Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze na Primorskem obsega:

-       Statut Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 73/03 z dne 29. 7. 2003),

-       Prilogo k statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 100/03 z dne 17. 10. 2003),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 50/05 z dne 20. 5. 2005),

-       Spremembo statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 53/06 z dne 23. 5. 2006),

-       Prilogo k Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 83/06 z dne 4. 8. 2006),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 21/07 z dne 9. 3. 2007),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 106/08 z dne 11. 11. 2008),

-       Statut Univerze na Primorskem (uradno prečiščeno besedilo) - Statut UP-UPB1- (Uradni list RS, št. 124/08 z dne 30. 12. 2008),

-       Prilogo k Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 21/11 z dne 21. 3. 2011),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 96/11 z dne 28. 11. 2011),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 29/14 z dne 25. 4. 2014),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 32/15 z dne 8. 5. 2015),

-       Statut Univerze na Primorskem (uradno prečiščeno besedilo) - Statut UP-UPB2- (Uradni list RS, št. 51/15 z dne 14. 7. 2008),

-       Spremembe in dopolnitve Priloge k Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 88/15 z dne 20. 11. 2015),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 63/16 z dne 7. 10 .2016),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 2/17 z dne 13. 1. 2017),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 31/17 z dne 23. 6. 2017),

-       Spremembe in dopolnitve Priloge k Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 31/17 z dne 23. 6. 2017),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 77/18 z dne 30. 11. 2018),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 75/19 z dne 12. 12. 2019),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 28/21 z dne 26. 2. 2021),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 115/21 z dne 16. 7. 2021),

-       Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 122/22 z dne 23. 9. 2022).

STATUT

Univerze na Primorskem

(neuradno prečiščeno besedilo št. 23)

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Univerza na Primorskem (v nadaljnjem besedilu: univerza) je pravna oseba v statusnopravni obliki javnega zavoda in je avtonomni izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.

Univerzo sestavljajo članice in pridružene članice.

Ustanoviteljica univerze je Republika Slovenija.

2. člen

Univerza na Primorskem uresničuje svoje poslanstvo z izobraževalnim, znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in umetniškim delom in tako sprejema odgovornost za skladen razvoj Slovenije v regiji, v Evropi in v svetu. Njeno delovanje usmerjajo nacionalni program visokega šolstva, nacionalni raziskovalno-razvojni program, strateški dokumenti Republike Slovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora.

3. člen

Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu z načeli o svobodi raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja s svojim izobraževalnim, znanstveno-raziskovalnim ter umetniškim delom in z zagotavljanjem avtonomije visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega delavca samostojno:

-       oblikuje poslanstvo, strategijo in vizijo svojega razvoja,

-       določa pravila svojega organiziranja in delovanja,

-       oblikuje študijske in znanstveno-raziskovalne programe in določa način njihovega izvajanja,

-       odloča o zaposlovanju in izvolitvah v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev in o merilih za izvolitve v nazive,

-       voli, imenuje in odpokliče organe v skladu s statutom in drugimi akti,

-       upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno,

-       podeljuje strokovne in znanstvene naslove oziroma nazive v skladu z zakonom in podzakonskimi akti ter podeljuje častni doktorat in naziv zaslužni profesor,

-       spodbuja sodelovanje med študentsko skupnostjo in univerzo,

-       opravlja druge naloge v zvezi s svojim poslanstvom.

4. člen

Na univerzi ni dovoljeno delovanje političnih strank.

Pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze.

5. člen

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

6. člen

Univerza ima žig okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime univerze v slovenskem in italijanskem jeziku.

Univerza uporablja v slavnostne namene tudi žig v slepem tisku (pečat).

Žigi članic so enake oblike in vsebine kot žig univerze, le da vsebujejo še ime članice v slovenskem in italijanskem jeziku.

7. člen

Univerza ima svoj znak, zastavo, simbol, himno in celostno podobo univerze. Njihova uporaba je pravica in dolžnost univerze in članic. Članice uporabljajo znak univerze na vseh listinah, publikacijah in pri vseh tiskanih in elektronskih objavah, s soglasjem univerze pa tudi druge pravne in fizične osebe.

Geometrijska, likovna in barvna pravila za oblikovanje znaka, zastave, simbola in drugih sestavin celostne podobe univerze in članic ter način, pravico in pogoje uporabe znaka, zastave, simbola in himne ter drugih sestavin celostne podobe univerze in članic se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

Znak je sestavljen iz prepletenih inicialk »UP« in dvojezičnega polkrožnega napisa Univerza na Primorskem – Università del Litorale.

Zastava je modro-sive barve in ima v spodnjem delu znak UP z dvojezičnega polkrožnega napisa Univerza na Primorskem – Università del Litorale.

Simbol ima obliko morskega konjička.

Univerza ima Dan univerze in Rektorjev dan.

Dan univerze je 17. marec, dan, ko je bila leta 2003 univerza vpisana v sodni register. Na Dan univerze oziroma v okviru obeleževanja tega dne se praviloma izvede Slovesna akademija s podelitvijo priznanj Univerze na Primorskem.

Rektorjev dan je pedagoškega procesa prost dan. Na Rektorjev dan se v sodelovanju z organizacijami študentov univerze organizirajo športne, kulturne in druge prireditve. Določi se ga s študijskim koledarjem.

II. STATUSNA DOLOČILA

1. Univerza, članice in pridružene članice

Univerza

8. člen

Ime univerze je: Univerza na Primorskem

Skrajšano ime: UP

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale

Prevod imena v angleški jezik: University of Primorska

Sedež: Koper, Titov trg 4.

9. člen

V okviru univerze se ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole ter raziskovalni in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: članice univerze).

V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi zavodi.

Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene z veljavno zakonodajo, aktom o ustanovitvi univerze in s tem statutom.

Članice

10. člen

Univerza ima naslednje članice:

Fakultete:

Univerza na Primorskem

Fakulteta za humanistične študije

Skrajšano ime: UP FHŠ

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Studi Umanistici

Sedež: Koper, Titov trg 5

Univerza na Primorskem

Fakulteta za management

Skrajšano ime: UP FM

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Management

Sedež: Koper, Izolska vrata 2

Univerza na Primorskem

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Skrajšano ime: UP FAMNIT

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Scienze Matematiche, Naturali e Tecnologie Informatiche

Sedež: Koper, Glagoljaška 8

Univerza na Primorskem

Fakulteta za turistične študije – Turistica

Skrajšano ime: UP FTŠ Turistica

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Studi per il Turismo – Turistica

Sedež: Portorož, Obala 11 a

Univerza na Primorskem

Fakulteta za vede o zdravju

Skrajšano ime: UP FVZ

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Scienze della Salute

Sedež: Izola, Polje 42

Univerza na Primorskem

Pedagoška fakulteta

Skrajšano ime: UP PEF

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Studi Educativi

Sedež: Koper, Cankarjeva 5

raziskovalni zavod:

Univerza na Primorskem

Inštitut Andrej Marušič

Skrajšano ime: UP IAM

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Istituto Andrej Marušič

Sedež: Koper, Muzejski trg 2

druga zavoda:

Univerza na Primorskem

Študentski domovi

Skrajšano ime: UP ŠD

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Case dello studente

Sedež: Koper, Ankaranska 7

Univerza na Primorskem

Univerzitetna knjižnica

Skrajšano ime: UP UK

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Biblioteca Universitaria

Sedež: Koper, Titov trg 5.

10.a člen

Študijska področja, razvrščena v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, so na posameznih članicah:

-       Fakulteta za humanistične študije: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost;

-       Fakulteta za management: 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo;

-       Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije: 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve;

-       Fakulteta za turistične študije – Turistica: 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve;

-       Fakulteta za vede o zdravju: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve;

-       Pedagoška fakulteta: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika;

11. člen

(črtan)

2. Ustanavljanje in vključevanje članic in pridruženih članic ter prenehanje članstva

12. člen

Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določata zakon, ki ureja področje visokega šolstva, in ta statut, se lahko v okviru univerze kot nove članice ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole in raziskovalni ter drugi zavodi. V univerzo se lahko kot članice vključijo tudi obstoječe fakultete, umetniške akademije, raziskovalni zavodi oziroma visoke strokovne šole.

13. člen

Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice preverja posebna komisija senata univerze po postopkih notranje evalvacije in samoevalvacije v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

14. člen

O ustanovitvi nove članice, vključitvi nove članice in vključitvi pridružene članice v univerzo odloča po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov s sklepom. S sklepom se določi ime, sedež, statusna oblika in organiziranost nove ali vključene članice.

Članica je vključena v univerzo oziroma ustanovljena z dnem spremembe Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, pridružena članica pa je vključena v univerzo z dnem sklenitve pogodbe o pridruženem članstvu med univerzo in pridruženo članico.

15. člen

Članstvo v univerzi lahko preneha:

-       če izobraževalna ali raziskovalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva ali iz nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

-       če članica ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti,

-       če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,

-       z razdružitvijo ali spojitvijo članic, pridružitvijo k drugi članici ali k več obstoječim članicam,

-       če senat univerze potrdi prenehanje članstva na predlog same članice.

O prenehanju članstva sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Sklep z obrazložitvijo univerza posreduje ustanovitelju.

16. člen

Visokošolski in drugi zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen, mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa, imeti kader, ki ustreza zahtevam univerze, mora izvajati dejavnosti, ki jih ne izvaja nobena od članic univerze, visokošolski zavod pa mora imeti akreditiran vsaj en študijski program.

17. člen

Pridružena članica sme:

-       uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,

-       po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov s članico univerze,

-       sodelovati pri izvajanju izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa članic,

-       na univerzi izvoliti v naziv svoje visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce.

18. člen

Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo. Pridružena članica uporablja ime Univerza na Primorskem v primerih, določenih s pogodbo o pridruženem članstvu.

19. člen

O prenehanju pridruženega članstva odloča, senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov senata, po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze. Sklep mora biti obrazložen.

3. Dejavnost univerze in članic ter skupne naloge univerze

20. člen

Univerza zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin.

Dejavnosti univerze in članic so določene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstveno-raziskovalnih interdisciplinarnih programov.

Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.

21. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program ter opravljajo druge dejavnosti, navedene v prilogi, ki je sestavni del statuta.

Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza izobraževalno, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s sistemizacijo delovnih mest na univerzi.

22. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program po načelu avtonomije stroke v skladu z registriranimi dejavnostmi posameznih članic.

Študijske programe ter raziskovalne programe in projekte lahko izvaja več članic skupaj. Način izvajanja in delitev sredstev se uredi s sporazumom med članicami, ki ga s sklepom potrdi rektor.

22.a člen

Članica Univerza na Primorskem, Študentski domovi (v nadaljnjem besedilu: Študentski domovi) opravlja dejavnost dijaških, študentskih domov in internatov ter zagotavlja nastanitev ostalih udeležencev v izobraževalno-raziskovalnem procesu Univerze na Primorskem.

23. člen

Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa pridobivajo članice sredstva prek računa univerze v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.

V skladu z veljavnimi predpisi se za izvajanje skupnih nalog univerze zagotavljajo namenska sredstva, s katerimi v skladu s finančnim načrtom gospodari rektorat univerze. Delež sredstev, ki jih posamezna članica prispeva za izvajanje skupnih nalog, ki jih izvaja rektorat, se določi z merili, ki urejajo razporejanje javnih in drugih sredstev za financiranje dejavnosti univerze. Merila ob predhodnem soglasju kolegija dekanov in direktorjev sprejme upravni odbor univerze. Ta sredstva omogočajo uresničevanje skupnih nalog na naslednjih področjih:

-       izobraževanje,

-       znanstveno-raziskovalno in umetniško delo,

-       meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,

-       knjižnična dejavnost,

-       organiziranje in izvedba univerzitetnega športa,

-       finance in računovodstvo,

-       kadrovsko, splošno in pravno področje,

-       izvajanje in vodenje investicij in investicijskega vzdrževanja univerze ter upravljanje premoženja,

-       razvoj in vzdrževanje računalniške infrastrukture ter nadzor nad delovanjem informacijskega sistema,

-       notranji nadzor nad izvajanjem vseh dejavnosti univerze in članic,

-       spremljanje in zagotavljanje kakovosti delovanja univerze,

-       izvajanje skrbniške funkcije organov univerze in njihovih delovnih teles,

-       protokol in promocija ter uresničevanje drugih nalog, ki se opredelijo kot skupne naloge na podlagi letnega programa dela.

4. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu

24. člen

Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Članice lahko v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Odlokom o ustanovitvi Univerze na Primorskem samostojno v svojem imenu in za svoj račun na študijskih in raziskovalnih področjih opravljajo izobraževalno, raziskovalno, strokovno, razvojno, svetovalno in umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, kadar pri tem ne gre za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.

Članice opravljajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da ne ovirajo dejavnosti, ki je javna služba.

Članice zagotovijo nadomestilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. Evidenca stroškov in sredstev ter premoženja pridobljenega iz dejavnosti drugega odstavka tega člena se izkazujejo v ločenih evidencah.

Pooblastilo za samostojno sklepanje pravnih poslov v okviru dejavnosti iz drugega odstavka tega člena ne obsega sklepanja pogodb o zaposlitvi ter pogodb, s katerimi se razpolaga z lastninsko in drugimi stvarnimi pravicami na nepremičninah.

Razmerje med univerzo in članicami, povezano z dejavnostmi iz drugega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.

25. člen

Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.

Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 24. člena tega statuta in 7. člena Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, odgovarja članica z vsem svojim premoženjem.

26. člen

Članice univerze imajo svoje podračune.

III. UPRAVLJANJE IN ORGANIZIRANOST UNIVERZE

1. Organi univerze

27. člen

Organi univerze so:

-       rektor,

-       senat,

-       upravni odbor,

-       študentski svet.

27.a člen

Delo organov univerze in članic je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov univerze in članic ter na druge načine, ki jih določajo akti o poslovanju organov in članic univerze. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo organov univerze in članic, ki so skladno z zakonom ali s sklepom pristojnega organa univerze in članic določeni kot akti zaupne narave.

O vseh odločitvah organi univerze in članic odločajo javno, če ni z zakonom, statutom univerze oziroma pravili članice določeno tajno glasovanje. Posamezni organ lahko sprejme sklep, da bo o določenih zadevah odločal tajno.

1.1 Rektor

28. člen

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da:

-       skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,

-       podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,

-       usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

-       s soglasjem senata univerze sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze),

-       s soglasjem senata univerze imenuje in razrešuje prorektorje,

-       na predlog znanstvenega sveta članice imenuje direktorja članice,

-       na podlagi volitev imenuje dekana,

-       na predlog dekana oziroma direktorja članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, o delovnih pogojih delavcev zaradi opravljanja javne službe in o soglasjih za njihovo delo pri drugem delodajalcu,

-       promovira doktorje znanosti,

-       podeljuje nagrade in priznanja univerze, o katerih odloči senat,

-       poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,

-       izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,

-       sprejema akt o organiziranosti univerze, ki vključuje tudi sistemizacijo delovnih mest,

-       predstavlja, sklicuje in vodi seje senata ter je član senata po položaju,

-       podpiše in objavi splošne akte univerze, ki se objavijo na spletnih straneh,

-       predlaga senatu in upravnemu odboru v sprejem splošne in druge akte iz njune pristojnosti,

-       skrbi za izvajanje odločitev senata in upravnega odbora,

-       sprejema pravilnike in druge akte univerze, če ni določeno, da jih sprejemata senat in upravni odbor,

-       določa programe delovanja za posamezna področja v skladu z zakoni in drugimi splošnimi akti,

-       vodi in usklajuje delo rektorata univerze,

-       skrbi za upravljanje z nepremičninami v lasti univerze,

-       skrbi za izvrševanje letnega programa dela univerze,

-       odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do višine zneska določenega z letnim programom dela univerze,

-       imenuje in razrešuje glavnega tajnika univerze,

-       imenuje in razrešuje pomočnike rektorja za določena področja,

-       podpisuje zavodsko kolektivno pogodbo,

-       sprejema pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom članov organov univerze in njihovih delovnih teles,

-       imenuje in razrešuje pomočnike rektorja,

-       zadrži uveljavitev ali izvajanje akta, ki ga je sprejel drug organ, če je sprejet v nasprotju z zakonom, statutom univerze ali drugim splošnim aktom oziroma drugim predpisom; če organ na zahtevo rektorja v določenem roku ne odpravi protipravnosti v aktu, ga rektor ne podpiše, ga razveljavi ali odpravi. V primerih, ko gre za splošne akte univerze, pa rektor sproži postopek v skladu z ustavo in zakoni,

-       vodi in odloča o disciplinski odgovornosti ter izvršuje disciplinske ukrepe zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; za vodenje disciplinskega postopka lahko imenuje disciplinsko komisijo,

-       opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.

Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena s pisnim pooblastilom pooblasti prorektorja ali glavnega tajnika univerze.

Rektor lahko za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, pooblasti dekane in direktorje članic univerze.

Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti tudi druge osebe.

29. člen

Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.

Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti pri vodenju tekočih zadev pravice in dolžnosti v okviru obsega pooblastila.

V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča tisti prorektor, ki ga določi rektor, če ga ne določi, pa najstarejši prorektor. V času nadomeščanja opravlja prorektor tekoče naloge iz pristojnosti rektorja in tiste naloge, za katere ga rektor pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako rektor kot prorektorji ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča rektorja član senata, ki ga določi rektor, če ga ne določi, pa najstarejši član senata. V času nadomeščanja opravlja član senata tekoče naloge iz pristojnosti rektorja.

29.a člen

Rektor lahko imenuje pomočnika rektorja za vsebinske zadeve in mu s sklepom o imenovanju določi naloge. Hkrati je lahko imenovan zgolj en pomočnik rektorja za vsebinske zadeve.

Za pomočnika rektorja za vsebinske zadeve je lahko imenovan, kdor ima:

-       naziv visokošolskega učitelja – rednega profesorja,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,

-       aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Rektor lahko imenuje pomočnike rektorja za upravne zadeve in jim s sklepom o imenovanju določi naloge. Hkrati so lahko imenovani pomočniki rektorja za upravne zadeve v skupnem obsegu največ 2 FTE.

Za pomočnika rektorja za upravne zadeve je lahko imenovan, kdor ima:

-       vsaj 7. raven izobrazbe,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,

-       aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata.

Pomočnik rektorja je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

30. člen

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom in izkazuje:

-       da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti,

-       da je na podlagi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo,

-       da je znanstveno-raziskovalno in izobraževalno aktiven in odmeven.

Rektor je po izvolitvi za čas opravljanja funkcije zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.

Rektor je izvoljen za dobo 4 let, največ dvakrat zaporedoma. (črtan)

31. člen

Univerza ima največ štiri prorektorje.

Prorektorje imenuje rektor univerze s soglasjem senata univerze.

Prorektor je lahko visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

Za prorektorja ne more biti imenovani dekan ali direktor članice univerze.

Prorektorju preneha funkcija s prenehanjem mandata rektorja ali z razrešitvijo, razen v primeru iz 32. člena tega statuta.

32. člen

Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Določenemu prorektorju preneha funkcija z izvolitvijo novega rektorja.

32.a člen

Predčasne volitve rektorja se razpiše, če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen. Predčasne volitve rektorja se izvede v skladu z določili pravilnika, ki ureja volitve rektorja univerze.

33. člen

Posvetovalna telesa rektorja so kolegij dekanov in direktorjev ter svet zaupnikov. Kolegij dekanov in direktorjev sestavljajo rektor ter dekani in direktor raziskovalne članice univerze.

Rektor sklicuje kolegije po potrebi. Nanju praviloma vabi predstavnika študentskega sveta univerze.

33.a člen

Svet zaupnikov je rektorjevo posvetovalno telo, ki lahko oblikuje mnenja k letnemu programu dela in letnemu poročilu ter strategijam razvoja univerze. Rektor v Svet zaupnikov imenuje vsakokratne zastopnike pravnih oseb s področja gospodarstva, javnega sektorja ter občin.

Svet zaupnikov lahko preko ekspertnih skupin za študijske programe in razvojno raziskovalne dejavnosti oblikuje mnenja k predlogom za nove študijske programe, predlogom za ciljne raziskovalne programe in razvojne raziskovalne grozde oziroma skupne tehnološke podlage.

34. člen

Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

-       visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,

-       študentje in

-       drugi delavci.

Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas.

Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

-       delavci iz prve alineje prvega odstavka tega člena 70 % vseh glasov,

-       študenti 20 % vseh glasov,

-       delavci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena 10 % vseh glasov,

pri čemer je utež posameznega glasu največ ena.

Volitve rektorja natančneje določa pravilnik, ki ureja volitve rektorja univerze in ga sprejme senat univerze.

34.a člen

Senat univerze najkasneje šest mesecev pred potekom mandata rektorja oziroma najkasneje en mesec po dnevu, ko je rektorju funkcija prenehala pred potekom mandata, razpiše volitve za novega rektorja.

Za rektorja univerze je izvoljen kandidat, ki je v prvem krogu volitev prejel večino vseh veljavnih glasov.

Če senat ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni prejel večine vseh veljavnih glasov, se v roku osmih dni izvede drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

V drugem krogu je za rektorja izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino vseh veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov se volitve med kandidatoma ponovijo po enakem pravilu, kot je določeno za drugi krog volitev.

1.2 Senat univerze

35. člen

Senat univerze je najvišji strokovni organ univerze. Število članov senata zagotavlja enakopravno zastopanost vseh znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij članic.

Senat univerze ima najmanj 21 članov. Za člane senata univerze so lahko izvoljeni visokošolski učitelji (docent, izredni profesor, redni profesor) in znanstveni delavci (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik), ki so zaposleni na univerzi, ter študentje, ki imajo v senatu najmanj eno petino vseh članov, a ne manj kot šest. Člani senata univerze iz visokih strokovnih šol so lahko tudi drugi visokošolski učitelji.

Rektor je član senata po položaju.

Člani upravnega odbora univerze ne morejo biti člani senata univerze.

35.a člen

Člani senata univerze so izvoljeni v senatih oziroma znanstvenih svetih članic tako, da vsak senat članice in znanstveni svet članice izvoli po tri člane senata univerze. Vsaka fakulteta ima v senatu po enega predstavnika iz vrst študentov, ki ga izvoli študentski svet fakultete in je hkrati tudi član študentskega sveta univerze. Predstavnik iz vrst študentov mora ob izvolitvi v senat univerze na študiju v preteklem študijskem letu izkazovati povprečno oceno vsaj 8. To določilo ne velja za tiste predstavnike študentov, ki imajo v študijskem letu izvolitve v senat univerze prvič status študenta.

Pri izračunu števila študentov se v primeru necelega števila število članov senata iz vrst študentov zaokroži navzgor.

36. člen

Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev in znanstvenih delavcev traja štiri leta, iz vrst študentov pa dve leti. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

Članstvo v senatu preneha s potekom mandata, s prenehanjem funkcije oziroma statusa, ki je bil podlaga za imenovanje v senat, s prenehanjem delovnega razmerja ali z odstopom.

37. člen

Najmanj šest mesecev pred iztekom mandata članom senata univerze ali v primeru nadomestnih volitev rektor pozove senate in znanstvene svete članic ter študentski svet univerze, da izvedejo volitve v senat univerze, v skladu s tem statutom in pravilnikom, ki ureja volitve organov univerze.

38. člen

Senat univerze:

-       oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,

-       sprejema letni program dela, letno poročilo in program razvoja univerze v enakem besedilu kot upravni odbor in spremlja njihovo uresničevanje,

-       sprejema statut univerze ter njegove spremembe in dopolnitve v enakem besedilu kot upravni odbor univerze,

-       odloča o ustanovitvi oziroma sprejemu nove ali pridružene članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,

-       sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega in znanstveno-raziskovalnega dela univerze,

-       sprejema pravilnik, ki ureja volitve organov univerze,

-       določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,

-       potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,

-       sprejema študijske programe na predlog senata članice oziroma senatov članic,

-       sprejema vsebino razpisa za vpis in omejitev vpisa v dodiplomske in podiplomske študijske programe ter sprejme poročilo o vpisu,

-       potrjuje teme doktorskih disertacij,

-       sprejema pravilnik za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,

-       daje soglasje k vsebini dokumentacije, ki se vodi v visokošolskem izobraževanju za študente,

-       kot drugostopenjski organ odloča o ugovorih in pritožbah študentov zoper sklepe, s katerimi senat članice odloči o pravicah, obveznostih in odgovornostih študenta; za odločanje lahko senat pooblasti komisijo pristojno za odločanje o študentskih zadevah,

-       kot drugostopenjski organ odloča o ugovorih in pritožbah zoper sklepe, s katerimi senat članice odloči o vpisu v študijski program; za odločanje lahko senat pooblasti komisijo, pristojno za odločanje o pritožbah kandidatov ob vpisu v študijske programe univerze,

-       sprejema merila in postopke za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev,

-       s sklepom imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,

-       sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,

-       povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,

-       daje soglasje k merilom o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela (samoevalvacija univerze),

-       pripravlja in sprejema merila, po katerih študentje pripravljajo mnenje o izobraževalnem delu učiteljev,

-       na predlog senata ali znanstvenega sveta članice voli visokošolske učitelje in raziskovalce v nazive v skladu z določili tega statuta,

-       daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitvijo v višji naziv za visokošolske učitelje in raziskovalce v skladu z določili tega statuta,

-       odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova »Zaslužni profesor« in naslova »Častni senator Univerze na Primorskem« in drugih nagrad univerze,

-       sprejema študijski koledar,

-       daje soglasje h kandidatom za prorektorje,

-       imenuje komisijo, ki odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v primeru interdisciplinarnih študijskih programov oziroma programov, ki jih ne izvaja nobena članica univerze,

-       razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,

-       sprejema poslovnik za svoje delo,

-       opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.

39. člen

Senat univerze obravnava vprašanja iz svoje pristojnosti in sklepa na sejah.

Senat univerze je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.

Za sprejem in spremembe statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

Delovanje senata se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze. Za sprejem poslovnika senata sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

40. člen

Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora univerze.

41. člen

Seje senata sklicuje in vodi rektor. V odsotnosti ga nadomešča pooblaščeni oziroma najstarejši član senata.

Sejo senata rektor skliče po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.

1.3 Komisije senata univerze

42. člen

Senat ima naslednje komisije:

-       za študijske zadeve,

-       za študentske zadeve,

-       za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,

-       za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,

-       za izvolitve v nazive,

-       za kakovost,

-       za univerzitetne nagrade,

-       in statutarno komisijo.

Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije.

Sestavo in število članov komisije, naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače. Za člane komisije so lahko imenovani zaposleni na univerzi, le izjemoma pa lahko senat univerze imenuje za člane komisije tudi zunanje strokovnjake z določenih področij, za katera se komisija imenuje.

43. člen

Po funkciji so člani posameznih komisij prorektorji s področij dela komisije. Delo posamezne komisije vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije.

Študenti imajo v komisijah, ki obravnavajo pravice in obveznosti študentov, svoje predstavnike.

Komisije so sklepčne, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom ali drugimi akti določeno drugače.

Rektor univerze in dekani članic univerze ne morejo biti člani komisij senata.

44. člen

(črtan)

45. člen

Komisija za izvolitve v nazive daje mnenja senatu univerze v postopkih izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev v skladu z merili za izvolitve v nazive v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.

Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.

Kandidatu, ki je v skladu z merili za izvolitev pravočasno vložil popolno vlogo za izvolitev, vendar postopek do izteka veljavnosti dotedanjega naziva še ni končan, se veljavnost obstoječega naziva podaljša do dokončne odločitve.

46. člen

V komisiji so po en predstavnik vsake članice univerze, ki izvajajo izobraževalno ali raziskovalno dejavnost, tako da so v komisiji enakovredno zastopana vsa študijska in raziskovalna področja.

Člane komisije za izvolitve v nazive imenuje senat univerze za dobo štirih let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati oziroma znanstveni sveti članic univerze.

Član komisije za izvolitve v nazive je lahko redni profesor ali znanstveni svetnik. Člani komisije za izvolitve v nazive na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

V primeru, da na članici univerze ne opravlja dela visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec z nazivom redni profesor ali znanstveni svetnik, ki bi lahko predstavljal članico univerze v komisiji za izvolitve v nazive, lahko senat oziroma znanstveni svet članice predlaga drugega kandidata z nazivom izrednega profesorja oziroma višjega znanstvenega sodelavca. Član komisije, ki ima nižji naziv od kandidata, pri izvolitvi ne more glasovati.

47. člen

Komisija za študentske zadeve univerze ima devet članov, in sicer sedem iz vrst delavcev univerze in dva iz vrst študentov.

Člane komisije iz vrst delavcev imenuje senat univerze, člana komisije iz vrst študentov pa študentski svet univerze.

Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme senat univerze.

V pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka.

47.a člen

Statutarna komisija je komisija senata in upravnega odbora univerze, ki obravnava in predlaga v sprejem senatu in upravnemu odboru univerze predlog statuta univerze ter njegovih sprememb in dopolnitev ter podaja mnenje organom univerze o usklajenosti splošnih aktov univerze ter članic s statutom univerze.

Statutarna komisija ima pet članov. En član komisije je predstavnik študentov. Mandat članov traja štiri leta, razen mandata predstavnika študentov, ki traja dve leti.

Člane na predlog rektorja in članic univerze imenuje senat univerze.

47.b člen

Statutarna komisija se lahko o statutarnih vsebinah v okviru univerze in izven nje pri svojem delu posvetuje s pravno stroko in pridobiva njena mnenja.

Statutarna komisija dela v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze in potrdi upravni odbor univerze.

1.4 Upravni odbor univerze

48. člen

Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o gospodarskih zadevah in skrbi za gospodarjenje univerze.

49. člen

Upravni odbor ima devet članov, in sicer:

-       tri predstavnike ustanovitelja,

-       štiri predstavnike univerze, od tega tri iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstveno–raziskovalno dejavnost (visokošolski učitelji in sodelavci ter raziskovalci) in enega predstavnika drugih delavcev,

-       enega predstavnika študentov,

-       enega predstavnika delodajalcev.

V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor, prorektorji ter člani senata univerze.

Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo skliče rektor.

50. člen

Upravni odbor:

-       sprejema statut univerze ter njegove spremembe in dopolnitve v enakem besedilu kot senat,

-       sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje in gospodarjenje univerze,

-       sprejema letni program dela, letno poročilo in program razvoja univerze v enakem besedilu kot senat in spremlja njihovo uresničevanje,

-       daje predhodno soglasje ob sprejemanju oziroma ustanovitvi nove ali pridružene članice v univerzo,

-       daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

-       sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,

-       sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij in cenik nastanitev ter drugih storitev v Študentskih domovih,

-       sprejema odločitve o upravljanju premoženja in o investicijah univerze,

-       sprejema poslovnik o svojem delu,

-       sprejema merila za razporejanje letnih sredstev za študijsko dejavnost,

-       sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.

51. člen

Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti. Člani upravnega odbora so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.

Upravni odbor ima predsednika in njegovega namestnika. Izvolita se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstveno-raziskovalno dejavnost, namestnik predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja, ali nasprotno.

Delovanje upravnega odbora se ureja s poslovnikom.

52. člen

Na listi kandidatov za člana upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstvenoraziskovalno dejavnost, so izvoljeni trije kandidati, ki so prejeli največ glasov.

Predstavnika delodajalcev univerza določi prek javnega poziva v soglasju z ustanoviteljem med kandidati, ki jih predlagajo predstavniki delodajalcev v skladu z določbami akta o ustanovitvi univerze. Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije.

Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa pravilnik o volitvah predstavnikov študentov v organe univerze.

Postopek volitev upravnega odbora določa pravilnik, ki ureja volitve organov univerze.

52.a člen

Članstvo v upravnem odboru preneha s potekom mandata, prenehanjem funkcije oziroma statusa, ki je bil podlaga za imenovanje, s prenehanjem delovnega razmerja ali z odstopom.

Pred potekom mandata upravni odbor sproži postopek za izvolitev članov nove sestave upravnega odbora. Sklep o začetku postopka za izvolitev članov upravnega odbora sprejme rektor najkasneje devetdeset dni pred potekom mandata članom upravnega odbora.

Nadomestna izvolitev članov upravnega odbora se opravi, če se spremeni razmerje članov glede na njihovo sestavo določeno v tem statutu. Mandat nadomestnega člana traja do poteka mandata člana, namesto katerega je izvoljen.

Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

53. člen

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Za sprejem statuta je potrebna dvotretjinska večina vseh članov.

Na seje upravnega odbora so vabljeni brez pravice glasovanja tudi predstavniki tistih članic univerze, ki v upravnem odboru nimajo svojega izvoljenega člana.

54. člen

Upravni odbor lahko ustanovi komisije in delovna telesa.

1.5 Študentski svet univerze

Študentski svet univerze

55. člen

Študentski svet je organ univerze, ki zastopa interese študentov.

56. člen

Volitve in način organiziranja študentskega sveta univerze so opredeljene v pravilih o delu študentskega sveta univerze, ki jih sprejme študentski svet.

57. člen

Študentski svet univerze sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic univerze in po en predstavnik študentskega sveta vsake članice, ki ga izvoli študentski svet posamezne članice.

58. člen

(črtan)

59. člen

Študentski svet univerze obravnava statut univerze in vse zadeve, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ter daje pristojnim organom univerze mnenje o njih. Študentski svet univerze voli člane organov univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov v skladu z veljavno zakonodajo in tem statutom.

Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko študentski svet univerze zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.

60. člen

Študentski svet univerze sprejme splošni akt univerze, s katerim uredi delovanje študentskega sveta univerze in študentskih svetov članic univerze.

Študentski svet članice lahko svoje delovanje podrobneje uredi tudi s samostojno sprejetimi pravili, ki pa morajo biti v skladu s splošnim aktom univerze iz prejšnjega odstavka tega člena.

61. člen

Mandat članov študentskega sveta univerze traja eno leto oziroma do prenehanja položaja predsednika oziroma članstva v študentskem svetu članice.

Član študentskega sveta univerze lahko ponovno opravlja mandat.

2. Organi članic univerze

2.1 Organi fakultet

62. člen

Organi članice, ki je fakulteta, so:

-       dekan,

-       senat,

-       akademski zbor in

-       študentski svet.

2.1.1 Dekan

63. člen

Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico ter odgovarja za zakonitost dela članice.

Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o ustanovitvi univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana.

Dekan je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.

64. člen

Za dekana članice je lahko izvoljen visokošolski učitelj (docent, izredni profesor, redni profesor), ki ima na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vsaj za polovični delovni čas na članici, na kateri kandidira.

Dekana na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

-       visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici,

-       študenti vpisani na študijske programe članice in

-       ostali delavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici.

Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

-       delavci iz prve alineje drugega odstavka tega člena 70 % vseh glasov,

-       študenti 20 % vseh glasov,

-       delavci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena 10 % vseh glasov,

pri čemer je utež posameznega glasu največ ena.

Za dekana je izvoljen kandidat, ki je v prvem krogu volitev prejel večino vseh veljavnih glasov.

Če senat članice ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za dekana ni prejel večine vseh veljavnih glasov, se v roku osmih dni izvede drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za dekana, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

V drugem krogu je za dekana izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov se volitve med kandidatoma ponovijo po enakem pravilu, kot je določeno za drugi krog volitev.

65. člen

Dekan:

-       organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško delo in strokovno delo ter poslovanje članice,

-       v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,

-       je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),

-       predlaga temeljne razvojne in poslovne politike,

-       predlaga ustanavljanje organizacijskih enot,

-       senatu članice predlaga v sprejem letni program dela članice in letno poročilo članice,

-       sklicuje in vodi seje senata članice,

-       izvršuje sklepe senata članice,

-       najmanj enkrat na leto poroča o delu akademskemu zboru, senatu članice in rektorju,

-       s soglasjem senata članice imenuje prodekane ter komisije in druga delovna telesa,

-       senatu članice predlaga ustanovitev in ukinitev upravnega sveta članice,

-       opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in splošnimi akti univerze.

66. člen

Članica ima enega ali več prodekanov. Število in delovno področje prodekanov določi članica s pravili.

V primeru odsotnosti dekana ga nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti, sicer pa najstarejši prodekan. Pooblastilo dekana za nadomeščanje se lahko nanaša le na pristojnosti dekana, ki jih ima v skladu s tem statutom.

Dekan članice lahko rektorju predlaga, da prodekana, ki ga nadomešča, pooblasti tudi za izvrševanje nalog iz pristojnosti rektorja, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članice, za katere je v skladu s tretjim odstavkom 28. člena lahko pooblaščen dekan članice.

66.a člen

Dekan članice lahko, s predhodnim soglasjem rektorja, imenuje pomočnike dekana in jim s sklepom o imenovanju določi naloge.

Dekan članice lahko imenuje le enega pomočnika dekana. (črtan)

Za pomočnika dekana je lahko imenovan, kdor ima:

-       vsaj 7. raven izobrazbe,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,

-       aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Mandat pomočnika dekana je vezan na mandat dekana članice. Dekan lahko, s predhodnim soglasjem rektorja, razreši pomočnika dekana pred iztekom njegovega mandata.

Pomočnik dekana je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

67. člen

Postopek za volitve dekana se začne najmanj šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.

Če članica do izteka mandata dekana ne izvoli dekana, imenuje dekana rektor izmed učiteljev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.

Volitve natančneje določa pravilnik, ki ureja volitve dekanov in ga sprejme senat univerze.

Članica s svojimi pravili določi postopek izvolitve dekana. (črtan)

2.1.2 Senat

68. člen

Senat je najvišji strokovni organ članice.

Senat sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi in delo opravljajo na članici, ter študentje. Ima najmanj sedem članov.

Člane senata iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev voli akademski zbor članice, člane iz vrst študentov pa študentski svet članice.

Število članov senata in način izvolitve določi članica s pravili, tako da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja članice.

Po svoji funkciji so člani senata dekan in predstavniki študentskega sveta članice.

Mandatna doba članov senata traja štiri leta. Število in način izvolitve članov senata določi članica s pravili, s tem da mora biti najmanj petina članov iz vrst študentskega sveta. Mandat predstavnikov študentov v senatu traja dve leti. S prenehanjem statusa študenta preneha tudi članstvo v senatu članice.

Članstvo v senatu preneha s potekom mandata, s prenehanjem funkcije oziroma statusa, ki je bila podlaga za izvolitev v senat, v primeru prenehanja delovnega razmerja ali z odstopom.

69. člen

Način volitev članov senata iz vrst študentov določi pravilnik, ki določa način izvolitve predstavnikov v organe članic in ga sprejme študentski svet univerze.

70. člen

Seje senata sklicuje in vodi dekan. V njegovi odsotnosti ga nadomešča pooblaščeni oziroma najstarejši član senata.

71. člen

Senat članice razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in izobraževalnega dela članice in predlaga senatu univerze sprejem sklepov.

Senat:

-       sprejema pravila članice,

-       oblikuje in predlaga v sprejem senatu univerze študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje,

-       na podlagi volitev predlaga rektorju v imenovanje dekana,

-       v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja in sodelavca ter raziskovalca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata,

-       voli visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce v nazive oziroma predlaga senatu univerze kandidate za izvolitve v nazive v skladu z merili za izvolitve v nazive,

-       sprejema letni program dela in letno poročilo članice,

-       imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter predlaga senatu univerze v potrditev temo doktorske disertacije,

-       imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,

-       določa način sprejemanja in ocenjevanja zaključnih del na študijskih programih prve in druge stopnje,

-       imenuje mentorja oziroma somentorja študentu podiplomskih študijskih programov tretje stopnje, kadar za to ni pristojen drug organ,

-       imenuje komisijo, ki odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v primerih, ki jih določa zakon,

-       imenuje komisije in delovna telesa senata članice,

-       kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov članice v študentskih zadevah; za odločanje lahko senat članice pooblasti komisijo pristojno za odločanje o študentskih zadevah,

-       kot prvostopenjski organ odloča o vlogah kandidatov za vpis v študijske programe članice; za odločanje lahko senat članice pooblasti komisijo, pristojno za odločanje o študentskih zadevah,

-       oblikuje predloge za priznanja in nagrade članice in univerze,

-       razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta članice s področja njegove pristojnosti,

-       skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela,

-       predlaga imenovanja predstavnikov članice v strokovne organizacije in organe zunaj članice,

-       na predlog dekana lahko odloča o ustanovitvi in ukinitvi upravnega sveta članice,

-       opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom senata, ki ga sprejme senat z dvotretjinsko večino vseh članov senata.

Način dela senata določi članica s poslovnikom.

Delovna in posvetovalna telesa senata

72. člen

Senat članice ima komisije za študijske zadeve, študentske zadeve, znanstveno-raziskovalno in razvojno delo in komisijo, ki spremlja kakovost izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega dela.

Po potrebi lahko članica s pravili ali senat članice s sklepom oblikuje dodatne komisije in delovna telesa senata članice.

Članica ima lahko upravni svet, ki je posvetovalno telo senata in dekana članice.

2.1.3 Akademski zbor

73. člen

Akademski zbor sestavljajo vsi, ki so na univerzi zaposleni kot visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ter delo po pogodbi o zaposlitvi opravljajo na članici ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.

Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi drugi delavci. Način volitev predstavnikov drugih delavcev, ki sodelujejo v akademskem zboru, določi pravilnik, ki določa način izvolitve predstavnikov v organe članic in ga sprejme senat članice.

74. člen

Akademski zbor voli člane senata članice. Način volitev članov senata določa članica s pravili.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo le člane senata članice, ki so predstavniki študentov.

Akademski zbor obravnava poročila dekana o delu članice ter daje predloge in pobude senatu.

Akademski zbor se sestane vsaj enkrat na leto.

Akademski zbor je sklepčen, če je na seji prisotna vsaj polovica vseh članov akademskega zbora.

Akademski zbor sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov.

2.1.4 Upravni odbor

(črtano)

75. člen

(črtan)

76. člen

(črtan)

2.1.5 Študentski svet

77. člen

Študentski svet članice je organ študentov članice.

Študentski svet ima najmanj devet članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje članice.

Način volitev članov in njihovo delovanje določi poseben akt, ki ga sprejme študentski svet univerze.

Študentski svet članice lahko svoje delovanje podrobneje uredi tudi s samostojno sprejetimi pravili, ki morajo biti v skladu s splošnim aktom univerze iz 60. člena.

78. člen

Študentski svet članice:

-       razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,

-       na podlagi študentske ankete daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev,

-       oblikuje mnenja študentov članice za študentski svet univerze in voli člane delovnih teles in organov članice iz vrst študentov, kadar je tako določeno s pravili članice.

79. člen

Če mnenje, ki ga je dal študentski svet članice v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ članice univerze na prvi naslednji seji zadevo ponovno obravnava, o njej odloči in o svojih stališčih obvesti študentski svet.

80. člen

Mandat članov študentskega sveta članic traja eno leto. S prenehanjem statusa študenta preneha tudi članstvo v študentskem svetu članice.

Član študentskega sveta članice je lahko ponovno izvoljen.

2.2 Organi raziskovalnih zavodov univerze

81. člen

Organi članice, ki je raziskovalni zavod, so:

-       direktor,

-       znanstveni svet in

-       zbor raziskovalcev.

2.2.1 Direktor

82. člen

Direktor vodi, zastopa in predstavlja članico ter odgovarja za zakonitost dela članice.

Direktor je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o ustanovitvi univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na direktorja.

Direktor je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.

83. člen

Direktorja imenuje rektor za dobo štirih let na predlog znanstvenega sveta članice izmed znanstvenih delavcev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze, v 15 dneh po prejetem sklepu o izvolitvi v znanstvenem svetu članice.

Rektor lahko imenovanje direktorja zadrži. V tem primeru predlog z obrazložitvijo v 15 dneh po prejetem sklepu o izvolitvi v znanstvenem svetu članice vrne znanstvenemu svetu članice v ponovno obravnavo in odločanje. V primeru, da znanstveni svet članice ponovno predlaga istega kandidata, ga rektor v 15 dneh imenuje za direktorja.

Direktor je lahko ponovno imenovan.

Direktor je lahko predčasno razrešen:

1.     na lastno zahtevo,

2.     če s svojim delom huje ali večkrat krši zakonodajo Republike Slovenije ter predpise, statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno ne izvršuje zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravna v nasprotju z njimi,

3.     če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračitvijo pooblastil prizadene univerzi ali njenim članicam večjo škodo ali če bi zaradi takšnega njegovega dela taka škoda lahko nastala,

4.     če so bile z izvajanjem njegovih sklepov kršene zakonite pravice delavcev ali študentov ali je bila po njegovi krivdi povzročena škoda univerzi ali članicam univerze,

5.     če izgubi naziv ali mu je prenehalo delovno razmerje na univerzi.

Rektor lahko razreši direktorja pred potekom njegovega mandata tudi na predlog znanstvenega sveta članice, izglasovanega z dvotretjinsko večino vseh članov znanstvenega sveta članice.

V primerih predčasne razrešitve direktorja imenuje rektor izmed znanstvenih delavcev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze, na predlog znanstvenega sveta članice osebo, ki izvaja in opravlja naloge in pristojnosti direktorja članice in izvede postopek volitev novega direktorja, vendar najdlje za obdobje šestih mesecev.

84. člen

Direktor:

-       organizira, vodi in usklajuje znanstveno-raziskovalno, izobraževalno in strokovno delo ter poslovanje članice,

-       v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,

-       je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, znanstvenoraziskovalnega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),

-       predlaga temeljne razvojne in poslovne politike,

-       predlaga ustanavljanje organizacijskih enot,

-       znanstvenemu svetu članice predlaga v sprejem letni program dela članice in letno poročilo članice,

-       sklicuje in vodi seje znanstvenega sveta članice,

-       izvršuje sklepe znanstvenega sveta članice,

-       najmanj enkrat na leto poroča o delu zboru raziskovalcev članice, znanstvenemu svetu članice in rektorju,

-       s soglasjem znanstvenega sveta članice imenuje komisije in druga delovna telesa,

-       znanstvenemu svetu članice predlaga ustanovitev in ukinitev upravnega sveta članice,

-       opravlja druge naloge v skladu z zakonom, s tem statutom in splošnimi akti univerze.

84.a člen

Članica ima lahko enega ali več pomočnikov direktorja. Število in delovno področje pomočnikov direktorja določi članica s pravili.

V primeru odsotnosti direktorja ga nadomešča pomočnik direktorja, ki ga direktor za to pooblasti, sicer pa najstarejši pomočnik direktorja. Pooblastilo direktorja za nadomeščanje se lahko nanaša le na pristojnosti direktorja, ki jih ima v skladu s tem statutom.

Direktor članice lahko rektorju predlaga, da pomočnika direktorja, ki ga nadomešča, pooblasti tudi za izvrševanje nalog iz pristojnosti rektorja, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članice, za katere je v skladu s tretjim odstavkom 28. člena lahko pooblaščen direktor članice.

85. člen

Postopek za imenovanje direktorja se začne najmanj šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.

Če znanstveni svet članice do izteka mandata direktorja ne predlaga kandidata za direktorja, imenuje direktorja rektor izmed znanstvenih delavcev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.

Članica s svojimi pravili določi postopek izvolitve direktorja.

2.2.2 Znanstveni svet

86. člen

Znanstveni svet je najvišji strokovni organ članice.

Znanstveni svet sestavljajo znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi in delo opravljajo na članici ter izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze. Ima najmanj sedem članov.

Člane znanstvenega sveta voli zbor raziskovalcev članice.

Število članov in način izvolitve znanstvenega sveta določi članica s pravili.

Direktor je član znanstvenega sveta po funkciji in mu predseduje.

Mandat članov znanstvenega sveta traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.

Znanstveni svet ima namestnika predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo njegovi člani.

Članstvo v znanstvenem svetu preneha s potekom mandata, s prenehanjem funkcije, ki je bila podlaga za izvolitev v znanstveni svet, v primeru prenehanja delovnega razmerja ali z odstopom.

Članica ima lahko upravni svet, ki je posvetovalno telo znanstvenega sveta in direktorja članice.

87. člen

Postopek volitev članov, mandat ter način dela znanstvenega sveta določa pravilnik, ki ga sprejme znanstveni svet članice.

88. člen

Znanstveni svet:

-       sprejema pravila članice,

-       oblikuje strokovne podlage za pripravo raziskovalnih programov članice,

-       oblikuje strokovne podlage za študijske programe na področjih, na katerih raziskuje,

-       rektorju predlaga v imenovanje direktorja članice,

-       vsebinsko usklajuje pripravo programa dela,

-       v postopku izvolitve v naziv raziskovalca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata,

-       voli raziskovalce v nazive oziroma predlaga senatu univerze kandidate za izvolitve v nazive v skladu z merili za izvolitve v nazive,

-       daje mnenja in pobude glede organizacije in pogojev za razvoj dejavnosti,

-       sprejema letni program dela in letno poročilo članice,

-       daje mnenje k izbiri delavcev s posebnimi odgovornostmi,

-       na zahtevo rektorja in senata univerze, upravnega odbora in direktorja daje predloge in mnenja o vseh strokovnih vprašanjih,

-       predlaga in daje mnenje o nabavi pomembnejše raziskovalne opreme,

-       spodbuja inovacijsko dejavnost, evidentira, obravnava in daje mnenja o prijavah patentov, inovacij in koristnih predlogov,

-       predlaga imenovanja predstavnikov članice v strokovne organizacije in organe zunaj članice,

-       na predlog direktorja odloča o ustanovitvi in ukinitvi upravnega sveta članice,

-       opravlja druge strokovne zadeve, za katere ga pooblastijo posamezni organi članice ali je tako določeno z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti članice.

Znanstveni svet dela in sklepa na sejah skladno s poslovnikom.

2.2.3 Zbor raziskovalcev

88.a člen

Zbor raziskovalcev članice sestavljajo vsi na univerzi zaposleni, ki delo opravljajo na članici kot raziskovalci.

88.b člen

Zbor raziskovalcev voli člane znanstvenega sveta članice in predlaga znanstvenemu svetu članice enega kandidata za direktorja. Pravico do glasovanja za člane znanstvenega sveta in predloge za direktorja imajo vsi člani zbora raziskovalcev. Način volitev članov znanstvenega sveta določa članica s pravili.

Zbor raziskovalcev obravnava poročila direktorja o delu članice ter daje predloge in pobude znanstvenemu svetu.

Zbor raziskovalcev se sestane vsaj enkrat na leto.

Zbor raziskovalcev je sklepčen, če je na seji prisotna vsaj polovica vseh članov zbora raziskovalcev. Zbor raziskovalcev sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov.

2.2.4 Upravni odbor

(črtano)

89. člen

(črtan)

90. člen

(črtan)

2.3 Organi drugega zavoda, članice univerze – Študentski domovi

2.3.1 Direktor članice Študentski domovi

90.a člen

Direktor članice Študentski domovi je strokovni vodja članice. Direktorja članice po izvedenem javnem razpisu in predhodnem mnenju sveta Študentskih domov imenuje rektor za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa ponovno imenovan.

90.b člen

Za direktorja članice Študentski domovi je lahko imenovan, kdor ima:

-       vsaj 7. raven izobrazbe,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       praviloma pet let delovnih izkušenj,

-       aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

90.c člen

Direktor zastopa in predstavlja članico Študentski domovi, vodi in usklajuje njen delovni proces in poslovanje ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.

Enkrat letno poroča o delu članice svetu Študentskih domov, senatu univerze in rektorju univerze.

Direktor je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.

Direktor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.

90.č člen

Direktorju članice Študentski domovi preneha mandat, oziroma je lahko razrešen, pred potekom časa, za katerega je imenovan:

-       če direktor sam zahteva razrešitev,

-       če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi,

-       če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih članice ali univerze ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov upravnega odbora ali ravna v nasprotju z njimi,

-       če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice,

-       če mu na osnovi zakona preneha mandat iz drugih razlogov.

Razrešitev direktorja se smiselno izvede po postopku, kot je bil imenovan.

Svet Študentskih domov mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi, razen če razrešitev zahteva sam direktor, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku osmih dni o njih izjavi.

2.3.2 Svet Študentskih domov

90.d člen

Svet Študentskih domov je najvišji organ članice, ki ga sestavljajo: predstavnik delavcev članice, predstavnik študentov stanovalcev študentskih domov, trije predstavniki univerze.

Mandat predstavnikov delavcev članice in predstavnikov univerze traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat predstavnika študentov stanovalcev študentskih domov traja dve leti in je lahko ponovno izvoljen.

Predstavnika delavcev članice izmed sebe izvolijo delavci na zboru delavcev, predstavnike univerze imenuje rektor, predstavnika stanovalcev študentskih domov pa izmed sebe izvolijo stanovalci.

90.e člen

Svet Študentskih domov:

-       sprejema pravila o delovanju članice;

-       sprejema letni program dela in letno poročilo članice;

-       spremlja izvajanje letnega programa dela;

-       direktorju članice Študentski domovi daje mnenja in predloge glede organiziranosti dela in pogojev za razvoj dejavnosti;

-       rektorju univerze daje mnenje o kandidatu za direktorja;

-       opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.

Svet Študentskih domov opravlja tudi funkcijo upravnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za upravne odbore drugih članic, s tem da se upoštevajo določbe statuta, ki razmejujejo pristojnosti direktorja članice Študentskih domov. (črtan)

90.f člen

Člani Sveta Študentskih domov izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika, ki nadomešča predsednika v času njegove zadržanosti ali če ga je predsednik za to pooblastil. Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.

Svet Študentskih domov sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov, če s statutom ali zakonom ni določeno drugače.

2.3.3 Študentski svet stanovalcev

90.g člen

Študentski svet stanovalcev je organ stanovalcev v Študentskih domovih univerze. Oblikuje se na način, da se zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih študentskih domovih.

Študentski svet stanovalcev ima smiselno enake pristojnosti in naloge, kot jih imajo študentski sveti članic univerze. Delovanje, volitve in način organiziranja študentskega sveta stanovalcev se natančneje opredeli v pravilih delovanja članice ter v poslovniku o delu študentskega sveta stanovalcev.

Študentski svet stanovalcev z večino vseh članov izvoli svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo organa. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.

2.4 Organi drugega zavoda, članice univerze – Univerzitetna knjižnica

90.h člen

Organi članice Univerzitetna knjižnica so:

-       direktor,

-       strokovni svet in

-       svet uporabnikov.

2.4.1 Direktor članice Univerzitetna knjižnica

90.i člen

Direktor članice Univerzitetna knjižnica je strokovni in poslovodni vodja članice. Direktorja članice po izvedenem javnem razpisu in predhodnem mnenju strokovnega sveta imenuje rektor za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa ponovno imenovan.

90.j člen

Za direktorja članice Univerzitetna knjižnica je lahko imenovan, kdor ima:

-       vsaj 7. raven izobrazbe,

-       opravljen bibliotekarski izpit,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       vsaj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, od tega vsaj tri leta v knjižničarstvu ali drugi informacijski dejavnosti,

-       znanje vsaj enega svetovnega jezika na višji ravni.

90.k člen

Direktor zastopa in predstavlja članico Univerzitetna knjižnica, vodi in usklajuje njen delovni proces in poslovanje ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.

Direktor organizira ter upravno in strokovno vodi knjižnično-informacijsko dejavnost Univerzitetne knjižnice in je odgovoren za njene razvojne in letne delovne načrte ter finančne in kadrovske načrte.

Enkrat letno poroča o delu članice strokovnemu svetu, senatu univerze in rektorju univerze.

Direktor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze ter pooblastili rektorja.

90.l člen

Direktorju članice Univerzitetna knjižnica preneha mandat, oziroma je lahko razrešen, pred potekom časa, za katerega je imenovan:

-       če sam zahteva razrešitev,

-       če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi,

-       če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih članice ali univerze ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov strokovnega sveta ali ravna v nasprotju z njimi,

-       če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice,

-       če mu na osnovi zakona preneha mandat iz drugih razlogov.

Razrešitev direktorja se smiselno izvede po postopku, kot je bil imenovan.

Strokovni svet Univerzitetne knjižnice mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi, razen če razrešitev zahteva sam direktor, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku osmih dni o njih izjavi.

2.4.2 Strokovni svet Univerzitetne knjižnice

90.m člen

Strokovni svet Univerzitetne knjižnice je najvišji organ članice, ki ga sestavlja sedem članov in sicer dva predstavnika strokovnih delavcev, trije predstavniki univerze in en predstavnik študentov.

Direktor Univerzitetne knjižnice je član strokovnega sveta po položaju in mu predseduje.

Mandat predstavnikov strokovnih delavcev članice in predstavnikov univerze traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat predstavnika študentov traja dve leti in je lahko ponovno izvoljen.

Predstavnike strokovnih delavcev članice izmed sebe izvolijo strokovni delavci na zboru delavcev, predstavnike univerze imenuje rektor, predstavnika študentov pa izvoli Študentski svet Univerze na Primorskem.

90.n člen

Strokovni svet Univerzitetne knjižnice:

-       sprejema pravila o delovanju članice;

-       sprejema letni program dela in letno poročilo članice;

-       spremlja izvajanje letnega programa dela;

-       daje mnenja in predloge glede organiziranosti dela in pogojev za razvoj dejavnosti;

-       rektorju univerze daje mnenje o kandidatu za direktorja;

-       opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.

Strokovni svet Univerzitetne knjižnice odloča tudi v primerih, ko gre za dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena in skrbi za nemoteno poslovanje članice v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

V letnem poročilu, ki ga sprejme, odloča tudi o razporejanju presežka prihodkov nad odhodki ter presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenih iz lastne dejavnosti v primeru, ko gre za sredstva, ki jih ni zagotovila Republika Slovenija, v skladu z določili, ki jih predvideva zakon.

Upravni odbor univerze lahko prenese na strokovni svet članice določena pooblastila iz svoje pristojnosti, ki jih sicer prenese na upravne odbore drugih članic. (črtan)

90.o člen

Člani Strokovnega sveta Univerzitetne knjižnice izmed sebe izvolijo namestnika predsednika, ki nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti. Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi direktor.

Strokovni svet Univerzitetne knjižnice sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov, če s statutom ali zakonom ni določeno drugače.

2.4.3 Svet uporabnikov Univerzitetne knjižnice

90.p člen

Svet uporabnikov Univerzitetne knjižnice sestavlja pet članov, in sicer štirje predstavniki uporabnikov in en študent.

Predstavnike uporabnikov imenuje Strokovni svet Univerzitetne knjižnice, na podlagi javnega poziva članicam univerze, predstavnika študentov pa izvoli Študentski svet Univerze na Primorskem.

Svet uporabnikov z večino vseh članov izvoli svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo organa. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.

Svet uporabnikov ima naslednje pristojnosti in naloge:

-       obravnava vprašanja s področja strokovnega dela,

-       strokovnemu svetu in direktorju daje mnenje in predloge o programih dela in razvoja ter o organiziranosti dela in pogojih za razvoj dejavnosti,

-       direktorju daje mnenje o razvojnih in letnih delovnih načrtih ter finančnih in kadrovskih načrtih.

Delovanje, imenovanje in način organiziranja sveta uporabnikov se natančneje opredeli v pravilih delovanja članice ter v poslovniku o delu sveta uporabnikov.

3. Organiziranost univerze in članic

91. člen

Univerza ima naslednjo organiziranost:

-       rektorat univerze in

-       članice univerze.

Rektorat univerze je sestavljen iz:

-       tajništva univerze,

-       kabineta rektorja,

-       univerzitetnih centrov in

-       drugih služb.

Rektorat vodi in njegovo delo usklajuje rektor.

Organizacijske enote članice so lahko: oddelki, katedre, raziskovalne skupine, inštituti, centri in tajništvo. Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot članic uredijo članice s pravili.

Notranjo organiziranost univerze in članic določa akt o organiziranosti univerze.

91.a člen

(črtan)

3.1 Tajništvo univerze

92. člen

Tajništvo univerze izvaja upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge za univerzo kot celoto in tiste naloge za članice, ki so skupne in jih ne opravljajo tajništva članic na področjih iz 23. člena tega statuta.

Tajništvo univerze ima notranje organizacijske enote: sektorje, službe in druge notranje organizacijske enote, kot jih določa akt o organiziranosti univerze.

Tajništvo univerze vodi glavni tajnik univerze.

92.a člen

(črtan)

93. člen

(črtan)

94. člen

Za glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima:

-       vsaj 7. raven izobrazbe,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       vsaj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,

-       aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Mandat glavnega tajnika univerze je vezan na mandat rektorja.

Glavni tajnik je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

95. člen

Glavnega tajnika nadomešča v času daljše odsotnosti pooblaščenec, ki ga izmed vodstvenih delavcev tajništva univerze za to pisno pooblasti glavni tajnik oziroma v njegovi odsotnosti rektor.

V primeru, ko delovno mesto glavnega tajnika ni zasedeno, lahko rektor imenuje pomočnika rektorja za vodenje tajništva univerze, vendar najdlje za obdobje enega leta.

3.2 Tajništvo članic

96. člen

Tajništvo članice izvaja upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge za članico, ki jih kot skupne naloge za članice na področjih iz 23. člena tega statuta ne opravlja tajništvo univerze. Tajništvo članice opravlja tudi upravno-administrativne in gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem dejavnosti članice iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.

Tajništvo članice je lahko notranje razdeljeno na službe in referate.

97. člen

Tajništvo članice vodi tajnik članice.

98. člen

Za zasedbo delovnega mesta tajnika članice se zahteva izpolnjevanje naslednjih pogojev:

-       vsaj 7. raven izobrazbe,

-       vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-       praviloma pet let delovnih izkušenj,

-       aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

4. Univerzitetni centri

99. člen

Univerza lahko za opravljanje posameznih dejavnosti, ki so skupnega pomena, ustanovi univerzitetni center.

Univerzitetni centri se lahko organizirajo za naslednja področja skupnega pomena:

-       podporne dejavnosti,

-       raziskave, razvoj in umetniške dejavnosti ter

-       doktorsko in podoktorsko izobraževanje.

Center se ustanovi s sklepom senata univerze. Organiziranost in način delovanja ter financiranja se določi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

100. člen

(črtan)

101. člen

(črtan)

102. člen

(črtan)

103. člen

(črtan)

104. člen

(črtan)

5. Notranja organiziranost članic

(črtano)

105. člen

(črtan)

IV. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO IN UMETNIŠKO DELO UNIVERZE

1. Izobraževalno delo univerze

1.1 Študijski programi

106. člen

Izobraževalno delo na univerzi poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe.

Izobraževalno delo poteka tudi po študijskih programih za izpopolnjevanje in z različnimi oblikami neformalnega učenja (poletne šole, tečaji, programi usposabljanja, seminarji, delavnice ipd.).

Izvajanje študijskih programov za izpopolnjevanje in izvajanje oblik neformalnega učenja ne smeta ovirati izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

107. člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje, in sicer:

a)  prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi,

b)  druga stopnja: magistrski študijski programi in enoviti magistrski študijski programi,

c)  tretja stopnja: doktorski študijski programi.

Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa so podiplomski študijski programi.

107.a člen

Interdisciplinarni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki vključujejo več znanstvenih disciplin oziroma študijskih področij.

Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih skupno univerza ali članica univerze izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.

107.b člen

Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, poglabljanju in posodabljanju znanja.

Oblikovanje, sprejemanje in spreminjanje študijskih programov

108. člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki izhajajo iz ustanovitvenega akta univerze.

Študijske programe iz prvega odstavka oblikujejo članice na področjih, na katerih opravljajo izobraževalno in raziskovalno delo.

108.a člen

Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje na predlog senata članice sprejme senat univerze.

Študijske programe, ki jih skupno oblikujeta/oblikujejo dve ali več članic, sprejme senat univerze na predlog senatov članic univerze, ki sodelujeta/sodelujejo pri snovanju in izvajanju teh študijskih programov.

Skupne študijske programe, ki jih univerza ali članica univerze oblikuje v sodelovanju z univerzami iz Republike Slovenije ali tujine, sprejmejo senati vseh sodelujočih univerz.

108.b člen

Univerza mora študijske programe iz prejšnjega člena tega statuta akreditirati oziroma priglasiti pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v skladu z zakonom. S podeljeno akreditacijo oziroma s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ugotovljenim izpolnjevanjem določil zakona postanejo študijski programi javnoveljavni.

Študijske programe se javno objavi najkasneje do razpisa za vpis.

108.c člen

Obvezne sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe in študijskih programov za izpopolnjevanje določa zakon.

Obvezne sestavine študijskih programov spreminja univerza sama. O spremembah obveznih sestavih študijskih programov univerza seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema.

Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete in poslane Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pred pridobitvijo soglasja Vlade Republike Slovenije k razpisu za vpis v skladu z zakonom.

Pogoji za vpis

109. člen

Pogoji za vpis v študijske programe za pridobitev izobrazbe so določeni z zakonom in s študijskim programom.

Pogoji za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje so določeni s študijskim programom.

109.a člen

Pogoje za vpis v študijske programe za pridobitev izobrazbe in v študijske programe za izpopolnjevanje izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Postopek za vrednotenje in priznavanje tuje listine izobraževanja v tujini za namen nadaljevanja izobraževanja v Sloveniji se izvede v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, in pravilnikom univerze, ki ureja postopek za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja. Pravilnik sprejme senat univerze.

Trajanje študija in kreditno ovrednotenje študijskih programov

110. člen

Trajanje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov je določeno z zakonom in s študijskim programom.

Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.

Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s študijskim programom.

110.a člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se ovrednotijo s kreditnimi točkami po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu ECTS (European Credit Transfer System), skladno z zakonom in merili, ki jih sprejme Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, in z merili univerze, ki urejajo kreditno vrednotenje študijskih programov na univerzi.

Število kreditnih točk po posameznih letnikih in stopnjah študija določa zakon.

Razpis za vpis

111. člen

Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa.

Razpis za vpis sprejme senat univerze na predlog senata članice univerze. O vsebini razpisa si mora univerza pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.

Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe in enovite magistrske študijske programe je skupen in se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.

Razpis za vpis v podiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.

111.a člen

Sestavine razpisa določa zakon.

Postopki in roki za prijavo na razpis in izvedbo vpisa ter način objave razpisa so določeni skladno z veljavno zakonodajo.

Omejitev vpisa

111.b člen

Univerza lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove kadrovske, prostorske, opremske ali druge zmogljivosti.

Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.

V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev vpisa predvidevata zakon in študijski program.

Učni jezik

112. člen

Učni jezik na univerzi je slovenski.

Univerza skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika na način, kot ga določa veljavna zakonodaja. V ta namen lahko univerza ponudi študentom ustrezni del izbirnih vsebin.

Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva univerza omogoči učenje slovenščine na določeni ravni.

112.a člen

Študijski programi se lahko na podlagi sklepa senata univerze na predlog senata članice izvajajo v tujem jeziku.

Če se dodiplomski in podiplomski študijski programi izvajajo v okviru javne službe, se lahko v tujem jeziku izvajajo:

-       študijski programi tujih jezikov;

-       deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov;

-       študijski programi, če se ti programi na članici izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

O izvajanju študijskih programov ali delov programov v tujem jeziku sklepa senat univerze.

V posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme senat univerze, se opredeli pravila za izdelavo in zagovor zaključne naloge (diplomsko ter magistrsko delo in naloga, doktorska disertacija) v tujem jeziku.

112.b člen

Senat univerze natančneje opredeli način skrbi za razvoj in učenje slovenščine na univerzi ter učenje in rabo tujih jezikov, ki se uvajajo v izobraževalni proces, v skladu z zakonom in tem statutom.

Prehodi med študijskimi programi

113. člen

Splošne pogoje za prehode določajo zakon in merila, ki jih sprejme Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehajati je možno med študijskimi programi iste stopnje in iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje, skladno z zakonom, z merili iz prvega odstavka tega člena ter s študijskim programom.

Prehajanje med študijskimi programi iste stopnje je mogoče ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa študijski program.

Vloge kandidatov za prehod med študijskimi programi obravnava pristojni organ članice.

Načini in oblike izvedbe študija

114. člen

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se izvajajo praviloma kot redni študij, lahko pa tudi kot izredni študij, če to dopuščajo narava študija ter lastne kadrovske in prostorske možnosti članice univerze, ki izvaja študijski program.

Izredni študij je po vsebini in zahtevnosti enak rednemu.

Postopek in način prilagoditve izvedbe študija na izrednem študiju natančneje določa pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

114.a člen

Izobraževalno delo po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po študijskih programih za izpopolnjevanje ter z različnimi oblikami neformalnega učenja (poletne šole, tečaji, programi usposabljanja, seminarji, delavnice ipd.) se lahko izvaja tudi prek spletnega učnega okolja, kot e-študij.

Postopek in način prilagoditve izvedbe izobraževalnega dela prek spletnega učnega okolja določata študijski program in pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

Izvajanje in organiziranje študijskih programov

115. člen

Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje skladno z zakonom in ustanovitvenim aktom univerze izvajajo in organizirajo univerza ali članice.

Kadar gre za skupne študijske programe, ki jih univerza oziroma članice izvajajo s partnerskimi institucijami iz Republike Slovenije ali tujine, se njihovo izvajanje uredi s sporazumom med univerzo in partnerskimi institucijami. V primeru študijskih programov, ki jih skupaj izvajata/izvajajo dve ali več članic univerze, se njihovo izvajanje uredi s sporazumom med sodelujočima članicama oziroma sodelujočimi članicami.

115.a člen

(črtan)

Študijsko leto in študijski koledar

116. člen

Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.

Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.

Če narava študija to omogoča, se, ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena, v okviru izrednega študija s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev organiziranega izobraževalnega dela možnostim študentov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

117. člen

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so določene s študijskim programom in z učnimi načrti posameznih učnih enot in so naslednje: pisni izpit, ustni izpit, pisni in ustni izpit, kolokvij ali druge oblike preizkusa znanja, nastop, aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, poročilo s strokovne prakse, seminarska naloga, diplomsko delo in druga zaključna dela oziroma naloge ter druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.

Preverjanje in ocenjevanja znanja podrobneje ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

117.a člen

Uspešnost študenta pri preverjanju in ocenjevanju znanja se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5), lahko pa tudi z opisno oceno »opravil-a« oziroma »ni opravil-a« ter »priznan-a« oziroma »ni priznan-a«, če je tako določeno s študijskim programom.

Kandidat uspešno opravi preverjanje in ocenjevanje, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) oziroma »opravil«.

Študenti morajo biti seznanjeni z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja ter z načinom določanja končne ocene predmeta.

Napredovanje po programu in hitrejše napredovanje

118. člen

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

118.a člen

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to opravičene razloge ali dodeljen status v skladu z veljavnimi pravili univerze in je to v skladu s pogoji za izjemni vpis, ki jih določa študijski program.

118.b člen

Študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe, se omogoči, da izobraževanje konča v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.

Sklep o tem sprejme senat članice na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice.

S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Ponavljanje letnika

118.c člen

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, če še ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika ali zamenjave študijskega programa, skladno z zakonom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik.

Študent lahko ponavlja letnik pod pogoji, določenimi s študijskim programom.

Vzporedni študij

119. člen

Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno izpitno oceno najmanj prav dobro (8), lahko pristojni organ članice univerze omogoči, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja en ali več visokošolskih zavodov. Pri tem hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od obiskovanja predavanj, vaj idr.).

1.2 Javne in druge listine o zaključenem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju

Diplome o pridobljeni izobrazbi

120. člen

Po opravljenih študijskih obveznostih po javnoveljavnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina.

Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Univerza jo, skladno z zakonom, izda v slovenščini in v še enem od uradnih jezikov Evropske unije in je za študenta brezplačna.

120.a člen

Diplomo podpišeta rektor univerze in dekan članice, ki je izvajalka študijskega programa, diplomo po študijskem programu, ki ga je izoblikovalo več članic, pa rektor univerze in dekani članic, ki so izvajalke študijskega programa.

Vsebino, obliko in postopek izdaje diplome ter obliko, podpisnike in postopek izdaje priloge k diplomi natančneje določa pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze. Pravilnik sprejeme senat univerze.

120.b člen

Kdor uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih vzporednega študija, dobi ločene diplome in priloge k diplomi za vsakega od vzporednih študijskih programov.

120.c člen

Kdor uspešno zaključi skupni študijski program, ki ga univerza ali članica univerze izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visokošolski zavodi, ki so nosilci skupnega programa.

Vsebino, obliko in postopek izdaje skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi. Skupna diploma je javna listina.

Potrdila o opravljenem izpopolnjevanju

121. člen

Kdor opravi vse obveznosti po javnoveljavnem študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu javnoveljavnega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.

Vsebino, obliko in postopek izdaje potrdila natančneje ureja pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze in ga sprejme senat univerze.

121.a člen

Kdor opravi vse obveznosti po programu oziroma po drugi obliki neformalnega izobraževanja, ki nima javne veljavnosti, dobi potrdilo, ki ni javna listina.

Vsebino, obliko in postopek izdaje potrdila natančneje ureja pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze, ki ga sprejme senat univerze.

Obvezne sestavine potrdila so: podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, zaporedna številka potrdila, datum izdaje potrdila, žig članice univerze oziroma univerze ter podpis odgovorne osebe izvajalca programa. (črtan)

Potrdilo ima lahko tudi druge sestavine, če je tako določeno s pravilnikom članice univerze oziroma organizacijske enote univerze. Če je izvajalec univerza, so morebitne druge sestavine potrdila določene s pravilnikom, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze. (črtan)

1.3 Strokovni, znanstveni in umetniški naslovi

122. člen

Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu prve in druge stopnje, pridobi javnoveljavno izobrazbo in strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.

Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu tretje stopnje, pridobi javnoveljavno izobrazbo in znanstveni ali umetniški naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.

Postopek za odvzem strokovnega, znanstvenega oziroma umetniškega naslova ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

Umetniško delo je temelj za kvalitetno izvajanje izobraževalnega dela na umetniških programih univerze.

123. člen

Univerza podeljuje priznanje pomembnih umetniških del v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

V postopku volitev v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev na umetniških področjih je priznanje pomembnih umetniških del enakovredno doktoratu znanosti.

2. Znanstveno-raziskovalno delo

124. člen

Univerza prek svojih članic izvaja znanstveno-raziskovalno delo, ki je neposredno vezano na izobraževalni proces in je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva, ter temeljno, aplikativno in razvojno raziskovalno delo, ki je sestavina nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa.

Raziskovalna dejavnost temelji na načelih etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih v nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja, na načelu konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju v skladu s programom razvoja.

125. člen

Znanstveno-raziskovalno delo na univerzi poteka v skladu z letnim programom dela in programom razvoja univerze.

126. člen

Univerza spodbuja in omogoča prenos znanstvenih in strokovnih spoznanj in dosežkov v uporabo.

V posebnem pravilniku, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se uredijo materialne in nematerialne pravice na znanstvenih in strokovnih spoznanjih in dosežkih, oblike spodbujanja in nagrajevanja avtorjev ter razmerja med univerzo, članicami in avtorji.

127. člen

Visokošolski učitelji in sodelavci ter raziskovalci svoje znanstveno-raziskovalno delo opravljajo v okviru univerze.

128. člen

Visokošolski učitelji in sodelavci ter raziskovalci posredujejo pristojnim službam tajništva univerze oziroma članic podatke o svojem znanstveno-raziskovalnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje kadrovskih in drugih evidenc.

3. Svetovalno delo

129. člen

Visokošolski učitelji in sodelavci ter raziskovalci, ki redno in v celoti opravljajo svoje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo svetovalno delo.

Svetovalno delo iz prvega odstavka tega člena je dajanje pisnih in ustnih strokovnih mnenj in nasvetov uporabnikom zunaj univerze.

O prevzemu svetovalne naloge mora visokošolski učitelj in sodelavec ter raziskovalec pisno obvestiti dekana oziroma direktorja članice.

4. Umetniško delo

130. člen

Umetniško delo je temelj za kvalitetno izvajanje izobraževalnega dela na umetniških programih univerze in je z njim neločljivo povezano.

Učitelj na umetniških programih lahko opravlja tudi drugo umetniško delo, o katerem pisno obvesti dekana.

V. VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI TER RAZISKOVALCI

131. člen

Izobraževalni proces izvajajo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv.

V izobraževalnem procesu dodiplomskega in magistrskega študija lahko sodelujejo tudi visokošolski sodelavci.

Pri obravnavi posameznih problemov ali tem lahko ob prisotnosti nosilca predmeta v skladu s potrebami študijskega programa sodelujejo priznani strokovnjaki, ki nimajo ustreznega naziva.

Če je sestavni del študijskega programa praktično izobraževanje v delovnem okolju, lahko pri izvajanju sodelujejo tudi strokovnjaki, ki nimajo ustreznega naziva, zaposleni v organizaciji, kjer se praktično izobraževanje izvaja.

132. člen

(črtan)

1. Nazivi

133. člen

Visokošolski učitelji so:

-       redni profesor,

-       izredni profesor,

-       docent in

-       lektor.

Visokošolski učitelji na visokošolskih strokovnih študijskih programih so tudi:

-       višji predavatelj in

-       predavatelj.

Visokošolski sodelavci so:

-       asistent,

-       bibliotekar,

-       strokovni svetnik,

-       višji strokovni sodelavec,

-       strokovni sodelavec in

-       učitelj veščin.

134. člen

Raziskovalci so znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci.

Znanstveni delavci so:

-       znanstveni svetnik,

-       višji znanstveni sodelavec,

-       znanstveni sodelavec in

-       drugi znanstveni delavci, opredeljeni z veljavno zakonodajo.

Raziskovalni sodelavci so:

-       asistent,

-       asistent z magisterijem,

-       asistent z doktoratom in

-       drugi raziskovalni sodelavci, opredeljeni z veljavno zakonodajo.

135. člen

(črtan)

2. Postopek za izvolitev v naziv

136. člen

Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo.

Izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje, znanstvene sodelavce, višje znanstvene sodelavce in lektorje voli senat ali znanstveni svet članice za dobo petih let.

Asistente voli senat ali znanstveni svet članice za dobo treh let.

Druge visokošolske sodelavce voli senat članice za dobo petih let.

Organ, pristojen za izvolitve v nazive ter dobo izvolitve v naziv za druge raziskovalce, opredeljene z veljavno zakonodajo, določajo merila za izvolitve v nazive.

137. člen

Na podlagi pisne vloge kandidata se v dobo izvolitve v naziv ne šteje obdobje več kot trimesečne neprekinjene odsotnosti zaradi koriščenja materinskega, očetovskega in oziroma ali starševskega dopusta oziroma obdobje več kot trimesečne neprekinjene bolniške odsotnosti.

138. člen

Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in sodelavca ter raziskovalca se začne na pisno vlogo kandidata za izvolitev v naziv za določeno znanstveno področje.

Kandidat mora vložiti vlogo v službi univerze, ki je zadolžena za vodenje postopkov izvolitev v nazive. Vlogi mora priložiti ustrezne dokumente v skladu z merili za izvolitve v nazive.

139. člen

Senat ali znanstveni svet članice na poziv službe univerze, ki je zadolžena za vodenje postopkov izvolitev v nazive, imenuje na svoji prvi naslednji seji tri strokovne poročevalce za oceno kandidatove usposobljenosti in jim določi rok za izdelavo mnenj. Rok ne sme biti daljši od treh mesecev.

Strokovni poročevalec je lahko visokošolski učitelj ali znanstveni delavec, ki ima enak ali višji naziv, kot je naziv, v katerega se voli kandidat.

Vsak strokovni poročevalec mora službi univerze, ki je zadolžena za vodenje postopkov izvolitev v nazive, v roku predložiti mnenje iz prvega odstavka tega člena.

Vsebina mnenja je uradna skrivnost.

140. člen

Služba univerze, ki je zadolžena za vodenje postopkov izvolitev v nazive, predloži celotno gradivo komisiji za izvolitve v nazive univerze, skupaj z mnenji poročevalcev in mnenjem študentov o kandidatovem izobraževalnem delu skladno z merili za izvolitve v nazive.

Komisija za izvolitve v nazive na podlagi celotnega gradiva v roku dveh mesecev oblikuje mnenje o prošnji za izvolitev v naziv in svojo odločitev predloži senatu univerze, ki odloči o izvolitvi ali podaji soglasja k izvolitvi.

Če komisija za izvolitve v nazive ugotovi, da so mnenja večine poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, seznani senat, da niso izpolnjeni pogoji za izvolitev kandidata v naziv.

141. člen

Senat ali znanstveni svet članice na svoji prvi naslednji seji po prejemu soglasja senata univerze iz drugega odstavka prejšnjega člena odloči o izvolitvi kandidata v naziv za ustrezno področje.

142. člen

Kandidat, ki v postopku za izvolitev v naziv ni bil izvoljen, ne more ponovno zaprositi za izvolitev v ta naziv ali za to področje pred potekom enega leta od negativne rešitve njegove vloge.

142.a člen

Podrobnejši postopek izvolitev v nazive je določen z merili za izvolitve v nazive, ki jih sprejme senat univerze.

3. Pritožba v postopku za izvolitev v naziv

143. člen

Kandidat lahko v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila njegova vloga za izvolitev v naziv ali področje zavrnjena, oziroma s katero je bilo odločeno o njegovi ponovni izvolitvi v isti naziv ali področje, vloži pritožbo.

144. člen

Pritožba se lahko vloži iz naslednjih razlogov:

-       če so bile kršene določbe zakona ali tega statuta o postopku za izvolitev v naziv,

-       če so bila v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev.

145. člen

Pritožba se vloži pri službi univerze, ki je zadolžena za vodenje postopkov izvolitev v nazive.

Senat univerze na prvi seji po prejemu pritožbe določi izmed svojih članov poročevalca.

Poročevalec izdela v roku 30 dni poročilo in ga predloži senatu univerze.

146. člen

Senat univerze odloča o pritožbi na prvi seji po prejemu poročevalčevega poročila.

Obravnavanje pritožbe se začne s poročilom poročevalca, ki obrazloži zadevo in predlaga senatu ustrezen sklep.

Senat univerze lahko po opravljeni razpravi pritožbo zavrne ali ji ugodi, s tem da odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje v fazo postopka, v kateri je prišlo do kršitve.

Odločitev senata univerze je dokončna.

4. Postopek za odvzem naziva

147. člen

Če visokošolski učitelj in sodelavec ali raziskovalec ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvolitev v naziv, začne organ, ki je pristojen za izvolitev, postopek za odvzem naziva.

148. člen

Postopek za odvzem naziva zaradi neizpolnjevanja pogojev, določenih za izvolitev v naziv, se začne tudi, če obstaja utemeljen sum, da je kandidat v postopku za izvolitev v naziv navajal netočne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo izvolitev v naziv.

149. člen

V postopku za odvzem naziva se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o postopku za izvolitev v naziv.

5. Posledice izgube naziva

150. člen

Zaposleni, ki ni obnovil postopka za izvolitev v naziv, ki je pogoj za opravljanje del, na katere je razporejen, teh del ne sme opravljati. Šteje se, da posebnega pogoja za delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ne izpolnjuje več.

Podan je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Pristojni organ je dolžan v tem primeru odločiti o položaju delavca v skladu s predpisi in potrebami UP.

6. Gostujoči učitelj in gostujoči znanstveni delavec

151. člen

Članica lahko za določen čas vključi v svoje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno ali umetniško delo priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv. Navedene osebe, ki so vključene v izobraževalno delo, lahko izvedejo posamezen del predmeta oziroma predmetnega področja.

152. člen

Univerza povabi k sodelovanju gostujočega visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega delavca v primeru in za čas odsotnosti visokošolskega učitelja, ki je na sobotnem letu, in v drugih primerih, ko to zahteva izobraževalni proces.

153. člen

Gostujoči učitelj oziroma raziskovalec lahko sodeluje pri delu organov, komisij in delovnih teles članice brez pravice glasovanja, razen če se sprejemajo odločitve o vprašanjih, ki neposredno zadevajo predmet ali predmetno področje njegovega dela.

7. Sobotno leto

154. člen

Visokošolski učitelj in znanstveni delavec imata v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev (sobotno leto).

Način uresničevanja pravice iz prejšnjega odstavka tega člena in dolžnosti iz tega naslova ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

155. člen

(črtan)

8. Pravice in dolžnosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev v izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem delu

156. člen

Univerza prek svojih članic v okviru materialnih možnosti zagotavlja materialne temelje za nemoteno izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev, s tem da skrbi za:

-       smotrno vlaganje v vzdrževanje in širitev obstoječih prostorskih zmogljivosti,

-       vzdrževanje, nabavo in posodabljanje opreme za raziskovalno in izobraževalno delo,

-       nabavo strokovne literature in periodike ter

-       razvoj informacijskih in knjižničnih sistemov na univerzi.

157. člen

Visokošolski učitelj in sodelavec ter raziskovalec je dolžan pri svojem delu:

-       izhajati iz načel humanizma in avtonomije univerze, svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter poučevanja,

-       spoštovati sprejete akte univerze in iz njih izhajajoče sklepe njenih organov,

-       spoštovati načela stroke in znanstvene etike,

-       utrjevati ugled univerze.

158. člen

Visokošolski učitelj in sodelavec ter raziskovalec je dolžan pri delu s študenti dosledno opravljati svoje izobraževalne obveznosti, zlasti s tem da:

-       pripravlja in izvaja predavanja, seminarje, vaje in druge oblike izobraževalnega dela,

-       pripravlja ustrezno študijsko gradivo za svoj predmet,

-       opravlja mentorstvo pri diplomskih in seminarskih nalogah ter pri raziskovalnem delu študentov,

-       ima vsaj eno uro na teden pogovorne ure za študente, pri čemer ima na vsakih 250 vpisanih študentov pri svojih predmetih še dodatne pogovorne ure ter

-       zagotovi nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.

159. člen

Visokošolski učitelj in sodelavec ter raziskovalec, ki je član organa univerze ali članice oziroma je imenovan za poročevalca ali člana komisije za izvedbo posamezne naloge, je dolžan prevzeti naloge in jih vestno in v roku opraviti.

160. člen

Univerza spodbuja visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce k mednarodnim in drugim oblikam znanstvenega in strokovnega sodelovanja in povezovanja, ki koristijo njihovemu poklicnemu in strokovnemu razvoju.

161. člen

Med trajanjem delovnega razmerja zaposleni ne sme brez pisnega soglasja pristojnega organa univerze ali članice za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja zaposleni in pomenijo ali bi lahko pomenili za univerzo ali članico konkurenco.

Konkurenčno prepoved podrobneje ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

9. Varstvo pravic delavcev univerze

(črtano)

162. člen

(črtan)

163. člen

(črtan)

164. člen

(črtan)

165. člen

(črtan)

10. Disciplinska odgovornost delavcev univerze

(črtano)

166. člen

(črtan)

VI. ŠTUDENTI

1. Status študenta

167. člen

Študent univerze je oseba, ki je vpisana na študijske programe za pridobitev izobrazbe na Univerzi na Primorskem.

Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.

Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice določa poseben pravilnik.

168. člen

Študenti s posebnimi potrebami so slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, študenti z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z avtističnimi motnjami ter študenti s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Študenti s posebnim statusom so študenti vrhunski športniki, študenti priznani umetniki ter drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj. Študenti s posebnim statusom so tudi študenti, ki v času študija postanejo starši.

Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do:

-       ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa,

-       prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov.

Poseben status iz prvega in drugega odstavka tega člena podeli komisija za študentske zadeve univerze na podlagi ustreznih dokazil. Zoper sklep komisije za študentske zadeve univerze se lahko študent pritoži v 15 dneh od njegove vročitve na senat univerze. Odločitev senata je dokončna.

Postopek pridobitve statusa iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se uredi v pravilniku, ki ga sprejme senat univerze.

169. člen

(črtan)

170. člen

(črtan)

171. člen

Status študenta preneha:

-       študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

-       študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

-       študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,

-       če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

-       če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

-       če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

-       če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

-       če se izpiše,

-       če je bil izključen.

Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

V primerih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko študent po zaključku študijskega programa odpove statusu študenta.

172. člen

(črtan)

172.a člen

Študentom se prizna pridobljeno znanje in spretnosti, ki po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, ki so določene s študijskim programom, v katerega je študent vpisan.

Področje je urejeno s pravilnikom, ki ureja postopek priznavanja izobraževanja, ki ga sprejme senat univerze.

173. člen

Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu.

173.a člen

Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na pristojni organ članice univerze.

Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ iz prejšnjega odstavka študentu dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

2. Pravice in dolžnosti študentov

174. člen

Študent ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakona in iz tega statuta.

175. člen

Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima v skladu s tem statutom pravico do ugovora ali pritožbe.

176. člen

Študentje imajo pravico prek svojih predstavnikov sodelovati pri delu organov univerze in članic, dajati pobude, mnenja in sprejemati odločitve v skladu s tem statutom.

177. člen

Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

178. člen

Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

3. Varstvo pravic študentov

179. člen

Študent univerze ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih organi univerze ali članic sprejmejo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Če ni s tem statutom določeno drugače, lahko študent vloži ugovor iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva, ko mu je bil sklep vročen.

Če ni s tem statutom določeno drugače, o ugovoru študenta iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študentske zadeve univerze.

180. člen

(črtan)

181. člen

(črtan)

4. Disciplinska odgovornost študentov

182. člen

Disciplinsko odgovornost študentov univerze ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze. Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta univerze.

VII. PRIZNANJA IN NAGRADE UNIVERZE

183. člen

Univerza podeljuje priznanja in nagrade.

S pravilnikom se določijo vrste, število, pogoji, postopek ter oblika priznanj oziroma pravice in status, ki izvirajo iz posameznih priznanj.

184. člen

Članica lahko s svojimi pravili določi posebna priznanja članice.

VIII. FINANCIRANJE UNIVERZE

1. Viri financiranja

185. člen

Dejavnost univerze, ki se nanaša na izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa, se financira iz proračuna Republike Slovenije.

Preostala dejavnost univerze se financira iz drugih virov, in sicer:

-       šolnin in drugih prispevkov za študij,

-       plačil za opravljene storitve,

-       donacij, dediščin, sponzorstev, daril in

-       drugih virov.

186. člen

Upravni odbor univerze lahko določi šolnine za izobraževanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ki niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa visokega šolstva.

187. člen

Upravni odbor univerze lahko določi prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa, zlasti za:

-       stroške za študij (prispevki za informacijski sistem, članarino za knjižnico idr.),

-       storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški terenskega dela, strokovnih ekskurzij, prakse idr.),

-       izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na univerzi,

-       izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije univerze,

-       sprejemne, diferencialne in druge izpite,

-       plačilo obveznega zavarovanja študentov v skladu s predpisi,

-       stroške varstva pri delu,

-       druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.

188. člen

Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja šolnine in druge prispevke v visokem šolstvu, in s sklepom upravnega odbora univerze.

Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi način zaračunavanja šolnin in drugih prispevkov za študij.

189. člen

Šolnine in prispevki so prihodek organizatorja študijskega programa, za katerega se plačuje šolnina, ali opravi storitev, za katero se zaračunava prispevek.

190. člen

Dekan članice lahko študenta na njegovo prošnjo iz utemeljenih razlogov v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih ter hkrati določi vir, iz katerega se bo pokril izpad prihodka iz tega naslova.

2. Finančni načrti univerze in članic

191. člen

Finančni načrt univerze skupaj s programom dela univerze sestavlja letni program dela univerze. Letni program dela v enakem besedilu sprejmeta senat in upravni odbor univerze.

192. člen

Finančni načrt članice skupaj s programom dela članice sestavlja letni program dela članice. Letni program dela sprejme senat oziroma znanstveni svet članice univerze.

193. člen

Sredstva za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa se članicam in rektoratu univerze določijo na temelju meril, v skladu z veljavno zakonodajo, sprejme pa jih upravni odbor univerze.

194. člen

(črtan)

IX. PREMOŽENJE UNIVERZE IN ČLANIC

195. člen

Univerza pridobiva in ustvarja premoženje, članica pa premično premoženje iz naslednjih virov:

-       proračuna Republike Slovenije,

-       šolnin in drugih prispevkov za študij,

-       plačil za opravljene storitve,

-       donacij, dediščin, daril in

drugih virov.

196. člen

Univerza je lastnica premoženja, ki ga je pridobila iz javnih in drugih virov.

Članice univerze so lastnice premičnega premoženja, pridobljenega na osnovi drugih virov.

197. člen

Premoženje univerze upravlja upravni odbor univerze s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z veljavnimi predpisi.

Upravni odbor odloča o dejanskem uporabniku premoženja, ki ga je pridobila univerza ali članica.

198. člen

Univerza lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le ob predhodnem soglasju ustanovitelja. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, katere vrednost presega znesek, določen za javni razpis.

Sredstva, pridobljena s prodajo premoženja iz prvega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

199. člen

Članica samostojno razpolaga s premičnim premoženjem, pridobljenim z dejavnostjo iz drugega odstavka 24. člena tega statuta, in s premičnim premoženjem, pridobljenim z dediščinami, sponzorstvi, donacijami, raziskovalnim temeljnim in aplikativnim ter svetovalnim delom, volili ali darili.

Premično premoženje članice iz prejšnjega odstavka upravlja dekan članice v skladu z veljavnimi predpisi in s skrbnostjo dobrega gospodarja.

200. člen

Univerza lahko s soglasjem ustanovitelja, senata univerze in upravnega odbora univerze v okviru svoje dejavnosti ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo.

200.a člen

Univerza lahko za upravljanje s sredstvi ustanovi sklad. Na predlog rektorja upravni odbor univerze sprejme sklep o ustanovitvi ali ukinitvi in pravila o delovanju sklada.

Upravni odbor sklada, ki ima najmanj 11 članov, po svoji funkciji sestavljajo dekani oziroma direktorji članic, predsednik sveta zaupnikov, predsednik študentskega sveta univerze in glavni tajnik. Po položaju je član rektor, ki mu tudi predseduje.

Program sklada sprejme upravni odbor sklada z večino glasov vseh članov po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze.

X. SPLOŠNI AKTI UNIVERZE

200.b člen

(črtan)

200.c člen

(črtan)

200.d člen

Statut in drugi splošni akti ter njihove spremembe in dopolnitve se oblikujejo in sprejemajo po potrebi ali kadar to zahteva zakon ali drug predpis.

Predlog za začetek postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta ali drugega splošnega akta poda rektor univerze po lastni presoji ali na pobudo organov univerze, delovnih teles organov univerze, članic univerze oziroma strokovnih služb univerze.

Predlog statuta ali drugega splošnega akta oziroma njihove spremembe in dopolnitve pripravijo strokovne službe univerze. Obravnavajo jih delovna telesa organov univerze s področja, ki ga obravnava splošni akt. Predlog statuta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev obravnava tudi statutarna komisija.

200.e člen

Predlog statuta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev se pred obravnavo na delovnih telesih organov posreduje v najmanj petnajstdnevno obravnavo članicam univerze.

Predlog drugih splošnih aktov univerze in njihovih sprememb in dopolnitev se tudi posreduje v obravnavo članicam univerze, pri čemer se določi primeren rok za obravnavo.

Predlog statuta ali drugega splošnega akta oziroma njihovih sprememb in dopolnitev ki jih sprejema senat ali upravni odbor univerze, se pred sprejemom posreduje tudi v obravnavo kolegiju dekanov in direktorjev. (črtan)

200.f člen

Splošni akti univerze se objavijo na spletnih straneh univerze in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Priloga k statutu

Statut Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 73/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

201. člen

Dekani oziroma direktorji zavodov, ki to funkcijo opravljajo na dan uveljavitve tega statuta, jo opravljajo do izteka mandata oziroma do imenovanja novih dekanov in direktorjev po statutu univerze. Mandat drugih organov zavodov traja do izteka oziroma do oblikovanja novih organov po statutu univerze.

Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ohranijo pridobljene nazive do izteka izvolitvene dobe.

202. člen

Članice univerze izvajajo izobraževalne programe, raziskovalne programe ter znanstvene, razvojne in druge projekte do izteka programov oziroma projektov tudi po sprejetju tega statuta.

203. člen

Članice volijo člane senata univerze v skladu s 35. in 36. členom tega statuta. V prvi senat univerze senati in znanstvena sveta članic izvolijo:

-       Fakulteta za humanistične študije Koper – tri člane,

-       Fakulteta za management Koper – tri člane,

-       Pedagoška fakulteta Koper – tri člane,

-       Turistica – Visoka šola za turizem Portorož – tri člane,

-       Visoka šola za zdravstvo Izola – tri člane,

-       Znanstveno-raziskovalno središče Koper – tri člane,

-       Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper – tri člane.

Študentski svet univerze imenuje v senat univerze štiri člane.

204. člen

Delovanje senata ureja poslovnik, ki ga na konstitutivni seji sprejme senat univerze v skladu z 39. členom tega statuta.

205. člen

Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda v. d. direktorice v roku 15 dni od uveljavitve tega statuta.

V.d. direktorice pozove senate in znanstvene svete članic, da v 30 dneh izvolijo v senat univerze izmed svojih učiteljev in znanstvenih delavcev svoje predstavnike v senat univerze v skladu s 35. členom in 203. členom tega statuta.

206. člen

Sklep o izvedbi volitev in pravila za volitev prvega rektorja izda senat univerze v roku 15 dni od konstituiranja.

207. člen

Univerza in članice morajo sprejeti splošne akte, predvidene s tem statutom, oziroma jih uskladiti z njim ter konstituirati organe najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

208. člen

Članice registrirajo začetno premoženje ob vstopu v univerzo v otvoritveni bilanci stanja.

209. člen

Statut sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in začasni senat univerze.

Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 50/05) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»Prehodne in končne določbe

34. člen

Članice univerze prenovljene študijske programe po določilih Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63-2875/2004) in tega statuta uvajajo postopoma in jih skladno z 48. členom taistega zakona uvedejo najpozneje v študijskem letu 2009/10.

Do vključno študijskega leta 2008/09 lahko članice univerze razpisujejo in izvajajo tudi dodiplomske in podiplomske študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje, sprejete pred 11. 6. 2004.

Študenti, ki se vpišejo v študijske programe pred uvedbo študijskih programov iz prvega odstavka tega člena, se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63-2875/2004), vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.

Študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.

35.  člen

Organi in delovna telesa univerze, ki to funkcijo opravljajo na dan uveljavitve tega statuta, jo opravljajo do izteka mandata.

Dopolnitve sestave organov in delovnih teles univerze, določenih s tem statutom, se opravijo v šestih mesecih od uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta. Novoizvoljenim članom traja mandat do izteka mandata posameznega organa oziroma delovnega telesa univerze.

36. člen

Pravilnike iz poglavja IV.1. Izobraževalno delo univerze sprejme pristojni organ univerze v šestih mesecih od uveljavitve tega statuta.

37. člen

Svoja pravila morajo članice uskladiti z določili tega statuta v roku šestih mesecev po uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta.

V roku devetih mesecev od uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta se morajo organi članic preoblikovati skladno z določili statuta. Novoizvoljenim članom organov članic traja mandat do izteka mandata posameznega organa.

38. člen

Člani študentskega sveta stanovalcev Študentskega doma v Portorožu opravljajo to funkcijo do konstituiranja Študentskega sveta stanovalcev v skladu s statutom.

39. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Sprememba Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 53/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 21/07) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»5. člen

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 106/08) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

125. člen

Senat univerze v šestih mesecih od uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta sprejme oziroma spremeni in dopolni akte iz 3., 11., 43., 70., 78., 86., 88., 92., 97., 98., 104., 106. in 121. člena.

Akt iz 49. člena sprejme študentski svet univerze v šestih mesecih od uveljavitve tega statuta.

126. člen

Članice morajo svoja pravila uskladiti v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta.

127. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 96/11) vsebujejo naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

V treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta se morajo oblikovati organi nove članice univerze, Fakultete za grajeno okolje.

5. člen

V treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta se morajo oblikovati organi Fakultete za vede o zdravju.

Do oblikovanja organov Fakultete za vede o zdravju opravljajo vse naloge dosedanji organi Visoke šole za zdravstvo Izola, razen sprejemanja študijskih programov.

6. člen

V treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta se morajo oblikovati organi nove članice univerze, Univerzitetne knjižnice.

7. člen

Sredstva za delovanje Fakultete za grajeno okolje in Univerzitetne knjižnice se določijo v skladu s predpisom, ki ureja financiranje visokošolskih in drugih zavodov.

8. člen

Članice morajo svoja pravila uskladiti v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta.

9. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 57/12) vsebujejo naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

Spremenjena določba tretjega odstavka 108.c člena tega statuta se začne uporabljati za razpis za vpis v študijsko leto 2013/2014.

10. člen

Spremenjena določba 171. člena tega statuta se začne uporabljati s študijskim letom 2012/2013.

Za študente, vpisane v študijske programe prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 v času študija že uveljavili pravico do enkratnega ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, se drugi odstavek 171. člena ne uporablja.

11. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 29/14) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 32/15) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

113. člen

Splošni akti univerze se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

Pravilnik iz 92. člena teh sprememb in dopolnitev je potrebno sprejeti v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

114. člen

Članice morajo svoja pravila uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

115. člen

Svetovalcem rektorja preneha funkcija v roku 30 dni po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

116. člen

Določbe o štiriletnem mandatu direktorjev raziskovalnih članic se začnejo uporabljati za novo izvoljene direktorje teh članic oziroma z novim mandatom sedanjih direktorjev teh članic.

117. člen

Določbe 90.b člena, 90.j člena, 94. člena in 98. člena se uporabijo za nove zasedbe teh delovnih mest oziroma za nova imenovanja na te funkcije.

118. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Priloge k Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 88/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»III.

Te Spremembe in dopolnitve Priloge k Statutu UP so sestavni del Statuta Univerze na Primorskem in pričnejo veljati po pridobljenem soglasju Vlade Republike Slovenije in njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenija je dala soglasje k Prilogi Statuta Univerze na Primorskem s sklepom št. 01403-73/2015/4 z dne 27. 10. 2015.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 63/16) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

43. člen

Splošni akti univerze se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

44. člen

Članice morajo svoja pravila uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

45. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

46. člen

Organi članic, za izvolitev katerih so se volilna opravila pričela pred uveljavitvijo teh Sprememb in dopolnitev Statuta Univerze na Primorskem, se izpeljejo v skladu z določili Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 51/15 – UPB2).«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 2/17) vsebujejo naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Splošni akti univerze se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev

4. člen

Članice morajo svoja pravila uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

5. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 31/17) vsebujejo naslednje prehodne in končno določbo:

»40. člen

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

41. člen

Splošni akti univerze se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

42. člen

Članice morajo svoja pravila uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami v roku šestih mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

43. člen

Že začeti postopki volitev in imenovanj v organe univerze in članic se končajo po dosedanjem statutu.

44. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Priloge k Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 31/17) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»II.

Te Spremembe in dopolnitve Priloge k Statutu UP so sestavni del Statuta Univerze na Primorskem in pričnejo veljati naslednji dan po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 77/18) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

10. člen

Splošni akti se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom uveljavljajo pravice iz tretjega odstavka 168. člena tega statuta od vpisa v študijsko leto 2019/2020.

Študent se po zaključku študijskega leta na podlagi petega odstavka 171. člena tega statuta lahko odpove statusu študenta od 1. 10. 2018.

11. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 75/19) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

Splošni akti univerze in članic se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

19. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 28/21) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Splošni akti univerze in članic se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

3. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 115/21) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Splošni akti univerze in članic se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

4. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 122/22) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Splošni akti univerze in članic se uskladijo s temi spremembami in dopolnitvami v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev.

3. člen

Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.