, predvsem na področjih zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in širitev na regionalne trge. V okviru regulatornih usmeritev po Solventnosti II bodo zavarovalnice zagotovile razpršenost svojih naložb glede na profil tveganja in ustrezno strukturo domačih in tujih instrumentov. Zavarovalnice v domače instrumente ne bodo vlagale manj kot 30 % kritnih skladov.

2.3 Kriteriji za razvrstitev kapitalskih naložb v Republiki Sloveniji

(1) Kriteriji za razvrstitev kapitalskih naložb države temeljijo na utemeljenosti državnega lastništva v državah OECD in utemeljenosti državnega lastništva v strateških razvojnih prioritetah Republike Slovenije, ki določajo vsebinske kriterije in kazalce, na podlagi katerih se kapitalske naložbe države s strategijo razvrstijo med strateške, pomembne in portfeljske.

(2) Med strateške naložbe so s to strategijo uvrščene družbe, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli, s ciljem, da le-te čim bolj uspešno ekonomsko izkoriščajo. V to skupino so uvrščeni tudi operaterji javnih omrežij, ki so ključnega pomena za varnost in zanesljivost oskrbe gospodarstva in prebivalstva. Te družbe skrbijo za širši družbeni interes in dostopnost javnosti do storitev pod enakimi pogoji. Pretežno državno lastništvo je potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih aktivnosti lahko povzroča motnje na trgu. Strateške naložbe so naložbe, s katerimi država poleg gospodarskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, pri katerih se ne zasleduje zgolj poslovni interes, temveč tudi širši družbeni. V družbah, ki so opredeljene kot strateške, država ohrani ali pridobi vsaj 50-odstotni lastniški delež + 1 delnico. Zaradi strateške narave teh naložb je pomembno, da te družbe izvajajo le osnovno dejavnost, za katero so bile ustanovljene. Strateške družbe so nosilke inovacijske dejavnosti, imajo raziskovalno-inovacijske oddelke in se povezujejo v inovacijska omrežja z domačimi javnimi in mednarodnimi raziskovalno-inovacijskimi inštitucijami. V to skupino naložb so uvrščene družbe, katerim so z zakonom podeljena javna pooblastila, in družbe, ki so lastnice gospodarsko pomembne infrastrukture. Pri družbah, ki imajo v lasti infrastrukturo, je dopustno sklepati dolgoročne koncesijske pogodbe za upravljanje z infrastrukturo po sistemu javno-zasebno partnerstvo, pri čemer je koncesnina prihodek državnega proračuna. Skladno z ZSDH-1 lahko strategija upravljanja določi tudi konkretne strateške naložbe, pri katerih se učinkovito uresničevanje strateških ciljev zagotavlja s časovno omejeno koncesijsko pogodbo, zato se pri teh družbah minimalni delež lahko zniža pod 50-odstotni delež in en glas.

(3) Med pomembne naložbe so razvrščene družbe, ki so prav tako nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju družb v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva. Te družbe praviloma zagotavljajo upravljanje po celotni verigi vrednosti, obvladujejo ključne tehnologije in imajo vse ključne poslovne funkcije v Sloveniji (tj. razvojne, finančne, trženjske in vodstvene), vključno z vlogo strateškega upravljanja in usmerjanja poslovnih skupin. Te družbe predstavljajo tudi pomembne udeležence kapitalskega trga. V pomembnih naložbah država ohrani kontrolni delež (25-odstotni delež + 1 delnica), s čimer želi ohraniti ključne razvojne komponente v Sloveniji oziroma zasledovati razvojne prioritete in cilje iz strateških razvojnih dokumentov Republike Slovenije. V to skupino naložb so lahko uvrščene tudi družbe, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije. Pri posameznih pomembnih naložbah, ki so v tej strategiji upravljanja posebej določene, velja prepoved koncentracije lastništva oziroma razpršeno lastništvo zasebnih lastnikov, in sicer do višine skupnega deleža kapitalskih naložb države. Pri teh naložbah mora SDH oziroma upravljavec kapitalskih naložb pred kakršnim koli razpolaganjem s kapitalskimi naložbami v statutu družbe ali na drug ustrezen način zagotoviti prepoved koncentracije lastništva posameznih zasebnih lastnikov oziroma zagotoviti razpršenost njihovega lastništva do skupne višine deleža kapitalskih naložb države.

(4) Med portfeljske naložbe so uvrščene naložbe, v katerih država ni obvezna ohraniti kontrolnega deleža, z njimi pa SDH upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev. V to kategorijo sodijo tudi naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. V to skupino se torej uvrščajo naložbe, ki so tržno zanimive, saj gre za družbe, ki dobro poslujejo, ali pa gre za naložbe v družbe, ki pred prodajo potrebujejo aktivno sodelovanje lastnika v procesu prestrukturiranja in njihovega nadaljnjega razvoja.

(5) Glavni vsebinski kriteriji za razvrščanje družb med strateške oziroma pomembne naložbe so naslednji:

* Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) v 70. členu določa, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. To v primeru vodnih virov določa Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14), na podlagi katerega se lahko podeljujejo vodovodna dovoljenja in koncesije za vodne vire, ki kot javno dobro po ustavi ostanejo v lasti Republike Slovenije.

(6) Strategija upravljanja pri razvrščanju kapitalskih naložb med strateške, pomembne in portfeljske in pri pridobivanju novih naložb oziroma povečanju lastniškega deleža v obstoječih naložbah sledi spodnjim kriterijem, ki neposredno izhajajo iz stopnje strateškega pomena družb, kot so opredeljeni v nacionalnih strateških dokumentih, in drugih strateških, varnostnih in širših družbenih ciljev, ki jih zasleduje Republika Slovenija.

Tabela 7: Kriteriji za razvrščanje kapitalskih naložb države

3. poglavje

CILJI UPRAVLJANJA KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE

3.1 Uresničevanje strateških razvojnih ciljev

(1) Cilji pri upravljanju posamezne družbe se, skladno z ZSDH-1, razlikujejo glede na njeno klasifikacijo kot strateške, pomembne ali portfeljske naložbe. Medtem ko se pri strateških naložbah poleg gospodarskih zasleduje tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, in se pri pomembnih naložbah želi ohraniti ključne razvojne komponente v Sloveniji, se pri portfeljskih naložbah skuša doseči izključno gospodarske cilje.

(2) Osnovni cilj strategije upravljanja je, da z zasledovanjem ciljev iz posameznih sektorskih strategij s pomembnimi in strateškimi naložbami pozitivno prispeva k doseganju njihovih ciljev. Za doseganje vseh navedenih usklajenih strateških razvojnih ciljev in širših družbenih strateških in varnostnih ciljev je ključna nacionalna mobilizacija vseh resursov, omogočanje prostega dostopa do javnih dobrin in storitev vsem subjektom ter njihova ciljna osredotočenost na področja, kjer obstaja kritična masa znanja, kapacitet in kompetenc in kjer je inovacijski potencial največji. Država lahko v namen doseganja strateških razvojnih ciljev uporabi kapitalsko udeležbo v pomembnih družbah kot pomemben instrument ekonomske politike. Država ima lastniške deleže v družbah, ki izvajajo pomembne infrastrukture naloge, ki razpolagajo z naravnimi monopoli in ki so operaterji javnih omrežij, s čimer skrbijo za širši družbeni interes in zagotavljajo dostop do storitev vsem subjektom pod enakimi pogoji. Na drugi strani ima država kapitalske deleže v družbah, ki so nosilci gospodarskega razvoja, ki imajo pomembno vlogo pri povezovanju družb v verige vrednosti, pri prenosu znanja in tehnologije in internacionalizaciji gospodarstva.

(3) Cilj strategije upravljanja je, da z načrtnim, preglednim in učinkovitim upravljanjem kapitalskih naložb države pomembno prispeva k uresničevanju usklajenih nacionalnih razvojnih prioritet v strateških razvojnih dokumentih prek spodbujanja konkurenčnosti gospodarstva, tehnološkega prestrukturiranja v smeri inovativnih proizvodov in storitev z visoko tehnološko zahtevnostjo in visoko dodano vrednostjo ter prek spodbujanja stabilne oskrbe z viri, trajnostne pridelave hrane in trajnostnega turizma.

3.2 Dvig kulture korporativnega upravljanja

(1) Urejeno korporativno upravljanje je pomembno z vidika celotne države in njene gospodarske učinkovitosti, uspešnosti in konkurenčnosti, saj zmanjšuje tveganje neuspešnega poslovanja družb. Država ima pri tem ključno vlogo, saj se mora v razvoj in uveljavljanje standardov in dobrih praks korporacijskega upravljanja aktivno vključiti, dobro prakso tudi izvajati in dajati pozitivne zglede. Kakovosten sistem korporativnega upravljanja v družbah tudi pomeni, da imajo urejen in delujoč sistem notranjih kontrol, notranje revizije, upravljanja s tveganji, kar zmanjšuje protipravna ravnanja v družbah. Prav tako tudi izboljšuje kakovost sprejemanja odločitev in s tem zmanjšuje tveganje in spodbuja zaupanje v družbo s strani delničarjev, družbenikov, zaposlenih in ostalih deležnikov. Pomemben je tudi njegov pomen izboljšanja morale in etike med zaposlenimi.

(2) SDH mora kot upravljavec kapitalskih naložb države za doseganje ciljev upravljanja stremeti k dvigu nivoja korporativnega upravljanja v družbah s kapitalsko naložbo države, zasledovati dolgoročen interes družb, ki so lahko izključno ekonomski cilji, nacionalno strateški, kombinacija obeh in hkrati usmerjeni k trajnostnemu razvoju družb ter k vzpostavitvi take lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost in uspešen razvoj. Dolgoročna vizija SDH je postati prepoznaven kot ozaveščen, aktiven in vzoren gospodar, ki bo izvajal najboljšo prakso korporativnega upravljanja.

(3) Strategija upravljanja je osnovni in najpomembnejši akt upravljanja kapitalskih naložb države, na katerem temelji celoten koncept ZSDH-1. Brez nje se ključni cilji zakona, ki so ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, koncentrirano upravljanje, pregleden sistem upravljanja in upravljanje naložb v skladu z mednarodnimi smernicami dobre prakse ne morejo uresničiti v ustreznem obsegu. Strategija upravljanja torej daje vladi kot skupščini SDH, državnemu zboru kot zakonodajalcu in varuhu državnega premoženja ter SDH kot upravljavcu kapitalskih naložb države ustrezne podlage in odgovornost za učinkovito in pregledno upravljanje, kar pa se bo v polni meri doseglo z imenovanjem strokovnih in neodvisnih članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države. S tem je eden temeljnih ciljev strategije okrepiti tudi strokovnost in neodvisnost upravljanja.

(4) Zelo pomembna naloga SDH v okviru upravljanja je imenovanje strokovnih in izkušenih članov kadrovske komisije in organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države, zato mora uprava SDH dosledno, pregledno in odgovorno izvajati vse postopke pridobivanja in imenovanja kandidatov, vključno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev, kot to določa ZSDH-1. Enako velja tudi za Kadrovsko komisijo, ki kot posvetovalno telo uprave SDH skladno z ZSDH-1 izvaja postopke pridobivanja kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države. Temelj za to pa je pregledno in strokovno imenovanje članov uprave SDH, kar mora z najvišjo možno skrbnostjo zagotoviti nadzorni svet SDH, katerega člane predlaga vlada in imenuje državni zbor z doslednim upoštevanjem predpisanega postopka in pogojev, kot jih določa ZSDH-1. Le takšni postopki bodo namreč doprinesli k izboljšanju učinkovitosti upravljanja kapitalskih naložb države in izpolnjevanju ostalih ciljev strategije.

(5) Strategija upravljanja daje SDH tudi potrebno podlago za povečanje učinkovitosti in pripravo meril za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, ki jih mora SDH oblikovati glede na vrsto naložbe najpozneje v enem mesecu, vlada pa potrditi najpozneje v dveh mesecih od sprejetja te strategije. Merila za vrednotenje uspešnosti družb s strateško naložbo morajo upoštevati strateške cilje in določati tudi ekonomske in finančne cilje, kot jih določa ta strategija upravljanja. Za vrednotenje uspešnosti pomembnih naložb in portfeljskih naložb so merila lahko le finančna in ekonomska ter taka, ki vrednotijo družbeno odgovornost ravnanja družb. SDH spremlja poslovanje družb s kapitalsko naložbo države skladno z merili in cilji te strategije. Pregleduje uspešnost doseganja ciljev, preverja poslovanje in poročanje, pri čemer lahko uporabi vse zakonite metode pridobivanja informacij.

(6) Člani organov upravljanja SDH morajo zagotavljati izpolnjevanje ciljev iz te strategije in pri tem ravnati s skrbnostjo, opredeljeno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in načeli upravljanja naložb, ki jih predpisuje ZSDH-1, in so pri tem odgovorni skladno z določbami navedenih zakonov.

3.3 Povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami

(1) Razpolaganje z naložbami je obremenitev, prodaja, zamenjava ali vsak drug pravni posel, na podlagi katerega se naložba SDH ali Republike Slovenije prenese na drugo pravno ali fizično osebo.

(2) Z naložbami, ki so s strategijo določene za pomembne ali strateške, se lahko razpolaga do v ZSDH-1 predpisanih minimalnih deležev, in sicer praviloma s ciljem povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi in/ali denarnimi vložki zasebnih vlagateljev, pri čemer družbe na ta način pridobljene vložke uporabijo izključno za povečanje vrednosti posamezne naložbe in zagotovitev ustreznih pogojev za nadaljnji razvoj družbe. Pri razpolaganju z najpomembnejšimi naložbami bo upravljavec kapitalskih naložb države zasledoval cilje, ki so pomembni z vidika stabilne gospodarske rasti in so v skladu s pravili o državnih pomočeh, kot so: zaposlovanje, konkurenčnost in uspešnost družb, izboljšanje javnih storitev in razvoja družb v prihodnje. SDH podrobnejše cilje razpolaganja s posameznimi kapitalskimi naložbami države določi na podlagi strategije v letnem načrtu upravljanja naložb.

(3) SDH mora predvideti tudi postopke razdolževanja in prestrukturiranja družb, in sicer za tiste družbe, ki imajo v povprečju premalo lastnega kapitala in so prezadolžena, zato je nujno, da začnejo s postopki prestrukturiranja. Brez finančnega, lastniškega in poslovnega prestrukturiranja družb je težko pričakovati izboljšanje gospodarske situacije v državi. Prodaja večjega števila portfeljskih kapitalskih naložb države v kratkem času ni izvedljiva, zato je pomembno, da SDH v vmesnem obdobju zagotovi, da upravljanje družb premišljeno vodijo strokovno usposobljeni menedžerji, ki sledijo dobrim poslovnim in upravljavskim praksam ter izvedejo ustrezno prestrukturiranje in s tem ustvarijo ustrezne pogoje za svoj razvoj in povečanje vrednosti. SDH mora v pripravljalnih postopkih prodaje kapitalskih naložb države zagotoviti tudi varovanje morebitnih umetniških zbirk in kulturnih spomenikov javnega oziroma nacionalnega pomena kot del trajno dostopnega nacionalnega kulturnega bogastva Republike Slovenije.

(4) Opredelitev posameznih kapitalskih naložb za strateške ali pomembne temelji na v tej strategiji določenih kriterijih za razvrstitev kapitalskih naložb, in sicer na osnovi presoje opravljanja osnovne dejavnosti posamezne naložbe. SDH mora v skladu s to utemeljitvijo pregledati vse strateške in pomembne naložbe, ki jih upravlja, in njihove kapitalske naložbe v drugih družbah (družbe v večinski lasti, odvisne družbe, manjšinske naložbe v družbah itd.) ter pri tem slediti cilju opravljanja osnovne dejavnosti posamezne družbe oziroma podpiranja ključne dejavnosti matičnih družb. Pri tem mora SDH upoštevati tudi morebitne kapitalske naložbe družb v drugih družbah s kapitalsko naložbo države, ki so opredeljene kot pomembne ali strateške, in v skladu s tem zagotoviti ustrezne in utemeljene postopke razpolaganja s kapitalskimi naložbami v drugih družbah. V teh primerih mora nadzorni svet posamezne družbe pred razpolaganjem z deleži v drugih družbah pridobiti soglasje SDH.

(5) Prodaja kapitalskih naložb je tudi glavna priložnost, da Slovenija privabi tuje investitorje in generira gospodarsko rast. Izvajanje politike prodaje kapitalskih naložb države je zapleteno, zato je potreben učinkovit in dobro koordiniran pristop k oblikovanju njene strategije, ki v končni fazi utira pot do učinkovitih in uspešnih prodaj. Le-te praviloma povečujejo ekonomsko učinkovitost, zmanjšuje se vpetost države v gospodarstvo in pripomore k zmanjševanju zadolževanja javnega sektorja. Za državo je prodaja naložb ugodna, saj se med drugim reši bremena družb, ki poslujejo z izgubo. Lastništvo družb se tako prenese na širšo javnost, prav tako pa se lastniški deleži javnih družb prenesejo na zasebne fizične osebe ali zasebne družbe.

(6) Za razpolaganje s portfeljskimi naložbami se praviloma uporabljajo postopki prodaje, katerih cilje in metode opredeljuje ta strategija upravljanja. Cilj prodaje kapitalskih naložb je s proračunskega vidika zagotoviti likvidne prejemke, zato je pomembno doseči čim višjo kupnino. To je pomembno zlasti z vidika fiskalne konsolidacije Programa stabilnosti 2014, ki predvideva zmanjšanje zadolženosti države s pomočjo prihodkov iz prodaje kapitalskih naložb države. Uporaba kupnin kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije je tudi z zakonom, ki ureja javne finance, namenjena za odplačilo dolgov v računu financiranja. Skladno z ZSDH-1 se 10 % kupnin od prodaje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije nameni za financiranje demografskega rezervnega sklada.

(7) Pri prodajah kapitalskih naložb države zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem, doseganje čim večje kupnine in s tem proračunskih prejemkov ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji kapitalskih naložb države je treba namreč zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva in zaposlenosti, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnega gospodarskega sistema. V prodajnih postopkih je zato, upoštevajoč pravila o državnih pomočeh, treba zagotoviti družbam odgovorne lastnike, ki bodo lahko zagotavljali dolgoročen in uspešen razvoj družb.

(8) Skladno s Socialnim sporazumom za obdobje 2015–2016 mora SDH pri izvedbi prodajnih postopkov ob upoštevanju zavezujočih direktiv in pravil o dodeljevanju državnih pomoči vključiti pogoje za umik države iz lastništva – tako da se zagotovijo razvoj družbe, ohranitev delovnih mest, sedež družbe v Sloveniji, spoštovanje kolektivnih pogodb, standarda zaposlenih in slovenskega jezika – ter pravočasno vključiti predstavnike zaposlenih v te postopke.

(9) SDH mora pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami države, zlasti pred začetkom prodajnih postopkov, proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, še zlasti z vidika delavskega delničarstva ali delavskega zadružništva.

(10) Prodaja kapitalskih naložb mora biti izvedena na način, ki zagotavlja preglednost postopkov prodaje in enakopravno obravnavanje ponudnikov. Kadar je kapitalska naložba v lastništvu več oseb v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije, se izvede skupen postopek prodaje z namenom doseganja boljših rezultatov prodaje. Metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države morajo biti določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje ključnih ciljev prodaje državnih naložb, in sicer:

-        doseganje čim višje kupnine in s tem proračunskih prihodkov,

-        doseganje makroekonomskih ciljev, predvsem doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema,

-        nadaljnji obstoj in razvoj družbe, nove investicije, odpiranje novih trgov in ohranitev ali povečanje delovnih mest v domačem gospodarstvu.

(11) V postopku prodaje kapitalskih naložb države mora SDH izbrati takšne metode, ki zagotavljajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Prodaja mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo.

3.4 Premišljeno pridobivanje naložb

(1) Poleg postopkov razpolaganja se vodi tudi postopke pridobivanja novih kapitalskih naložb države, in sicer pregledno ter v skladu z vnaprej predpisanimi pravili. Temeljne določbe o pridobivanju kapitalskih naložb so vsebovane v ZSDH-1, podrobnejša pravila pa ureja Politika upravljanja SDH.

(2) Pridobivanje naložb je odplačna ali neodplačna pridobitev naložb v last Republike Slovenije ali SDH, ki v sklopu upravljanja pridobiva naložbe z ustanavljanjem, nakupom ali dokapitalizacijo družb. Vsi posamezni postopki pridobivanja kapitalskih naložb morajo biti utemeljeni na podlagi vsebinskih kriterijev za strateške in pomembne naložbe in kazalcev kriterijev za razvrščanje kapitalskih naložb države, kot jih opredeljuje ta strategija upravljanja.

(3) Če posamezni deleži v strateških in pomembnih naložbah ne dosegajo minimalnih deležev, kot jih za posamezno vrsto naložb določa ZSDH-1, SDH nima nobene obveznosti pridobivati nove deleže, da bi dosegel minimalni delež, ne sme pa s takšnimi naložbami razpolagati, razen pod pogoji in po postopkih, ki so določeni v ZSDH-1.

(4) SDH podrobnejše cilje pridobivanja posameznih kapitalskih naložb določi na podlagi te strategije v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu poda soglasje vlada.

3.5 Povečanje donosa kapitala

(1) Z vidika družb v državni lasti donos kapitala pomeni, kako učinkovito družba uporablja sredstva za doseganje vrednosti s tržnimi dejavnostmi. Če državne družbe delujejo v celoti na trgu, morajo dosegati stopnje donosnosti zasebnih družb, s čimer se zagotavlja usmerjanje sredstev v najbolj produktivne dejavnosti. Ker gre pri državnih družbah za izvajanje tržnih in netržnih aktivnosti ali le netržnih, pa je določanje donosnosti kapitala poseben izziv.

(2) OECD v publikaciji Financing State-Owned Enterprises (2014) ugotavlja, da tri četrtine držav, ki so bile vključene v raziskavo, za družbe v državni lasti določajo pričakovane donose na ravni države ali na ravni posameznih družb (Avstralija, Kanada, Čile, Estonija, Finska, Madžarska, Južna Koreja, Latvija, Nova Zelandija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Švica, Velika Britanija). Pri tem sta uporabljena dva pristopa, in sicer določanje pričakovanih donosov na ravni vseh družb v državni lasti in/ali na ravni posameznih družb. Le v manjšini držav se ne oblikujejo izrecna pričakovanja donosov (Češka, Nemčija, Italija, Japonska in Poljska), vendar med njimi nekatere države določajo vsaj pričakovane donose v reguliranih sektorjih (Irska, Izrael). Kot primer države, ki je najbolj razvila sistem določanja pričakovanega donosa družb v državni lasti, OECD izpostavlja Švedsko.

(3) Švedsko ministrstvo za finance v letnem poročilu upravljanja družb v državni lasti za leto 2013 poudarja, da je določanje in spremljanje jasnih finančnih ciljev in kazalcev osnovno orodje za korporativno upravljanje družb v državni lasti. Realni in hkrati ambiciozni cilji omogočajo merljivost uspešnosti poslovanja družb in odražajo tudi nujnost sprejemanja ukrepov. Osrednjo vlogo finančnih kazalcev predstavlja donos kapitala (ROE), ki ga Švedska določa na ravni posameznih družb s kapitalsko naložbo države. V letu 2013 so posamezne družbe dosegale naslednje donose (v oklepaju so navedena pričakovanja države): jeklarska družba LKAB 14,6 % (12 %), telekomunikacijska družba Teracom Group 29,4 % (17 %), loterija Svenska Spel 22,6 % (22 %), gozdna družba Sveaskog 8,8 % (7 %), železniška potniška družba SJ 5,1 % (10 %), pošta Post Nord 3,8 % (10 %), banka SBAB 9,5 % (10 %) in izvozno-kreditna družba SEK 7,4 % (8,3 %). V povprečju vseh družb v švedski državni lasti je bil ciljni donos 9,2 %, družbe pa so v povprečju ustvarile donos v višini 6,9 %, brez upoštevanja negativnih vrednosti 9,0 %. V Sloveniji so družbe s kapitalsko naložbo države v istem letu v povprečju dosegle negativen donos, brez upoštevanja bank je bil donos 2,89 %, brez upoštevanja bank in tudi negativnih donosov pa 4,8 %. Iz te primerjave je torej jasno, da so donosi slovenskih družb bistveno prenizki.

(4) Analiza stanja portfelja kapitalskih naložb države, navedene prakse večine držav OECD in konkreten primer Švedske utemeljujejo postavitev realnih in hkrati ambicioznih pričakovanj države za doseganje ciljnih donosov kapitala pri upravljanju kapitalskih naložb države.

(5) Ciljni donosi, kot jih določa ta strategija upravljanja, temeljijo na analizi in pričakovanjih upravljavca naložb na ravni posameznih družb, iz česar so postavljeni ciljni donosi po posameznih sektorjih in na ravni celotnega portfelja kapitalskih naložb države vključno do leta 2016. Poleg tega pa je za obdobje po letu 2016 postavljen tudi dodaten strateški cilj ustvarjanja donosa.

(6) Ključen cilj upravljanja kapitalskih naložb države je ustvarjanje donosa kapitalskih naložb države v višini 8 % na knjigovodsko vrednost kapitala leta 2020. V naslednjih treh letih je ciljna donosnost kapitalskih naložb države 5,9-odstotna za leto 2015, 6,30-odstotna za leto 2016 in 7,1-odstotna za leto 2017.

Tabela 8: Donos kapitala v letu 2013 in pričakovanja za leto 2016

*      Ob povprečni vrednosti zadnjih dveh let za celotno knjigovodsko vrednost družb brez bank, družb v postopkih prodaje in manjših družb. Poslovne banke so izvzete iz izračuna ROE za leto 2013 zaradi izrednih razmer v bančnem sektorju, ki so pripeljale do podržavljenja teh bank. Zaradi primerljivosti podatkov donosi za banke niso upoštevani tudi za leto 2016. Za banke je sicer v letu 2016 predviden donos v višini 130,066 milijona eurov (NLB, Abanka, Banka Celje in SID banka).

**    Za leto 2016 je podana ocena, izdelana na podlagi projekcij na nivoju posameznih družb.

Tabela 9: Pregled ROE po panogah v letu 2013 z oceno za leto 2016

*      Brez družb v stečaju, likvidaciji ali zapiranju.

**    Izračunano na podlagi podatkov za družbe v neposredni lasti Republike Slovenije, za katere so bile na razpolago ocene ROE za leto 2016, ob upoštevanju stanja kapitala ob koncu leta 2013. Pri izračunu ROE na ravni panoge so upoštevani deleži, ki jih ima Republika Slovenija v posamezni družbi, prav tako pri izračunu ROE na ravni portfelja družb kot celote.

Vir: Letni izkazi družb, izračuni SDH.

Slika 9: Ciljna donosnost kapitala (ROE) v obdobju 2015–2020

*   Ob povprečni vrednosti zadnjih dveh let za celotno knjigovodsko vrednost družb brez bank, družb v postopkih prodaje in manjših družb. Poslovne banke so izvzete iz izračuna ROE za leto 2013 zaradi izrednih razmer v bančnem sektorju, ki so pripeljale do podržavljenja teh bank. Zaradi primerljivosti podatkov donosi za banke niso upoštevani tudi za leto 2016. Za banke je sicer v letu 2016 predviden donos v višini 130,066 milijona eurov (NLB, Abanka, Banka Celje in SID banka).

3.6 Uvrstitev družb na organizirani trg vrednostnih papirjev

(1) Cilj strategije je, da SDH v okviru politike upravljanja družb podpira uvrstitev delnic pomembnih gospodarskih subjektov na kapitalske trge. Družbe, ki imajo potencialno večjo kapitalizacijo od 300 milijonov eurov, bo SDH spodbujal k uvrstitvi na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev s ciljem povečevanja njihove tržne kapitalizacije in s tem vrednosti kapitalskega deleža države in z njim povezanih subjektov. Poleg tega s tem družbam omogočamo izdajanje strukturiranih finančnih produktov in financiranje z izdajo novih lastniških vrednostnih papirjev.

(2) Družbe, katerih tržna kapitalizacija se približuje eni milijardi eurov, bo SDH spodbujal k uvrstitvi delnic na mednarodne kapitalske trge. Usmeritve za uvrstitev na mednarodno kotacijo so naslednje:

-        tržna kapitalizacija presega eno milijardo eurov,

-        pričakovan dnevni promet (likvidnost vrednostnega papirja) ne manj kot pet milijonov eurov.

(3) V primerih uvrstitve delnic na borzo po programu IPO mora SDH v statutu družbe ustrezno urediti omejitve pri koncentraciji lastništva.

(4) Pomembna usmeritev za delovanje SDH je sodelovanje pri razvoju kapitalskega trga v Republiki Sloveniji. Upoštevaje širše dimenzije ponudbe in povpraševanja na kapitalskih trgih bo Republika Slovenija vzporedno razvijala ustrezne javne in spodbujala zasebne institucionalne investitorje, ki bodo lahko zagotovili ustrezen obseg agregatnega povpraševanja na kapitalskih trgih. To vlogo bo v veliki meri odigral demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje ZSDH-1, poleg njega pa tudi drugi.

3.7 Zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema

(1) Za dolgoročno in uravnoteženo vzdržnost pokojninske blagajne in javnih financ je potrebna zagotovitev oblikovanja in ustreznega delovanja in financiranja demografskega rezervnega sklada, saj so prilivi v pokojninsko blagajno v času gospodarske krize padali, povečuje pa se število upokojencev, kar posledično vedno bolj obremenjuje državni proračun.

(2) Cilj strategije je zato tudi preoblikovanje KAD v neodvisen in avtonomen demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer v skladu z 79. členom ZSDH-1 najkasneje do 31. decembra 2015.

(3) Delovanje demografskega rezervnega sklada in njegovi dodatni stalni viri financiranja se bodo opredelili s posebnim zakonom. ZSDH-1 kot vire financiranja demografskega rezervnega sklada že opredeljuje 10 % kupnine od prodaj kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije in premoženje, ki izhaja iz upravljanja naložbe ZPIZ v družbi Zavarovalnica Triglav, d. d.

4. poglavje

UPRAVLJANJE NALOŽB

4.1 Pravni položaj in pristojnosti SDH na področju upravljanja kapitalskih naložb države

(1) Z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 105/12 in 39/13; v nadaljnjem besedilu: ZSDH) je bilo dne 28. decembra 2012 upravljanje kapitalskih naložb, katerih lastnica je Republika Slovenija, z Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije preneseno na SOD. Slednja je kapitalske naložbe v lasti države upravljala do dne 26. aprila 2014, ko je bil po ZSDH-1 ustanovljen SDH.

(2) SDH ima status delniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja. Ima štiri organe: skupščino, nadzorni svet, upravo in ekonomsko socialni strokovni odbor. Ustanovitelj in edini delničar SDH je Republika Slovenija. Naloge in pristojnosti skupščine SDH izvaja vlada. Nadzorni svet ima pet članov, ki jih vse na predlog vlade imenuje državni zbor. Uprava SDH je tričlanska. Predsednika in njena člana imenuje nadzorni svet SDH. Ekonomsko socialni strokovni odbor je sedemčlansko posvetovalno telo uprave SDH. Člane imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne na ravni države, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta, potrjuje pa jih uprava SDH.

(3) SDH je javna družba, saj so obveznice, katerih izdajatelj je bil SOD (oznaka SOS2E), uvrščene na borzni trg. Za SDH zato velja obveznost razkrivanja nekaterih nadzorovanih informacij po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K).

(4) SDH je pristojen za upravljanje kapitalskih naložb države (to so tiste, ki so v lasti Republike Slovenije, SDH, in pod zakonskimi pogoji tiste, ki so v lasti KAD), kapitalske naložbe ZPIZ v Zavarovalnici Triglav, d. d. Upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika in vsa druga pravna dejanja v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1).

(5) SDH ima registrirane štiri temeljne dejavnosti, in sicer dejavnost holdingov, druge nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin in drugo nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

(6) Kot izhaja iz 1. člena ZSDH-1, je bil SDH ustanovljen z namenom koncentriranega, preglednega, strokovnega in od dnevne politike ločenega upravljanja kapitalskih naložb države. SDH nadaljuje tudi z izvajanjem pooblastil, pristojnosti, pravic in obveznosti SOD (poravnava obveznosti upravičencem po več zakonih). Za izpolnjevanje navedenih nalog SDH izdaja obveznice in druge vrednostne papirje ter upravlja in razpolaga z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi.

4.2 Naloge SDH pri upravljanju

(1) SDH mora upravljati naložbe odgovorno in v skladu z ZSDH-1, zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ter s to strategijo in sprejetimi akti upravljanja, upoštevaje statusno organizacijo in notranje akte posamezne družbe in v skladu z dobrimi praksami korporativnega upravljanja. SDH mora pri upravljanju naložb zasledovati načela skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti.

(2) SDH si mora z namenom dolgoročnega ustvarjanja vrednosti pri upravljanju naložb prizadevati za dobre odnose med družbami in njihovimi lastniki, za preglednost poslovanja v družbah s kapitalsko naložbo države, sprejem meril za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in njihovo predstavitev poslovodstvom družb s kapitalsko naložbo države in javnosti, za oblikovanje strokovnih, heterogenih, neodvisnih nadzornih svetov, s člani brez konfliktov interesov, in za oblikovanje takšnih meril za nagrajevanje, ki bodo omogočala največjo rast vrednosti za lastnike in hkrati preprečevala sprejemanje prekomernih tveganj.

(3) SDH mora skrbeti tudi za preglednost poslovanja družb v upravljanju in svojih priporočil in pričakovanj glede njihovega poslovanja, saj visoka stopnja preglednosti povečuje predvidljivost in s tem zaupanje gospodarskih subjektov, kar ima pozitiven vpliv na vrednost premoženja.

(4) V sklopu upravljanja SDH izvaja predvsem naslednje naloge in aktivnosti:

-        udeležuje se skupščin, na katerih uresničuje glasovalne pravice;

-        skrbi za uresničevanje drugih pravic delničarja ali družbenika, kot so sklic skupščine, razširitev dnevnega reda, zahteva za posebno revizijo, zahteva za izredno revizijo in vložitev odškodninskega zahtevka ipd.;

-        skrbi za pravno varovanje pravic delničarja ali družbenika ter nastopa kot zastopnik delničarja ali družbenika v upravnih, sodnih in drugih postopkih;

-        skrbi za ustrezno vsebinsko presojo posameznih predlogov skupščinskih sklepov in za upoštevanje določb zakonodaje in aktov upravljanja pri postopkih upravljanja družb;

-        oblikuje dobro zasnovan in pregleden postopek akreditacije, nominacije in izbire kandidatov ali kandidatk za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države ter skrbi za njegovo izvajanje;

-        zagotavlja, da bodo sistemi nagrajevanja za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države zadovoljevali dolgoročne interese družbe in h kandidiranju za članstvo v nadzornih svetih pritegovali in spodbujali kvalificirane strokovnjake;

-        v skladu z veljavnimi predpisi vzpostavi sisteme poročanja, ki omogočajo varovanje interesov SDH in Republike Slovenije kot delničarja ali družbenika, in vrednotenje sistemov upravljanja posamezne družbe;

-        sklepa delničarske ali druge dogovore, ki opredeljujejo pravice in obveznosti glede upravljanja ali razpolaganja z naložbami med SDH, Republiko Slovenijo in tretjimi osebami;

-        spodbuja in v obsegu svojih pravic zagotavlja dobre sisteme korporativnega upravljanja posameznih družb s kapitalsko naložbo države;

-        pridobiva naložbe z ustanavljanjem, nakupom ali dokapitalizacijo družb;

-        razpolaga s posameznimi kapitalskimi naložbami v obsegu in na način, ki ju predpisujejo ta zakon in akti upravljanja.

4.3 Akti upravljanja naložb

(1) Ustvarjanje dolgoročne vrednosti v družbah je najlažje doseči s pomočjo jasnega sistema pristojnosti in odgovornosti ter preglednih postopkov med upravo, nadzornim svetom in delničarji, kjer se vsi člani organov zavedajo svojih vlog in odgovornosti.

(2) SDH mora uveljavljati dobro prakso korporativnega upravljanja z akti upravljanja, ki jih predpisuje predvsem ZSDH-1, in zagotoviti temelje za učinkovito, pregledno in strokovno upravljanje kapitalskih naložb države, še zlasti z naslednjimi dokumenti:

1.      Letni načrt upravljanja naložb

-  SDH mora na podlagi sprejete strategije za vsako naslednje koledarsko leto sprejeti letni načrt upravljanja naložb, h kateremu mora podati soglasje vlada kot skupščina SDH. V njem se opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju posameznih naložb in ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Letni načrt upravljanja naložb določa tudi pričakovane denarne tokove iz upravljanja naložb v lasti SDH in Republike Slovenije. Z letnim načrtom upravljanja se določijo tudi postopki razpolaganja oziroma prodaje posameznih portfeljskih naložb.

2.      Politika upravljanja naložb

-  Politika upravljanja naložb je pravni akt, ki vsebuje načela, postopke in merila, v skladu s katerimi ravna SDH pri opravljanju svojih nalog, ki jih določa ZSDH-1. Namen dokumenta je zagotoviti preglednost in sledljivost sprejemanja odločitev SDH. Slednje zlasti velja za področje kadriranja v nadzorne svete družb s kapitalsko naložbo države, za postopke razpolaganja s kapitalskimi naložbami države, pa tudi za določitev nadzornih mehanizmov na področju zaposlovanja in najemanja zunanjih izvajalcev storitev.

3.      Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države

-  Namen kodeksa je določiti standarde vodenja in nadzora v družbah s kapitalsko naložbo države in oblikovati pregleden in razumljiv sistem korporativnega upravljanja v družbah. Kodeks je naslovljen na družbe s kapitalsko naložbo države po načelu »uporabi ali pojasni«. Uporabljajo ga tudi (podrejene) družbe v skupini, v kateri ima položaj nadrejene družbe družba s kapitalsko naložbo države. Kodeks bo za svoje poslovanje smiselno upošteval tudi SDH. Kodeks vsebuje načela in priporočila dobre prakse za korporativno upravljanje družb s kapitalsko naložbo države. Nekatera priporočila so splošna in se nanašajo na vse družbe s kapitalsko naložbo države, del priporočil pa se nanaša na družbe s specifično pravnoorganizacijsko obliko družbe, upoštevaje tudi lastniško strukturo družbe in dejstvo, ali se z vrednostnimi papirji družbe trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Kodeks vsebuje tudi posamezna splošna pričakovanja SDH od družb s kapitalsko naložbo države. Cilj kodeksa je z dvigom kakovosti korporativnega upravljanja v družbah s kapitalsko naložbo države dolgoročno izboljšati poslovanje teh družb v interesu vseh njihovih deležnikov. Ob varovanju interesov vseh ostalih deležnikov bodo družbe na ta način izboljšale donos na vloženi kapital države in SDH in prispevale k uresničevanju strateških ciljev, kot so določeni s strategijo upravljanja naložb.

(3) Vse druge morebitne smernice in stališča, ki jih SDH kakor koli predloži družbam s kapitalsko naložbo države, morajo biti v celoti skladni s kodeksom in politiko.

4.4 Način upravljanja s posrednimi in neposrednimi kapitalskimi naložbami

4.4.1 OSNOVNI PRINCIPI UPRAVLJANJA DRUŽB

(1) SDH upravlja družbe skladno s strategijo in na podlagi jasno postavljenih ciljev poslovanja, ki jih predlagajo poslovodstva, sprejmejo in potrdijo pa nadzorni sveti. Cilji pokrivajo vse ključne vidike, pomembne za razvoj in konkurenčnost družb, predvsem pa:

-        rast poslovanja,

-        stroškovno učinkovitost,

-        inovativnost in uvajanje novih proizvodov ali storitev na trg,

-        internacionalizacijo poslovanja,

-        učinkovitost poslovnega modela,

-        učinkovitost investiranja,

-        donosnost sredstev,

-        optimalno strukturo virov financiranja,

-        donosnost kapitala in

-        dividendni donos.

(2) Družbe, ki jih upravlja SDH, sprejmejo strateški poslovni načrt na nivoju nadrejenih družb in poslovne skupine in spremljajo učinkovitost njihovega izvajanja najmanj v enoletnih intervalih. Učinkovitost doseganja strateških ciljev družbe merijo s sistemom KPI (ključnih poslovnih indikatorjev). SDH družbam hkrati priporoča, da uveljavijo sistem poslovne odličnosti kot orodja za upravljanje ključnih poslovnih procesov.

(3) Uspešnost poslovanja družb, ki zasledujejo izključno komercialne cilje, bo SDH spremljal na treh ravneh:

-        Pretekla dinamika – spremljajo se trendi v izkazanih poslovnih rezultatih posamezne družbe, gibanje ključnih indikatorjev uspešnosti v opazovanem obdobju.

-        Primerjalna analiza (»benchmarking«) – vrednosti ključnih indikatorjev uspešnosti oziroma izbranih finančnih kazalcev v določenem trenutku in preteklosti se primerjajo z vrednostmi, ki so jih dosegli predhodno določeni primerljivi konkurenti, ob upoštevanju razlik v gospodarskem okolju, v katerem posamezne družbe delujejo in ki vplivajo na njihove poslovne rezultate.

-        Načrti – primerjajo se s strani posamezne družbe načrtovani rezultati z vrednostmi, ki jih SDH na podlagi preteklih analiz, primerjave z rezultati konkurentov in ocene gibanj v gospodarskem okolju določi kot pričakovane, ter uresničevanje (realizacija) načrtov.

4.4.2 PRIČAKOVANJA GLEDE DIVIDEND IN DONOSOV NA KAPITAL

(1) Vrednost in obseg državnega premoženja predstavljata pomemben del slovenskega gospodarstva. Pomemben cilj družb je doseganje ustreznega dolgoročnega donosa na investirani kapital – poleg drugih ciljev, ki jih družbe zasledujejo skladno z njihovim poslanstvom oziroma namenom ustanovitve (opravljanje javnih služb ipd.).

(2) SDH bo pri upravljanju premoženja, ob upoštevanju specifik poslovanja posameznih družb, stremel k povečevanju dobičkonosnosti posameznih družb in portfelja kot celote – ob hkratnem upoštevanju tveganj, ki so praviloma inherentna višji dobičkonosnosti. SDH je s tem namenom v pričujočem dokumentu za vsako posamezno naložbo med drugim določil ciljne vrednosti kazalnika čiste dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE), in sicer ob upoštevanju zgoraj navedenih dejavnikov poslovanja in vrednosti tega kazalnika pri izbranih primerljivih družbah.

(3) S pojmom dividendna politika se označuje finančna odločitev o deležu izplačanega čistega oziroma bilančnega dobička lastnikom družbe.

(4) Optimalna politika dividend upošteva ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja družbe in kar najbolj zvišuje tržno vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov družbe. Razumna dividendna politika mora torej prispevati k dobri dolgoročni tržni donosnosti in razvojni politiki družbe. S tega vidika bo politika dividend za SDH eden od pomembnejših elementov korporativnega upravljanja, ki mu bo posvečal posebno pozornost.

(5) Osnovna pričakovana dividendna donosnost oziroma stopnja dividendnosti kapitala za vsako posamezno družbo v portfelju SDH se bo določila z upoštevanjem optimalne strukture kapitala in bo temeljila na izračunu pričakovane stopnje donosnosti kapitala (ROE), izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala (WACC) in drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih.

(6) Dolgoročna pričakovanja glede dividend se bodo določila z upoštevanjem naslednjih meril:

-        strategije družbe,

-        faze razvoja družbe,

-        strukture kapitala družbe,

-        dostopa do virov financiranja,

-        davčnega vidika,

-        politike izplačil dobička za druge namene (npr. udeležba zaposlenih),

-        najmanjšega zakonsko reguliranega izplačila dividend zaradi pravice do izpodbojnosti,

-        pričakovane stopnje donosnosti družbe,

-        izvedenih in načrtovanih vlaganj z upoštevanjem optimalnih WACC in

-        značilnosti sektorja, v katerem deluje družba, vključno s stopnjo konkurence v sektorju.

4.4.3 NADZOR NAD REZULTATI DRUŽB IN STIKI Z DRUŽBAMI

(1) Uprave družb s kapitalsko naložbo države so odgovorne za poslovne rezultate in s tem za uspešnost poslovanja, nadzorni svet pa za učinkovit nadzor nad poslovanjem in delom uprave. SDH bo kot odgovoren in informiran lastnik upravljal te naložbe in po vsakokratnih četrtletnih in/ali polletnih poročilih obravnavo uspešnosti družbe izvajal na naslednji način:

-        z rednimi četrtletnimi poročili nadzornih svetov, podatki o planiranju za prihodnja tri leta,

-        z rednimi polletnimi razgovori z nadzornimi sveti – takšni sestanki omogočajo bolj neposredno diskusijo o tekočih vprašanjih in hitrejše definiranje ukrepov za reševanje morebitnih težav,

-        z morebitnimi povratnimi informacijami nadzornim svetom družb s strani SDH, kjer se lahko posreduje pisni dokument s komentarji in priporočili ter stališči glede prihodnjega poslovanja in doseganja zastavljenih ciljev,

-        z ad hoc sestanki, ko bo prišlo do nepredvidenih, posebno pomembnih dogodkov, ki lahko vplivajo na doseganje zastavljenih ciljev in vrednost družbe,

-        ukrepanje ob resnem zaostajanju za potrjenimi poslovnimi načrti: SDH bo zahteval, da nadzorni svet in uprava podata SDH takojšnjo informacijo z navedbo razlogov in že sprejetimi in predvidenimi ukrepi za izboljšanje stanja ter da morata o napredku pri izvajanju le-teh SDH redno obveščati.

(2) Tekoči sestanki z družbami so pomemben element procesa nadzora pri izvrševanju pravic delničarja ali družbenika. Vprašanja, ki se na teh sestankih z družbami izpostavljajo, se lahko nanašajo na oceno finančnih gibanj, komunikacijo pričakovanj SDH glede donosnosti naložb in dividend, poročila o strateških vprašanjih, ki zadevajo družbe, in obravnavo problematičnih področij. Sestanki potekajo v okviru predpisane zakonodaje gospodarskih družb in veljavne zakonodaje.

4.5 Preglednost poslovanja, spremljanje uspešnosti in poročanje

(1) Za uspešno spremljanje uspešnosti družb v upravljanju so pomembne ažurne, točne in popolne informacije o njihovih preteklih in načrtovanih poslovnih rezultatih ter vrsta drugih dejavnikov, ki omogočajo preglednost in povečujejo učinkovitost pri upravljanju (podatki o članih nadzornih svetov, uprav, njihovih mandatih, kontaktni podatki različnih služb v teh družbah, finančni koledarji s podatki o skupščinah, objavah poslovnih rezultatov, lastniških strukturah idr.). SDH bo za vsako od družb postavil merljive cilje uspešnosti, ki jih bo spremljal in analiziral s pomočjo posredovanih poslovnih izkazov družb in javno objavljenih poslovnih poročil o poslovanju ter na podlagi periodičnih sestankov z organi nadzora posameznih družb.

(2) Država je v Republiki Sloveniji pomemben delničar/družbenik. Portfelj, v katerem ima država delnice/deleže obsega pomemben del slovenskega gospodarstva, s čimer prevzema država veliko odgovornost biti aktiven in profesionalen lastnik. Skladno s Smernicami korporativnega upravljanja OECD morajo vse družbe dobro gospodariti, v povezavi s tem pa se pričakuje, da poslujejo oziroma gospodarijo s skrbnostjo dobrega gospodarja, po načelih ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti. Na podlagi Priporočil morajo družbe iz portfelja SDH periodično poročati o poslovanju. SDH bo podatke, ki jih bo prejel od družb v upravljanju, proučil, analiziral, primerjal s poslovnimi načrti in tako tekoče spremljal rezultate poslovanja. Občasno, po potrebi, bo SDH obdelane rezultate poslovanja predstavil družbam in nanje naslovil vprašanja o razlogih in vsebini odstopanj dejanskih rezultatov od načrtovanih oziroma pričakovanih.

(3) Smernice OECD v V. poglavju določajo, naj družbe v državni lasti upoštevajo visoke standarde preglednosti v skladu z Načeli korporativnega upravljanja OECD, za kar si mora prizadevati tudi SDH. Navedena usmeritev je konkretizirana z napotkom, naj družbe v državni lasti, velike in tiste, ki kotirajo na borzi, objavljajo finančne in nefinančne podatke v skladu z visokokakovostnimi mednarodno priznanimi standardi. Smernice OECD v preambuli pojasnjujejo, da se primarno nanašajo na tiste družbe v državni lasti, v katerih ima država pomemben nadzor zaradi 100-odstotnega, večinskega ali pomembnega manjšinskega lastništva.

(4) Skladno s V. poglavjem smernic korporativnega upravljanja OECD mora upravljavec državnega premoženja razviti konsistentno in zbirno poročanje o družbah v državni lasti in letno objavljati zbirna poročila. Ta poročila so namenjena splošni javnosti, vladi, parlamentu in medijem. Poročanje mora biti zastavljeno tako, da omogoča jasen pogled na celotno poslovanje in razvoj družb v državni lasti. SDH bo to zagotavljal s pripravo letnega in četrtletnega poročila upravljanja, ki ga bo predložil vladi in državnemu zboru, skladno z določbami 67. člena ZSDH-1.

4.5.1 NOTRANJE POROČANJE

(1) Za ustrezno spremljanje uspešnosti družb v upravljanju je eden od ključnih elementov popolna, natančna in ažurna baza podatkov o družbah – njihovih doseženih in načrtovanih poslovnih rezultatih, organih vodenja in nadzora, lastniških strukturah, rezultatih, ki jih dosegajo njihovi konkurenti idr. Pri vzpostavitvi ustrezne baze podatkov je eno od osnovnih vodil čim večja avtomatizacija procesa zbiranja in obdelave podatkov, s čimer se zmanjša možnost napak pri vnosu (človeški faktor), poveča hitrost in zmanjšajo stroški priprave poročil (sprostijo se človeški viri). Z vzpostavitvijo popolne in ažurne baze podatkov in na njej temelječega finančnega analitskega sistema se bodo pripravljala tipizirana periodična in ad hoc finančna poročila oziroma analize. Le-te bodo poleg različnih prerezov portfelja vsebovale tudi vse pomembne kazalce uspešnosti poslovanja posameznih družb, s čimer bo podana osnova za načrtovanje in merjenje uspešnosti – tako posameznih družb kot njihovih upravljavcev – in bodo tako hkrati tudi motivacijski faktor za doseganje čim boljših rezultatov.

(2) Ob ustrezni informacijski podpori se bodo pripravljale različne vrste posamičnih statistik in/ali zaokroženih (tipiziranih) poročil:

-        statistike/poročila na ravni portfelja,

-        statistike/poročila na ravni posameznih družb.

(3) Na ravni portfelja bodo poročila vsebovala prereze portfelja družb po različnih parametrih:

-        uspešnost poslovanja na ravni portfelja kot celote,

-        uspešnost poslovanja na ravni posameznih sektorjev/panog znotraj portfelja,

-        primerjava s preteklimi obdobji,

-        primerjava z uspešnostjo poslovanja tujih upravljavcev državnega premoženja.

(4) Na ravni posameznih družb bodo poročila vsebovala:

-        prikaze osnovnih podatkov o družbi (dejavnost, aktualni člani organov vodenja/nadzora ipd.),

-        finančne izkaze,

-        numerične in grafične prikaze kazalcev uspešnosti poslovanja,

-        dobičkonosnost kapitala in sredstev (ROE, ROA),

-        dobičkonosnost prihodkov (EBITDA, EBIT in čista profitna marža),

-        dividendno donosnost oziroma dividendnost kapitala,

-        strukturo kapitala,

-        kazalce produktivnosti, likvidnosti, solventnosti idr.,

-        primerjavo uspešnosti poslovanja z izbranimi primerljivimi družbami (»benchmarking«),

-        drugo (odvisno od specifik družbe, panoge ipd.).

4.5.2 ZUNANJE POROČANJE

SDH bo podatke o portfelju (sestavo portfelja, kazalce uspešnosti itd.), glavnih poslovnih dogodkih (prodaje deležev, izvedene skupščine družb itd.) in o doseženih poslovnih rezultatih sporočal skladno z zakonskimi obveznostmi in dobrimi praksami korporativnega upravljanja. Skladno z načelom preglednosti bo javnosti razkrival vse pomembne informacije, razen tistih, ki so z zakonodajo prepovedane oziroma označene kot poslovna skrivnost.

5. poglavje

RAZVRSTITEV KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE

(1) Kapitalske naložbe države se razvrstijo na strateške, pomembne in portfeljske – skladno s kriteriji za razvrščanje, kot so opredeljeni s to strategijo. Med portfeljske naložbe so uvrščene družbe, ki so skladno s kriteriji ocenjene do vključno s 3 točkami, med pomembne so uvrščene tiste z od 3,1 do vključno 5,9 točke, med strateške pa družbe s 6 ali več točkami.

(2) Kapitalske naložbe iz Sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske družbe, d. d., Modre zavarovalnice, d. d., D. S. U, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d. (Uradni list RS, št. 52/13), ki ga je sprejel državni zbor 21. junija 2013, so portfeljske. Prodajni postopki teh družb se nadaljujejo tudi na podlagi te strategije.

(3) Vse kapitalske naložbe države, ki jih Republika Slovenija v skladu z veljavno zakonodajo pridobiva s konverzijo terjatev v kapitalsko naložbo v postopkih prisilne poravnave in iz naslova danih posojil in plačanih poroštev in ki še niso del te strategije, se na podlagi drugega odstavka 10. člena ZSDH-1 štejejo za portfeljske naložbe.

(4) Delež Republike Slovenije v banki, ki je v postopku nadzorovanega prenehanja, kakor tudi delež Republike Slovenije v pravnih osebah, ki nastanejo v postopku statusnega preoblikovanja te banke, se šteje za portfeljsko naložbo.

Tabela 10: Razvrstitev kapitalskih naložb države v skladu s kriteriji strategije