Senat Fakultete za informacijske študije v Novem mestu
je dne 23. 12. 2020 na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12,
85/14 in 75/16) in Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu
(Uradni list RS, št. 117/08, 56/12, 75/13, 25/14, 72/14, 17/16 in 46/17)
sprejel
STATUT
Fakultete za informacijske študije v Novem mestu
1. Splošne določbe
1. člen
(1) Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu
(v nadaljevanju: FIŠ) je pravna oseba javnega prava.
(2) FIŠ je samostojni izobraževalni in
znanstveno-raziskovalni visokošolski zavod, ki sintetizira družboslovna,
informacijska, računalniška in umetniška znanja.
(3) Ustanovitelj FIŠ je Republika Slovenija.
(4) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada
Republike Slovenije.
(5) Uradni naziv fakultete je Fakulteta za informacijske
študije v Novem mestu.
(6) Skrajšano ime: FIŠ.
(7) Ime v angleškem jeziku: Faculty of Information Studies in
Novo mesto. Skrajšano ime v angleškem jeziku: FIS.
2. člen
Sedež FIŠ je v Novem mestu, Ljubljanska cesta 31a.
3. člen
(1) FIŠ ima pečat okrogle oblike: v sredini leži grb
Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime fakultete v slovenskem in
angleškem jeziku.
(2) FIŠ ima logotip, ki se uporablja na listinah fakultete.
2. Dejavnost in pravna sposobnost FIŠ
2.1. Dejavnost FIŠ
4. člen
(1) FIŠ izvaja nacionalni program raziskovalnega in
razvojnega dela ter nacionalni program visokega šolstva na področjih
naravoslovnih ved, tehničnih in tehnoloških ved, družbenih ved, humanističnih
ved in umetnosti ter kmetijskih ved in veterine. Glavna področja delovanja FIŠ
po predpisu, ki ureja uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja (KLASIUS) so:
(02) Umetnost in humanistika,
(03) Družbene vede, novinarstvo in
informacijska znanost,
(04) Poslovne in upravne vede, pravo,
(05) Naravoslovje, matematika in statistika,
(06) Informacijske in komunikacijske
tehnologije,
(07) Tehnika, proizvodne tehnologije in
gradbeništvo,
(08) Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in
veterinarstvo in
(10) Transport, varnost, gostinstvo in
turizem, osebne storitve.
(2) FIŠ izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka tega člena po
načelu avtonomije stroke, vestno in profesionalno.
(3) FIŠ izvaja tudi izobraževalno, raziskovalno, razvojno,
svetovalno, knjižničarsko in založniško dejavnost oziroma druge s tem povezane
dejavnosti v skladu z Odlokom o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda
Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (v nadaljevanju: Odloka o
ustanovitvi FIŠ) in dejavnostmi, ki jih FIŠ s soglasjem ustanovitelja določi v
Statutu.
5. člen
FIŠ izvaja študijske programe za pridobitev izobrazbe 1., 2.
in 3. stopnje, študijske programe za izpopolnjevanje, vseživljenjsko učenje,
transnacionalno izobraževanje in skupne študijske programe.
6. člen
(1) FIŠ izvaja nacionalni raziskovalni in razvojni program kot
obvezno sestavino dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih
delavcev in sodelavcev ter v okviru raziskovalnih programov in projektov.
(2) Znanstveno-raziskovalno in razvojno delo kot obvezna
sestavina dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev je opredeljeno z
nacionalnim programom visokega šolstva, nacionalnim raziskovalnim in razvojnim
programom, s študijskimi programi FIŠ, z raziskovalnimi programi in projekti
drugih naročnikov ter s sklepi Senata FIŠ, ki sprejema programe individualnega raziskovalnega
dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.
2.2. Pravna sposobnost FIŠ
7. člen
(1) FIŠ je samostojni visokošolski zavod, ki nastopa v
pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi pravicami
in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v Odloku o
ustanovitvi FIŠ in tem Statutu, brez omejitev.
(2) FIŠ odgovarja za obveznosti iz prvega odstavka tega člena
z vsem svojim premoženjem.
(3) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti FIŠ do vrednosti premoženja,
pridobljenega iz javnih sredstev, s katerim FIŠ razpolaga.
8. člen
(1) FIŠ kot samostojni visokošolski zavod izvaja dejavnost v
okviru nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega
in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija.
(2) Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena
zaposluje FIŠ izobraževalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu z zakonom,
tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.
3. Upravljanje in organiziranost FIŠ
3.1. Organi FIŠ
9. člen
Organi FIŠ so:
-
dekan,
-
Senat,
-
Akademski zbor,
-
Upravni odbor in
-
Študentski svet.
3.1.1. Dekan FIŠ
10. člen
(1) Dekan FIŠ ima pooblastila in odgovornosti v skladu z
zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.
(2) V primeru daljše odsotnosti dekan FIŠ pisno pooblasti
enega izmed prodekanov FIŠ za nadomeščanje in v pooblastilu določi obseg
nadomeščanja.
(3) V primeru, da dekan zaradi nepredvidljivih dogodkov ne
more dati pisnega pooblastila, ga začasno nadomešča prodekan za izobraževanje.
11. člen
Kot poslovodni organ in strokovni vodja zavoda dekan FIŠ
opravlja zlasti naslednje naloge:
-
uradno predstavlja, vodi in zastopa FIŠ,
-
koordinira in vodi izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško,
razvojno in drugo delo na podlagi zakonodaje, Odloka o ustanovitvi FIŠ in tega
Statuta,
-
upravlja poslovne procese,
-
skrbi in odgovarja za zakonitost dela FIŠ,
-
je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
visokošolskega zavoda, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega,
umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti
(samoevalvacija visokošolskega zavoda),
-
je kot odgovorna oseba delodajalca pristojen za odločanje o kadrovskih
zadevah, med drugim za zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture FIŠ,
zaposlovanje in odpuščanje delavcev,
-
najmanj enkrat letno poroča o delu senatu FIŠ in Upravnem odboru,
-
druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter akti
visokošolskega zavoda.
Izvolitev in imenovanje dekana FIŠ
12. člen
(1) Dekana na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih
let izvolijo tri skupine volivcev:
-
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki
imajo na FIŠ sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za eno četrtino oziroma 25 %
delovnega časa,
-
ostali delavci, ki imajo na FIŠ sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za
eno četrtino oziroma 25 % delovnega časa in
-
študenti.
(2) Skupine volivcev iz prejšnjega odstavka tega člena imajo
različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov, in sicer:
-
delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz druge alinee prvega
odstavka tega člena 10 %,
-
študenti 20 % vseh glasov.
(3) Postopek za imenovanje dekana FIŠ se začne najprej šest
mesecev in najpozneje tri mesece pred iztekom mandata dotedanjega dekana.
(4) Senat FIŠ sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev
novega dekana, v katerem določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti
krajši od 15 dni od dneva izdaje sklepa.
(5) Za dekana FIŠ je lahko izvoljen, kdor je na FIŠ zaposlen
kot visokošolski učitelj.
(6) Kandidata za dekana FIŠ lahko predlaga najmanj pet
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki
so zaposleni na FIŠ in imajo pravico voliti dekana, v skladu z zakonom in tem
členom Statuta.
13. člen
(1) V sklepu Senata FIŠ iz prejšnjega člena se posebej potrdi
seznam volivcev iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena
Statuta, ki predstavljajo volilno telo iz vrst zaposlenih, in potrdi seznam
volivcev iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena Statuta, ki
predstavljajo volilno telo iz vrst študentov.
(2) Obenem Senat FIŠ s sklepom imenuje tričlansko volilno
komisijo, v sestavi en visokošolski učitelj, en nepedagoški delavec in en
študent. Volilna komisija opravlja predvsem naslednje naloge:
-
izdela poročilo, ki vsebuje:
a)
seznam pravočasno predlaganih kandidatov in
b)
ugotovitev, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo
dekana,
-
v roku treh delovnih dni obvesti Senat FIŠ o predlaganih kandidatih in
istočasno predlagane kandidate pozove, da v roku 15 dni predložijo pisno
soglasje h kandidaturi, program dela, biografijo in bibliografijo,
-
v roku treh delovnih dni po izteku roka iz prejšnje alineje na spletni
strani in oglasni deski objavi seznam kandidatov za dekana skupaj z njihovim
programom dela; o tem obvesti volilno telo na osnovi seznama iz prvega odstavka
tega člena ter Senat, Študentski svet in strokovne službe FIŠ,
-
skrbi za pripravo in izvedbo splošnih in neposrednih volitev, ki se
izvedejo sočasno, ampak ločeno za vsako od treh skupin iz prvega odstavka 12.
člena, ki so upravičene za volitev dekana,
-
ugotovi rezultat volitev in posreduje zapisnik o rezultatu volitev
dekana Senatu FIŠ v roku 24 ur po zaključku volitev.
14. člen
(1) Senat FIŠ na podlagi obvestila volilne komisije iz tretje
alineje drugega odstavka prejšnjega člena tega Statuta o kandidatu oziroma
kandidatih za dekana določi termin splošnih in neposrednih volitev dekana FIŠ.
Senat FIŠ o tem izda sklep.
(2) Za izvedbo celotnega postopka volitev dekana FIŠ je po
tem Statutu pristojna in odgovorna volilna komisija.
(3) Volilna komisija deluje v skladu s Poslovnikom o delu
volilne komisije, ki ga v roku šestih mesecev po sprejetju tega Statuta sprejme
Senat FIŠ.
15. člen
(1) Senat FIŠ na podlagi zapisnika volilne komisije o rezultatu
volitev za dekana FIŠ najpozneje v 3 dneh po prejemu zapisnika, sprejme
ugotovitveni sklep, s katerim razglasi novega dekana. Senat FIŠ o tem istočasno
obvesti Upravni odbor FIŠ, Študentski svet, Akademski zbor, tajništvo,
strokovne službe, ustanovitelja in javnost.
(2) Ugotovitveni sklep Senata iz prejšnjega odstavka tega
člena se objavi na spletni strani in na oglasni deski FIŠ.
(3) Mandat dekana traja štiri leta z možnostjo ponovne
izvolitve.
(4) Dekan FIŠ je kot dekan samostojnega visokošolskega
zavoda, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, lahko ponovno izvoljen, vendar
skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.
(5) Če do izteka mandata dotedanjega dekana na splošnih in
neposrednih volitvah nov dekan FIŠ ni izvoljen, imenuje Senat FIŠ vršilca
dolžnosti dekana za dobo največ šest mesecev.
(6) Pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu dekana sklene z
dekanom predsednik Upravnega odbora FIŠ.
16. člen
(1) Dekanu FIŠ preneha funkcija:
-
s potekom mandata,
-
s prenehanjem delovnega razmerja,
-
z odstopom,
-
z razrešitvijo.
(2) Senat FIŠ lahko, na podlagi resnih in utemeljenih
razlogov z dvotretjinsko večino glasov vseh članov Senata FIŠ, sprejme pobudo
za predčasno razrešitev dekana. Dekan ima pravico, da se o tej pobudi izjasni v
roku 30 dni. Po preteku tega roka mora Senat še enkrat razpravljati in
ugotoviti, ali po izjasnitvi oziroma odgovoru dekana še vedno obstajajo
utemeljeni razlogi za pobudo o njegovi predčasni razrešitvi.
(3) Postopek za predčasno razrešitev dekana se izvede po
enakem postopku, kot volitve dekana (12.–15. člen tega Statuta).
17. člen
(1) Če dekanu FIŠ preneha funkcija pred potekom dobe, za
katero je bil izvoljen, Senat FIŠ imenuje enega izmed prodekanov FIŠ, da do
izvolitve novega dekana FIŠ opravlja naloge dekana, določene v zakonu in tem
Statutu.
(2) Postopek izvolitve novega dekana FIŠ se izvede v skladu z
zakonom, 12.–16. členom tega Statuta in notranjimi akti FIŠ.
(3) Nadomestni dekan, ki je izvoljen zaradi predčasnega
prenehanje funkcije predhodnika, nastopi funkcijo z dnem izvolitve, njegov
mandat pa preneha z dnem, ki je bil predviden za prenehanje mandata
predhodnika.
Prodekani FIŠ
18. člen
(1) FIŠ ima prodekane za naslednja področja:
-
izobraževanje,
-
znanstveno-raziskovalno delo,
-
študentska vprašanja.
(2) Če za posamezno od zgoraj naštetih področij ni imenovan
prodekan, opravlja te naloge dekan.
(3) Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem
Senata FIŠ dekan FIŠ s sklepom.
(4) Postopek imenovanja in razrešitve, pristojnosti, naloge
in način delovanja prodekana študenta določa pravilnik, ki ga, s soglasjem
Študentskega sveta FIŠ, sprejme Senat FIŠ.
19. člen
(1) Dekan FIŠ imenuje prodekane FIŠ iz vrst visokošolskih
učiteljev, ki so zaposleni na FIŠ, potem, ko pridobi o kandidatih za prodekane
soglasje Senata FIŠ.
(2) Določba iz prejšnjega odstavka tega člena ne velja za
prodekana študenta.
(3) Z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije
dotedanjih prodekanov. Dotedanji prodekani so dolžni opraviti primopredajo
poslov v roku 8 dni po imenovanju novih prodekanov.
(4) Prodekani so imenovani na mandatno obdobje dekana, ki jih
je imenoval.
(5) Prodekani so lahko vnovič imenovani.
20. člen
Naloge in pristojnosti prodekana za izobraževanje so
predvsem:
-
usklajuje pripravo in izvajanje izobraževalnega procesa na študijskih
programih 1., 2. in 3. stopnje, kar vključuje vsakoletno pripravo kadrovskega
načrta, urnika, izpitnih rokov itd.,
-
daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih
programov,
-
usklajuje delo organizacijskih enot FIŠ s področja izobraževanja,
-
sklicuje, predseduje in vodi delo Komisije za študijske in študentske
zadeve (KŠŠZ),
-
ukvarja se z nadzorom izvajanja študentske prakse,
-
usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov
iz gospodarstva v študijske programe,
-
opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju
študijske dejavnosti in drugega izobraževanja,
-
daje dekanu FIŠ predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo visokošolskih
učiteljev in sodelavcev,
-
daje dekanu FIŠ predloge v zvezi s sodelovanjem zaposlenih pri študijski
dejavnosti tretjih oseb,
-
predlaga dekanu poletne šole in druge izobraževalne dogodke v
organizaciji FIŠ,
-
po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz pristojnosti
dekana,
-
opravlja druge naloge določene v tem Statutu in notranjih aktih FIŠ,
-
opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.
21. člen
Naloge in pristojnosti prodekana za znanstveno-raziskovalno
delo so predvsem:
-
usklajuje delo inštitutov, laboratorijev in raziskovalnih skupin FIŠ ter
pripravo in izvedbo znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela na FIŠ,
-
sklicuje, predseduje in vodi delo Komisije za znanstveno-raziskovalno
delo (KZRD),
-
usklajuje delo organizacijskih enot FIŠ s področja raziskovalne
dejavnosti, zlasti projektne pisarne, računovodstva, kadrovske pisarne,
inštitutov in laboratorijev,
-
opravlja redni in sistematični nadzor nad izvajanjem projektov, ki so v
teku,
-
organizira in vodi redne mesečne sestanke z vodji projektov, z namenom
ugotavljanja, ali se njihovi projekti izvajajo po načrtih, o čemer redno
obvešča Kolegij dekana,
-
daje dekanu FIŠ predloge v zvezi z opravljanjem
znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih na FIŠ za tretje osebe,
-
daje dekanu FIŠ predloge v zvezi z odsotnostjo z namenom študijskih ali
znanstveno-raziskovalnih gostovanj znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih
sodelavcev,
-
spodbuja uvajanje študentov v raziskovalno delo,
-
lahko predlaga dekanu znanstvene in strokovne dogodke v organizaciji
FIŠ,
-
po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz njegove
pristojnosti,
-
opravlja druge naloge določene v tem statutu in notranjih aktih FIŠ,
-
opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.
22. člen
Naloge in pristojnosti prodekana študenta so predvsem:
-
sodeluje s kolegijem dekana tako pri predstavljanju in zastopanju
specifičnih potreb in interesov študentov kot pomembnega deležnika FIŠ kot tudi
pri pravočasnem in korektnem seznanjanju študentov o odločitvah FIŠ,
-
je predsednik Študentskega sveta FIŠ,
-
sklicuje in vodi seje Študentskega sveta FIŠ,
-
vodi delo Študentskega sveta FIŠ,
-
sodeluje pri organizaciji študentske tribune,
-
sodeluje pri izvajanju tutorstva in demonstratorstva, v skladu s
pravilniki, ki urejajo to področje,
-
je član odbora za podelitev častnih nazivov,
-
sodeluje s prodekanom za izobraževanje in posreduje med študenti ter
visokošolskimi učitelji in sodelavci na področjih, kjer prihaja do nesoglasij,
-
posreduje pri reševanju težav med študenti samimi,
-
ponuja odgovore kandidatom za študij in študentom glede študija, določil
in predpisov FIŠ ter vsakdanjega življenja na FIŠ,
-
opravlja druge naloge določene v statutu, splošnimi akti FIŠ in
Pravilniku o prodekanu študentu.
23. člen
Dekan lahko s soglasjem Senata imenuje še enega ali več
prodekanov za druga področja. Naloge in pristojnosti teh prodekanov določi
dekan s sklepom, za katerega mora pridobiti predhodno soglasje Senata.
24. člen
(1) Kolegij dekana je posvetovalno telo dekana FIŠ.
(2) Dekan FIŠ lahko po potrebi sklicuje druge kolegije (npr.
kolegij strokovnih služb, kolegij za pravno-kadrovske in administrativne zadeve
ipd.).
(3) Kolegij dekana FIŠ sestavljajo dekan FIŠ in prodekani FIŠ
iz vrst visokošolskih učiteljev.
(4) Dekan FIŠ lahko za posamezno področje imenuje tudi
pomočnika dekana.
3.1.2. Senat FIŠ
25. člen
(1) Senat FIŠ je najvišji strokovni organ FIŠ.
(2) Senat FIŠ ima največ 17 članov.
(3) Senat FIŠ ima 9 članov, ki so visokošolski učitelji
najmanj v nazivu docenta in so nosilci ali sonosilci najmanj enega izmed
pedagoško izvajanih predmetov, tako da so enakopravno zastopane vse znanstvene
discipline in strokovna področja FIŠ.
(4) Člani senata so trije predstavniki študentov.
(5) Dekan FIŠ in prodekani FIŠ so člani Senata FIŠ po
položaju.
26. člen
(1) Člane Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev in
znanstvenih delavcev izvoli Akademski zbor FIŠ.
(2) Člani Senata FIŠ iz vrst študentov so izvoljeni na
študentskih volitvah FIŠ. Način volitev članov Senata FIŠ iz vrst študentov
določa pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet FIŠ.
(3) Mandat članov Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev
in znanstvenih delavcev traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
(4) Mandat članov Senata FIŠ iz vrst študentov traja eno leto
z možnostjo ponovne izvolitve. Njihov mandat traja od dneva izvolitve do
izvolitve novih članov, pod pogojem, da vmes ne ostanejo brez študentskega
statusa.
(5) Novi člani Senata FIŠ nastopijo svojo funkcijo s prvim
oktobrom leta v katerem so bili izvoljeni, z izjemo predstavnikov študentov, ki
nastopijo svojo funkcijo z dnevom izvolitve.
(6) Nadomestni člani Senata FIŠ nastopijo funkcijo z dnem
izvolitve in jo opravljajo do konca mandata tistega člana Senata, katerega so
nadomestili.
27. člen
Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FIŠ, o
sestavi Senata FIŠ in o izvedbi volitev članov Senata FIŠ sprejme Senat FIŠ na
predlog dekana FIŠ najpozneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu
Senatu. Pri tem je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih
disciplin ter strokovnih področij FIŠ.
28. člen
(1) Za člana Senata FIŠ je lahko izvoljen le član Akademskega
zbora z nazivom najmanj docent oziroma z enakovrednim znanstvenim nazivom.
(2) Kandidate za člana Senata FIŠ lahko predlagajo najmanj
trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega
zbora FIŠ.
29. člen
(1) Volitve članov Senata FIŠ so veljavne, če je na seji
Akademskega zbora FIŠ prisotna večina članov Akademskega zbora FIŠ. Če v roku
pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega zbora sklepčnost ni
zagotovljena, lahko Akademski zbor nadaljuje z delom in veljavno voli, če je
prisotnih vsaj tretjina članov.
(2) Volitve so tajne.
(3) Za člane Senata FIŠ so izvoljeni tisti kandidati iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki so prejeli največ glasov
Akademskega zbora FIŠ.
30. člen
(1) V primeru, da član Senata FIŠ iz vrst visokošolskih
učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje s
FIŠ, mu preneha tudi članstvo v Senatu FIŠ.
(2) V primeru, da član Senata FIŠ iz vrst študentov odstopi
ali mu preneha študentski status na FIŠ, mu hkrati preneha članstvo v Senatu
FIŠ.
(3) V teh primerih Senat FIŠ izda sklep o volitvah
nadomestnih članov Senata FIŠ.
(4) Nadomestnemu članu Senata FIŠ poteče mandat hkrati z
ostalimi člani Senata FIŠ.
31. člen
(1) Senat FIŠ se konstituira na konstitutivni seji, ki jo po
volitvah, na Akademskem zboru FIŠ, skliče dekan FIŠ.
(2) Predpogoj za sklic konstitutivne seje novoizvoljenega
Senata FIŠ je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini njegovih članov.
(3) V primeru, da novoizvoljeni Senat FIŠ še ni konstituiran,
začasno opravlja njegove funkcije Senat FIŠ v prejšnji sestavi.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko Senat
FIŠ v sestavi iz prejšnjega sklica, odloča izključno o tekočih zadevah, ki so
nujne narave
32. člen
(1) Senat FIŠ razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s
področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela FIŠ.
(2) Senat FIŠ opravlja naloge v skladu z zakonom, Odlokom o
ustanovitvi FIŠ, s tem Statutom in notranjimi akti zavoda. Senat FIŠ:
-
sprejema Statut FIŠ,
-
oblikuje in sprejema študijske programe za pridobitev izobrazbe in za
izpopolnjevanje,
-
v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega
delavca in visokošolskega sodelavca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za
ocenitev usposobljenosti kandidata,
-
voli v naziv visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske
sodelavce,
-
sprejema letni delovni načrt in program dela FIŠ,
-
sprejema pravilnike s področja izobraževanja in raziskovanja,
-
imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in
usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter na podlagi
ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije,
-
imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske
disertacije,
-
imenuje komisije in delovna telesa Senata FIŠ,
-
kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah študentov, ki se nanašajo
na študijske zadeve,
-
oblikuje predloge za priznanja in nagrade FIŠ,
-
razpravlja in odloča o pobudah in mnenjih Študentskega sveta FIŠ s
področja njegove pristojnosti,
-
skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega,
znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,
-
sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti,
-
obravnava in sprejema poročilo o učinkovitosti študija in poročilo o
izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,
-
določa število vpisnih mest na dodiplomskih in podiplomskih študijskih
programih,
-
na predlog dekana FIŠ imenuje predstojnike kateder in vodje inštitutov,
-
na predlog prodekana za izobraževanje FIŠ imenuje predstojnike oddelkov
študijskih programov 1., 2. in 3. stopnje,
-
daje soglasje k imenovanju prodekanov FIŠ,
-
predlaga imenovanja predstavnikov FIŠ v strokovne organizacije in organe
zunaj FIŠ,
-
opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, Odlokom o
ustanovitvi FIŠ, s tem Statutom ali z drugim notranjim aktom FIŠ.
(3) Način dela Senata FIŠ določi Senat FIŠ s Poslovnikom o
delu Senata.
33. člen
(1) Seje Senata FIŠ sklicuje in vodi predsednik Senata FIŠ,
ki je po funkciji dekan FIŠ. Seje Senata FIŠ so praviloma enkrat na mesec.
(2) Sklic seje Senata FIŠ lahko predlagata tudi 1/3 članov
Senata FIŠ ali Upravni odbor FIŠ.
(3) Na sejah Senata FIŠ lahko sodelujejo brez pravice
glasovanja tudi druge osebe, ki niso člani Senata, če sklicatelj seje oceni, da
je njihova navzočnost na seji nujna za strokovno in kakovostno obravnavo
določene točke dnevnega reda.
(4) Seje Senata FIŠ se po pravilu izvajajo na sedežu FIŠ in
so javne.
(5) Senat FIŠ lahko z večino glasov prisotnih članov sejo ali
del seje Senata FIŠ zapre za javnost.
34. člen
(1) Senat FIŠ je sklepčen, če je na seji prisotna večina
članov Senata FIŠ.
(2) Senat FIŠ sprejema sklepe z večino glasov navzočih
članov, če ni s Statutom FIŠ določeno drugače.
(3) Pred sprejetjem sklepa, ki ima za posledico porabo
finančnih sredstev, mora Senat FIŠ pridobiti mnenje Upravnega odbora FIŠ.
Komisije Senata FIŠ
35. člen
(1) Senat FIŠ imenuje naslednje stalne komisije:
-
Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ),
-
Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD),
-
Komisija za izvolitve v nazive (KIN),
-
Komisija za kakovost in evalvacije (KKE),
-
Komisija za etičnost raziskovanja (KER),
-
Komisija za disciplinsko odgovornost študentov (KDŠ),
-
Komisija za disciplinsko odgovornost zaposlenih (KDZ).
(2) Senat FIŠ lahko imenuje še druge komisije, če se za to
izkaže potreba.
(3) Število in sestavo komisij, njihove naloge, pooblastila
ter trajanje mandata članov komisij določi Senat FIŠ s sklepi, in sicer na
predlog dekana FIŠ.
36. člen
(1) Komisije vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani
predsedniki.
(2) Komisija je sklepčna, če je na seji komisije navzoča več
kot polovica vseh članov komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina
navzočih članov komisije.
37. člen
Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ)
(1) Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljata
dva visokošolska učitelja in en predstavnik študentov. Na sejah KŠŠZ je brez
pravice glasovanja praviloma prisoten predstavnik referata za študentske
zadeve. Prodekan, pristojen za izobraževanje, je predsednik te komisije po
položaju.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za študijske in
študentske zadeve so:
-
obravnava študijske programe 1., 2. in 3. stopnje ter njihove spremembe,
-
obravnava študijske programe za izpopolnjevanje,
-
obravnava poročilo o organizaciji, o izvedbi in o razvoju izobraževalne
dejavnosti,
-
daje Senatu FIŠ predloge za spremembe in dopolnitve obstoječih
pravilnikov s področja izobraževanja in predlaga nove pravilnike,
-
obravnava predloge Študentskega sveta FIŠ,
-
obravnava vprašanja, ki se nanašajo na vpis na FIŠ, vključujoč vpis po
Merilih za prehode med študijskimi programi in izjemni vpis študenta,
-
kot prvostopenjski organ obravnava vloge študentov,
-
daje mnenje Senatu FIŠ o hitrejšem napredovanju študentov,
-
vodi postopke o priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja
v skladu z veljavno zakonodajo in notranjimi akti,
-
obravnava zahteve in izdaja mnenja o enakovrednosti strokovnih in
znanstvenih naslovov v skladu z veljavno zakonodajo in notranjimi akti,
-
obravnava vloge študentov in predlaga odločitve o priznavanju znanja in
spretnosti, pridobljenih pred vpisom in med študijem v neformalnem
izobraževanju in z izkustvenim učenjem,
-
opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in
sklepi dekana ter Senata FIŠ.
38. člen
Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD)
(1) Komisijo za znanstveno-raziskovalno delo sestavlja od tri
do pet visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev. Prodekan,
pristojen za znanstveno-raziskovalno delo, je predsednik te komisije po
položaju.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za
znanstveno-raziskovalno delo so:
-
usklajuje in spremlja prijave in izvedbo raziskovalnih programov in
projektov,
-
spremlja razvoj znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela ter
znanstvenega kadra na znanstvenih področjih FIŠ,
-
obravnava in posreduje Senatu FIŠ v sprejem načrt in poročilo o
znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu FIŠ,
-
predlaga Senatu FIŠ ustanovitev novega ali ukinitev obstoječega
inštituta, laboratorija ali centra,
-
v primeru omejitve vpisa v študijske programe za pridobitev doktorata
znanosti, ocenjuje raziskovalno delo kandidatov za vpis,
-
obravnava zadeve, povezane z doktoratom znanosti, ter predlaga Senatu
FIŠ ustrezne sklepe, v skladu z notranjimi akti FIŠ,
-
opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in
sklepi Senata FIŠ.
39. člen
Komisija za izvolitve v nazive (KIN)
(1) Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo trije
visokošolski učitelji in enako število namestnikov.
(2) Dekan FIŠ je po funkciji predsednik KIN.
(3) Naloge in pristojnosti Komisije za izvolitve v nazive so:
-
vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,
-
predlaga Senatu FIŠ strokovno komisijo za izvolitev kandidata v naziv,
-
v skladu s Pravilnikom o podelitvi častnih nazivov FIŠ oblikuje Odbor za
podelitev častnih nazivov kot svoje stalno telo, ki deluje znotraj KIN z
namenom, da predlaga podelitev častnih nazivov FIŠ,
-
opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in
sklepi Senata FIŠ.
40. člen
Komisija za kakovost in evalvacije (KKE)
(1) Komisijo za kakovost in evalvacije sestavlja sedem
članov:
-
predsednik komisije, ki ga iz vrst visokošolskih učiteljev imenuje Senat
FIŠ,
-
predstavnik drugih delavcev, ki ga predlaga dekan FIŠ, izvoljen pa je na
zboru drugih delavcev, ki ga skliče dekan FIŠ,
-
predstavnik visokošolskih učiteljev, ki ga imenuje Senat FIŠ,
-
predstavnik visokošolskih sodelavcev, ki ga imenuje Senat FIŠ,
-
predstavnik znanstvenih delavcev in sodelavcev, ki ga imenuje Senat FIŠ,
-
predstavnik študentov, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih
študentskih volitvah,
-
predstavnik zainteresirane javnosti, ki ga imenuje dekan FIŠ.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za kakovost in evalvacije
so:
-
obravnava poročila FIŠ o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju
kakovosti na FIŠ,
-
obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje
učinkovitosti na pomembnejših področjih dejavnosti FIŠ,
-
opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in
sklepi dekana ter Senata FIŠ.
3.1.3. Akademski zbor FIŠ
41. člen
(1) Člani Akademskega zbora so vsi visokošolski učitelji,
znanstveni delavci, in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ki v tekočem
letu opravljajo pedagoško ali znanstveno raziskovalno delo na podlagi
pogodbenega razmerja s fakulteto.
(2) Akademski zbor sestavljajo tudi študenti FIŠ, in sicer
tako, da je njihovo število ena petina članov Akademskega zbora.
(3) Akademski zbor sestavljajo tudi drugi delavci, ki so
zaposleni v dekanatu in strokovnih službah FIŠ, na način, da je število njihovih
predstavnikov največ ena desetina članov Akademskega zbora. Predstavniki drugih
delavcev, ki so člani akademskega zbora, ne morejo voliti članov senata iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih sodelavcev. Način izvolitve
predstavnikov drugih delavcev se določi v poslovniku o delu AZ.
42. člen
(1) Predstavnike študentov v Akademskem zboru FIŠ izvolijo
študenti FIŠ na splošnih in neposrednih volitvah tako, da so enakovredno
zastopani študenti vseh študijskih programov in načinov študija na FIŠ.
(2) Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru
FIŠ je okvirno eno leto, in sicer od trenutka izvolitve do izvolitve novih
študentskih predstavnikov.
(3) Postopek volitev predstavnikov študentov FIŠ v Akademski
zbor FIŠ določi pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet FIŠ.
43. člen
(1) Predsednika in podpredsednika Akademskega zbora FIŠ
izvoli Akademski zbor FIŠ izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih
delavcev.
(2) Mandatna doba predsednika in podpredsednika Akademskega
zbora FIŠ je štiri leta. Po izteku mandata sta lahko ponovno izvoljena.
44. člen
Pristojnosti Akademskega zbora FIŠ so:
-
voli člane Senata FIŠ, pri čemer študenti in drugi delavci, ki so člani
Akademskega zbora, ne morejo voliti članov Senata FIŠ iz vrst visokošolskih
učiteljev in znanstvenih sodelavcev,
-
obravnava ključna vprašanja s področja izvajanja pedagoškega,
raziskovalnega in strokovnega dela FIŠ,
-
obravnava poročila o delu organov in služb FIŠ ter daje predloge in
pobude senatu,
-
opravlja druge naloge, določene s Statutom FIŠ.
45. člen
(1) Akademski zbor FIŠ obravnava in sklepa o vprašanjih iz
svoje pristojnosti na javnih sejah.
(2) Akademski zbor FIŠ lahko seje za javnost zapre.
46. člen
(1) Akademski zbor FIŠ je sklepčen, če je na seji navzočih
več kot polovica vseh članov.
(2) Če v roku pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega
zbora sklepčnost ni zagotovljena, lahko Akademski zbor veljavno nadaljuje z
delom in odloča s prisotnimi člani.
(3) Akademski zbor FIŠ sprejema odločitve z večino glasov
članov, ki so prisotni na zboru.
47. člen
(1) Seje Akademskega zbora FIŠ sklicuje in vodi predsednik
Akademskega zbora. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.
(2) Sklic Akademskega zbora FIŠ lahko zahteva dekan. V tem
primeru je predsednik Akademskega zbora dolžan sklicati sejo v roku 8 dni.
(3) Sklic Akademskega zbora FIŠ lahko predsedniku predlagata
tudi 1/3 članov Akademskega zbora ali senat FIŠ s svojim sklepom. V tem primeru
mora biti seja sklicana v roku 14 dni.
(4) Akademski zbor FIŠ se praviloma sestane najmanj dvakrat
letno.
3.1.4. Upravni odbor FIŠ
48. člen
(1) Upravni odbor je organ upravljanja FIŠ.
(2) Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni odbor odloča o
zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje FIŠ v
skladu s Statutom FIŠ.
(3) V zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva in
nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja
sredstva Republika Slovenija, odloča Upravni odbor FIŠ v skladu s pooblastili.
49. člen
(1) Upravni odbor ima devet članov, in sicer:
-
tri predstavnike ustanovitelja,
-
tri predstavnike FIŠ iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko
dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski
sodelavci),
-
enega predstavnika drugih delavcev FIŠ,
-
enega predstavnika študentov FIŠ in
-
enega predstavnika delodajalcev.
(2) V upravni odbor ne morejo biti izvoljeni dekan in
prodekani fakultete.
(3) Mandatna doba članov je štiri leta, razen za predstavnika
študentov, katerega mandatna doba je okvirno eno leto, in sicer od trenutka
njegove izvolitve do izvolitve novega predstavnika.
(4) Upravni odbor ima predsednika in podpredsednika. Izvolita
se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed
predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, podpredsednik pa
izmed predstavnikov ustanovitelja ali obratno.
(5) Upravni odbor je imenovan na naslednji način:
-
predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije;
-
predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, imenuje
Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ;
-
predstavnika drugih delavcev FIŠ imenuje dekan FIŠ na predlog drugih
delavcev FIŠ, ki je oblikovan na zboru drugih delavcev, ki ga skliče dekan FIŠ;
-
predstavnika študentov se izvoli na neposrednih in splošnih študentskih
volitvah;
-
predstavnika delodajalcev imenuje dekan FIŠ v soglasju z ustanoviteljem,
in sicer izmed kandidatov, ki jih prek javnega poziva predlagajo gospodarska
interesna združenja in zbornice.
(6) Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma
izvoljena več kot polovica njegovih članov.
(7) Konstitutivno sejo skliče in vodi do izvolitve
predsednika Upravnega odbora dekan FIŠ.
50. člen
(1) Upravni odbor:
-
sprejema splošne akte FIŠ v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ
in Statutom,
-
sprejema delovni načrt in program razvoja FIŠ ter spremlja njegovo
uresničevanje,
-
sprejema letni finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,
-
sprejema odločitve o upravljanju premoženja iz 17. člena Odloka o
ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda FIŠ, nadzira upravljanje s
premoženjem FIŠ ter sprejema temeljne odločitve in sklepe, ki se nanašajo na to
premoženje,
-
odloča o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin FIŠ ali opreme večje
vrednosti ob predhodnem soglasju ustanovitelja,
-
določa politiko glede poslovanja in porabe finančnih sredstev ter
sprejema druge odločitve v zvezi z materialnim in finančnim poslovanjem
fakultete,
-
daje ustanovitelju in dekanu predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
-
daje mnenje senatu o vprašanjih, ki imajo za posledico porabo finančnih
sredstev,
-
sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,
-
sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,
-
na predlog dekana sprejema odločitev o višini šolnin za izredni študij
in drugih prispevkov za študij na FIŠ,
-
odloča o prošnjah študentov za oprostitev plačila šolnin in drugih
prispevkov za študij oziroma odloča o plačevanju v obrokih,
-
na predlog dekana sprejema cenik storitev FIŠ, ki niso financirane iz
proračuna RS,
-
sprejema poslovnik o svojem delu,
-
sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem FIŠ.
(2) Pred sprejetjem letnega delovnega načrta in programa
razvoja FIŠ mora Upravni odbor pridobiti soglasje Senata FIŠ.
51. člen
(1) Seje Upravnega odbora FIŠ sklicuje predsednik. V
odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje Upravnega odbora FIŠ
podpredsednik.
(2) Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega
odbora FIŠ.
(3) Upravni odbor FIŠ sprejema sklepe z večino glasov
navzočih članov, za sprejem Statuta in drugih splošnih aktov FIŠ pa je potrebna
večina glasov vseh članov Upravnega odbora FIŠ.
(4) Upravni odbor FIŠ razpravlja in odloča na rednih,
izrednih ali dopisnih sejah.
(5) Način dela Upravnega odbora FIŠ se uredi s Poslovnikom.
3.1.5. Študentski svet FIŠ
52. člen
(1) Študentski svet FIŠ je organ študentov FIŠ.
(2) Študentski svet FIŠ vsako študijsko leto v začetku
zimskega semestra razpiše volitve v Študentski svet FIŠ na podlagi sklepa
dekana FIŠ.
(3) Študentski svet FIŠ mora seznaniti dekana FIŠ z rezultati
volitev ter ga obvestiti o članih Študentskega sveta FIŠ in predstavnikih
študentov v drugih organih FIŠ, v katerih sodelujejo študenti FIŠ, najpozneje v
roku 8 dni.
53. člen
Študentski svet FIŠ šteje sedem študentov, in sicer tako, da
imajo v Študentskem svetu FIŠ predstavnike študenti dodiplomskih študijskih
programov (redni in izredni), študenti podiplomskih študijskih programov in
doktorski študenti.
54. člen
(1) Na prvi seji Študentskega sveta FIŠ, ki jo skliče
dotedanji predsednik, izvolijo člani Študentskega sveta FIŠ izmed sebe
predsednika in podpredsednika, ki zastopata in predstavljata študente FIŠ.
(2) Predsednik študentskega sveta FIŠ je po funkciji študent
prodekan.
55. člen
(1) Študentski svet FIŠ je sklepčen, če je na seji navzoča
večina članov.
(2) Študentski svet FIŠ odloča z večino glasov navzočih
članov.
(3) Vabila na seje in zapisnike sej pošlje Študentski svet
FIŠ v vednost dekanu FIŠ.
56. člen
(1) Študentski svet FIŠ opravlja naslednje naloge:
-
razpravlja in oblikuje mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice
in dolžnosti študentov,
-
posreduje organom FIŠ mnenja, zahteve in predloge študentov in v imenu
študentov od vseh teh organov FIŠ prejema zahteve, predloge in mnenja,
-
razpravlja in oblikuje mnenje o Statutu FIŠ, letnem načrtu dela FIŠ,
samoevalvacijskem poročilu, vsakoletnem poročilu o delu FIŠ ipd.,
-
daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitve v naziv
učiteljev in sodelavcev,
-
oblikuje mnenja študentov FIŠ v zvezi s problematiko, ki se nanaša na
študente, kot ključnega deležnika FIŠ,
-
imenuje člane delovnih teles in organov FIŠ iz vrst študentov, ko te niso
izvoljeni na splošnih in neposrednih volitvah oziroma, če je tako določeno s
tem statutom in drugimi notranjimi akti FIŠ,
-
obravnava in sprejema program in poročilo o obštudijskih dejavnostih,
-
obravnava poročilo o organizaciji, izvedbi in razvoju izobraževalne
dejavnosti,
-
aktivno sodeluje pri organizaciji splošnih in neposrednih študentskih
volitev,
-
opravlja druge naloge, določene s tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.
(2) Če mnenje Študentskega sveta FIŠ iz prvih dveh alinej
prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko Študentski svet FIŠ zahteva, da
pristojni organ še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.
3.3. Organizacijske enote FIŠ
57. člen
(1) FIŠ za opravljanje registriranih dejavnosti ustanovi
organizacijske enote.
(2) Organizacijske enote znotraj FIŠ ne morejo samostojno
nastopati, ker nimajo pooblastil v pravnem prometu.
(3) Pristojnosti, naloge in način delovanja organizacijskih
enot FIŠ in postopek imenovanja in razrešitve njihovih vodji, se določijo v
skladu s tem Statutom in drugimi notranjimi akti FIŠ.
(4) FIŠ ima naslednje organizacijske enote:
-
dekanat,
-
pedagoško (katedre in oddelke za 1., 2. in 3. stopnjo študija),
-
raziskovalno (Inštitute, skupine in laboratorije) in
-
strokovne službe.
58. člen
Senat ali dekan FIŠ lahko s sklepom ustanovita novo
organizacijsko enoto ali že ustanovljeno enoto spremenita ali pa skleneta, da
organizacijska enota preneha delovati.
3.3.1 Dekanat
59. člen
(1) Dekanat sestavljajo dekan, kolegij dekana in tajništvo.
(2) Tajništvo FIŠ ima predvsem naslednje naloge:
-
organiziranje strokovnega, tehničnega in administrativnega dela v
dekanatu,
-
administrativno-tehnično spremljanje dela organov FIŠ ter sodelovanje
pri pripravi dokumentacije FIŠ,
-
sestavljanje poslovne dokumentacije, osnutkov strokovnih poročil in
analiz,
-
razvrščanje, označevanje in arhiviranje dokumentarnega in drugega
gradiva,
-
administrativna pomoč pri izvajanju sklepov in odločb dekana in organov
FIŠ,
-
spremljanje delovnih procesov na FIŠ ter obveščanje pristojnih o
pomembnih vidikih procesov,
-
sodelovanje pri pripravi vlog in koordinacija postopka akreditacije in
reakreditacije zavoda in študijskih programov,
-
vodenje postopkov zaposlovanja, sprememb pogodb o zaposlitvi, odpovedih
in sodelovanje z računovodsko službo in projektno pisarno ob zaposlitvenih spremembah,
-
priprava odločb in sklepov s področja kadrov,
-
sodelovanje pri pripravi letnega delovnega načrta zaposlenih,
-
sodelovanje pri pripravi poročil in poslovne dokumentacije za MIZŠ,
NAKVIS, ARRS, EU ipd.,
-
svetovanje in pravna podpora pri vseh fakultetnih procesih,
-
opravljanje drugih nalog po navodilih dekana oziroma od njega
pooblaščene osebe.
(3) Tajništvo FIŠ ima po potrebi vodjo tajništva, ki ga
imenuje dekan.
(4) Za vodjo tajništva FIŠ je lahko imenovan, kdor ima:
-
visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,
-
vodstvene in organizacijske sposobnosti,
-
pet let delovnih izkušenj,
-
opravljen strokovni izpit iz ZUP-a,
-
aktivno znanje angleškega jezika.
(5) Če vodja tajništva FIŠ ni imenovan, vodi tajništvo dekan,
ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za
to predhodno pisno pooblasti.
3.3.2 Pedagoška enota
60. člen
(1) Pedagoško enoto, katere vodja je po svoji funkciji
prodekan za izobraževanje, sestavljajo vsi študijski programi 1., 2. in 3.
stopnje na FIŠ.
(2) V okviru pedagoške enote lahko delujejo dodiplomski,
podiplomski in doktorski oddelek, znotraj katerih potekajo akreditirani
programi 1., 2. in 3. stopnje.
(3) Oddelke iz prejšnjega odstavka tega člena vodijo
predstojniki oddelkov, ki jih po potrebi imenuje in razrešuje Senat FIŠ, na
predlog vodje enote. Predstojniki oddelkov so imenovani za mandatno obdobje
Senata, ki jih je imenoval.
(4) Predstojniki oddelkov so pristojni in odgovorni za
predvsem za:
-
pripravo predloga kadrovskega načrta pri predmetih na dodiplomskem, podiplomskem
in doktorskem študiju,
-
individualno usmerjanje vsakega študenta, za svetovanje glede
pravočasnega izvajanja njegovih študijskih obveznosti, pri izbiri tutorja,
mentorja/somentorja, oddaji teme, diplomske in magistrske naloge, dispozicije
doktorske disertacije, doktorske disertacije ter njihovemu uspešnemu javnemu
zagovoru,
-
visoko kakovost dodiplomskega, podiplomskega in doktorskega študija na
FIŠ,
-
svetovanje študentom v primeru težav pri opravljanja študija: pomoč in
posredovanje pri morebitnem nesoglasjih med študentom in njegovim tutorjem
in/ali mentorjem/somentorjem,
-
ostale naloge v skladu z notranjimi akti FIŠ, ki se nanašajo na študij
in akademsko etiko.
(5) Predstojniki oddelkov so za svoje delo odgovorni
prodekanu za izobraževanje kot vodji pedagoške organizacijske enote in so mu
dolžni sprotno poročati. Predstojniki oddelkov so dolžni vsaj enkrat letno
poročati o svojem delu na seji Senata in Akademskega zbora.
61. člen
(1) Znotraj pedagoške enote se lahko oblikujejo katedre kot
njeni organizacijski podsistemi.
(2) Katedre se oblikujejo za določeno zaokroženo pedagoško in
znanstveno-raziskovalno področje, ki se odraža v predmetniku študijskih
programov na FIŠ, z namenom usklajevanja in razvijanja pedagoškega,
znanstveno-raziskovalnega, razvojnega dela in vzgojnega dela na določenem
področju ter razvijanje znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
(3) Katedre se lahko ustanavljajo, ukinjajo, delijo in
združujejo v skladu z zahtevami in s potrebami izobraževalnega in
raziskovalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami FIŠ.
(4) Predpogoja za ustanovitev katedre sta:
-
zadostno število ustrezno habilitiranih učiteljev na določenem
zaokroženem pedagoškem oziroma znanstveno-raziskovalnem področju, ki bi lahko
postali člani katedre,
-
raziskovalni dosežki članov katedre (raziskovalni projekti in mednarodno
odmevne objave),
-
ustrezna zastopanost področja katedre v študijskih programih FIŠ.
(5) O natančnejši organizaciji, številu, imenih in članstvu v
katedri ter spremembah kateder odloča Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ.
62. člen
(1) Člani katedre so na FIŠ zaposleni visokošolski učitelji,
znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci.
(2) Posameznik je lahko član več kateder.
(3) Sodelavci katedre so visokošolski učitelji, znanstveni delavci,
visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so člani Akademskega zbora FIŠ
in/ali so vključeni v javno službo s področja pedagoškega ali
znanstveno-raziskovalnega dela, študenti in drugi, ki niso zaposleni na FIŠ in
jih katedra povabi k sodelovanju. Ti so lahko sodelavci več kateder.
(4) Člani katedre lahko kandidirajo za mesto v Senatu FIŠ le
v eni katedri.
63. člen
Naloge in pristojnosti kateder so:
-
skrb za razvoj predmetov in disciplin na določenem zaokroženem
izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem področju, ki ga pokrivajo člani in
sodelavci katedre,
-
z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami,
razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter
znanstvene discipline s sorodnih ali z interdisciplinarno povezanih področij,
-
skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja
prenašajo v izobraževalni proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh
študija,
-
sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega
dela,
-
obravnavajo vprašanja in težave, ki nastanejo pri izvajanju študijskih
programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter
znanstveno-raziskovalno in razvojno delo s področja katedre,
-
obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno
študijsko leto,
-
spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na
znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre,
-
obravnavajo analize študentskih anket in pripravljajo predloge izboljšav
izobraževalnega dela,
-
skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre.
64. člen
(1) Katedro vodi predstojnik, ki mora biti ugleden
strokovnjak z določenega znanstvenega oziroma študijskega področja.
(2) Predstojnika katedre na predlog dekana imenuje in
razrešuje Senat FIŠ.
(3) Mandatna doba predstojnika katedre sovpada z mandatnim
obdobjem Senata, ki ga je imenoval.
(4) Predstojnik katedre je lahko po poteku te dobe ponovno
imenovan.
65. člen
(1) Pristojnosti in odgovornosti predstojnika katedre so, da:
-
organizira in vodi delo katedre,
-
usklajuje pripravo in izvajanje znanstveno-raziskovalnega in
izobraževalnega dela s področja katedre,
-
izvaja sklepe Akademskega zbora, Senata FIŠ in dekana FIŠ, ki se
nanašajo na delo katedre,
-
druge naloge po nalogu prodekana za izobraževanje.
(2) Natančnejšo organizacijo dela in načina vodenja kateder
ter njihovih sej se določi v Poslovniku o delu kateder FIŠ, ki ga na predlog
prodekana za izobraževanje sprejme Kolegij dekana.
3.3.3 Raziskovalna enota (inštituti, raziskovalne ali
programske skupine in laboratoriji)
66. člen
(1) Predstojnik raziskovalne enote je po funkciji prodekan za
znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki je hkrati predsednik Komisije za
znanstveno-raziskovalno delo.
(2) Z namenom smotrnejšega načrtovanja, organizacije, koordinacije
in spremljanja znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela na disciplinarnih
področjih, ki jih razvija FIŠ, se lahko s sklepom Senata FIŠ znotraj
raziskovalne organizacijske enote ustanavljajo, spreminjajo in ukinjajo
inštituti, laboratoriji in raziskovalne ali programske skupine kot njeni
podsistemi.
(3) Inštituti FIŠ, ki povezujejo in usklajujejo
znanstveno-raziskovalno, svetovalno in razvojno delo fakultete imajo naslednje
pristojnosti in odgovornosti:
-
skrbijo za razvoj znanosti in stroke ter disciplinarnih področij
fakultete,
-
skrbijo za prenos raziskovalnih dosežkov in spoznanj v prakso ter v
pedagoški proces,
-
skrbijo za svetovalno in razvojno delo na disciplinarnih področjih
fakultete,
-
skrbijo za organiziranje znanstvenih konferenc in srečanj, simpozijev in
posvetov,
-
skrbijo za sistematično vzgojo mladih raziskovalcev in raziskovalcev na
začetku raziskovalne kariere,
-
opravljanje drugih nalog, ki sodijo v vsebinski okvir inštituta, po
sklepu Senata, Komisije za znanstveno-raziskovalno delo in/ali kolegija dekana.
(4) Inštitut vodi vodja inštituta, ki ima najmanj
habilitacijski naziv docent oziroma ekvivalentni znanstveni naziv in ga na to
funkcijo imenuje in razrešuje Senat FIŠ na predlog Komisije za
znanstveno-raziskovalno delo. Mandat vodje traja od imenovanja do razrešitve.
(5) Raziskovalne ali programske skupine opravljajo naslednje
dejavnosti:
-
izvajajo znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa,
-
izvajajo projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega
raziskovalno-razvojnega programa (proračunski in izvenproračunski naročniki),
-
izvajajo svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost,
-
soorganizirajo posvete in konference,
-
obveščajo javnost o rezultatih raziskav,
-
opravljajo druge naloge, ki sodijo v vsebinski okvir raziskovalne
skupine, po sklepu Senata, Komisije za znanstveno-raziskovalno delo in/ali
kolegija dekana.
(6) Člani posamezne raziskovalne ali programske skupine so
lahko zaposleni visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in znanstveni
delavci, ki delujejo na posameznem disciplinskem področju FIŠ. Raziskovalno
skupino vodi vodja, ki ima najmanj habilitacijski naziv docent oziroma
ekvivalentni znanstveni naziv. Vodjo raziskovalne skupine FIŠ imenuje in
razrešuje Senat FIŠ na predlog Komisije za znanstveno-raziskovalno delo. Mandat
vodje traja od imenovanja do razrešitve.
67. člen
(1) Inštituti, raziskovalne ali programske skupine in
laboratoriji kot podsistemi raziskovalne enote se ustanavljajo, ukinjajo,
delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega in
strokovnega dela.
(2) O organizacijskih spremembah znotraj raziskovalne enote
in njenih podsistemov odloča Senat FIŠ na predlog dekana, prodekana za
raziskovalno dejavnost in/ali Komisije za znanstveno-raziskovalno delo.
(3) Natančnejša pravila o delovanju podsistemov iz prejšnjega
odstavka tega člena se določijo v notranjih aktih FIŠ, zlasti v Pravilniku o
raziskovalni dejavnosti FIŠ, ki ga na predlog dekana sprejme Senat FIŠ
najpozneje v roku šest mesecev od dneva sprejetja tega Statuta.
3.3.4 Strokovne službe
68. člen
(1) Strokovne službe FIŠ so organizacijska enota, ki jo
sestavljajo službe po različnih področjih oziroma funkcijah, na katerih
izvajajo upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge zlasti:
-
referat za študentske zadeve (administrativne in strokovno-tehnične
naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FIŠ),
-
računovodstvo (finančna in računovodska funkcija),
-
vzdrževalno informacijska funkcija,
-
knjižnica in založba (knjižničarska, informacijska, dokumentacijska in
založniška dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega
dela na področjih, ki jih razvija FIŠ),
-
projektna pisarna (podpora pri upravljanju, administrativnem in
strokovno-finančnem vodenju raziskovalno-razvojnih projektov, ki se izvajajo na
FIŠ),
-
marketing in odnosi z javnostmi,
-
karierni center,
-
HPC center (ki skrbi za superračunalniško podporo raziskovalnim skupinam
ter raziskovalne in izobraževalne dejavnosti s področja superračunalništva)
-
in druge.
(2) Predstojnika službe oziroma funkcije imenuje in razrešuje
dekan.
(3) Predstojnik službe oziroma funkcije je imenovan za dobo
trajanja mandata dekana, ki ga je imenoval.
(4) Podrobno organizacijsko strukturo strokovnih služb in
število potrebnih delovnih mest za opravljanje njihovih nalog določi dekan FIŠ
v Aktu o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest FIŠ.
4. Izobraževalno delo FIŠ
69. člen
FIŠ izvaja izobraževalno delo:
-
po akreditiranih študijskih programih za pridobitev izobrazbe,
-
po študijskih programih za izpopolnjevanje in vseživljensko
izobraževanje,
-
po delih študijskih programov,
-
z izvedbo posameznih predmetov študijskih programov, delavnic ipd.,
-
z izvedbo zimskih in poletnih šol,
-
z izvedbo različnih oblik neformalnega učenja,
-
s prodajo izobraževalnih in svetovalnih storitev na trgu.
70. člen
Postopke in pogoje za pridobitev izobrazbe in ponujanje
storitev iz prejšnjega člena tega Statuta se določi v pravilniku, ki ga sprejme
Senat FIŠ.
4.1. Organiziranost in izvajanje študijskih programov za
pridobitev izobrazbe
71. člen
(1) Dodiplomski, podiplomski in doktorski študijski programi,
ki se izvajajo kot javna služba, lahko potekajo tudi v tujem jeziku v
naslednjih primerih:
-
če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz
tujine,
-
če je vanje vpisano večje število tujih študentov,
-
če se ti programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
(2) O izvajanju študijskih programov v tujem jeziku sprejme
sklep Senat FIŠ.
(3) Senat FIŠ mora informacijo o izvajanju študijskega
programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.
72. člen
(1) Študijski koledar za posamezno študijsko leto sprejme
Senat FIŠ.
(2) S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto
določijo:
-
razpored organiziranega izobraževalnega dela,
-
izpitna obdobja,
-
izobraževalnega procesa prosti dnevi,
-
drugi pomembni dnevi oziroma jubileji.
(3) Izpitna obdobja so razporejena tako, da se ne prekrivajo
z organiziranim izobraževalnim delom na rednem dodiplomskem, podiplomskem in
doktorskem študiju.
73. člen
(1) Če število prijavljenih kandidatov za vpis bistveno
presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske
zmogljivosti FIŠ, Senat FIŠ ob soglasju Vlade Republike Slovenije omeji vpis v
študijski program.
(2) V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih in
podiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za
omejitev vpisa predvidevata zakonodaja in študijski program.
74. člen
(1) Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če
ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji
letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo,
daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na
vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen
poseben status v skladu s Statutom FIŠ.
(2) O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Komisija za
študijske in študentske zadeve FIŠ.
75. člen
(1) Vpis kandidatov v začetni letnik ter študentov v višji
letnik se opravi do roka, določenega z razpisom za vpis.
(2) Določilo iz prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za
študente, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug program oziroma na drugo
smer.
(3) Iz upravičenih razlogov, kot so npr. materinstvo,
očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine,
sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, poseben
status v skladu s tem Statutom, se lahko vpis opravi najpozneje do 30. oktobra.
O prošnji kandidata za poznejši vpis odloči dekan na podlagi predloga Komisije
za študijske in študentske zadeve FIŠ.
76. člen
Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega
programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se
šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.
77. člen
(1) Študent izrednega študija lahko v času študija preide v
redni način študija.
(2) O prošnji za prehod odloča Komisija za študijske in
študentske zadeve FIŠ na podlagi povprečne ocene kandidata in števila prostih
vpisnih mest za posamezni letnik rednega študija. Če je prijav več, kot je
razpoložljivih vpisnih mest, opravi KŠŠZ izbor na podlagi povprečne ocene
študija in opravljenih študijskih obveznosti študentov.
78. člen
(1) Študent rednega študija se lahko odloči za prehod v izredni
študij kadar koli v času študija.
(2) Študent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje pogoje
za vpis.
79. člen
Če s študijskim programom oziroma z merili za prehode pogoji
niso natančno opredeljeni, o pogojih odloči Senat FIŠ na predlog Komisije za
študijske in študentske zadeve FIŠ.
80. člen
(1) Uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti iz
študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in z ocenjevanjem znanja.
(2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljene s
študijskim programom.
(3) Področje preverjanja in ocenjevanja znanja študentov
natančneje ureja pravilnik FIŠ.
81. člen
(1) Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta,
doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se
omogoči hitrejše napredovanje.
(2) Hitrejše napredovanje se omogoči tudi kandidatom, ki
prejšnjega študija niso končali in se želijo vpisati v nižji letnik, kot so že
bili vpisani v prejšnjem študijskem programu (velja tudi za študijske programe
akreditirane pred 11. 6. 2004).
(3) Sklep o tem sprejme Senat FIŠ na podlagi prošnje
kandidata in mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ. S sklepom
se določi način hitrejšega napredovanja.
(4) Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko
vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v
okviru drugega organiziranega izobraževanja.
(5) Študent lahko opravlja izpite letnika, ki sledi letniku,
v katerega je trenutno vpisan oziroma je bil nazadnje vpisan, če mu na osnovi
pisne prošnje to odobri Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ.
82. člen
(1) Študent, ki je prej študiral oziroma opravil določene
izpite ali druge študijske obveznosti v drugem študijskem ali izobraževalnem
programu (v Sloveniji ali v tujini), lahko zaprosi za priznavanje oziroma za
uveljavljanje opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v programu
FIŠ, v katerega je vpisan.
(2) Postopek priznavanja in uveljavljanja izpitov in drugih
študijskih obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena se določi v splošnih
notranjih aktih FIŠ.
83. člen
(1) Kandidat za izobraževanje lahko zaprosi za priznavanje
znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v okviru neformalnega
izobraževanja in izkustvenega učenja.
(2) Študent FIŠ lahko zaprosi za priznavanje znanj in spretnosti,
pridobljenih v času študija v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega
učenja.
(3) Postopek priznavanja in merila za priznavanje iz
prejšnjih odstavkov so določena v študijskih programih in splošnih notranjih
aktih FIŠ.
84. člen
(1) Študentu začne veljati prekinitev študija z dnem, ko je
izgubil status študenta.
(2) Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko
nadaljuje in konča po istem študijskem programu, po katerem se je vpisal.
(3) Če sta minili več kot dve leti od prekinitve študija,
mora študent, če želi nadaljevati študij, vložiti prošnjo. Komisija za
študijske in študentske zadeve FIŠ lahko študentu določi diferencialne izpite
ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija. Če študent, po izteku
dveh let od izdaje odločbe o nadaljevanju študija, ne izpolni pogojev za vpis v
višji letnik oziroma ne dokonča študija, mora ponovno vložiti prošnjo za
nadaljevanje študija.
(4) Če je študent pred prekinitvijo študija opravil vse
izpite in druge, s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še
prijavil teme diplomskega dela, in so minila več kot 3 leta od prekinitve
študija, mora študent, če želi zaključiti študij, vložiti prošnjo za
nadaljevanje študija. Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ lahko študentu
določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje
študija.
4.2. Diplome, potrdila in druge listine, ki jih izdaja FIŠ
85. člen
(1) Po opravljenih študijskih obveznostih po dodiplomskih,
podiplomskih in doktorskih študijskih programih izda FIŠ študentu diplomo, ki
je javna listina.
(2) Sestavni del diplome iz prejšnjega odstavka je priloga k
diplomi, izdana v slovenskem in angleškem jeziku.
(3) Oblika in postopek izdaje diplome ter priloge k diplomi
je urejena z notranjimi akti FIŠ.
86. člen
FIŠ izdaja študentom na podlagi svojih evidenc še naslednje
listine:
-
potrdilo o vpisu,
-
potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih,
-
potrdilo o diplomiranju.
87. člen
Udeležencem drugih izobraževalnih programov FIŠ izda
potrdilo, ki ni javna listina. Obvezne sestavine potrdila so: podatki o
izdajatelju, podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja,
število kreditnih točk, zaporedna številka, datum izdaje, žig FIŠ ter podpis
dekana FIŠ.
5. Znanstveno-raziskovalno, razvojno in svetovalno delo
88. člen
(1) Znanstveno-raziskovalni in razvojni programi in projekti
na FIŠ potekajo v okviru raziskovalne enote oziroma njenih podsistemov
(inštitutov, raziskovalnih ali programskih skupin in laboratorijev).
(2) Senat FIŠ sprejme pravila o načrtovanju, organiziranju in
financiranju dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.
89. člen
(1) FIŠ izvaja raziskovalne programe, temeljno, aplikativno
ter drugo znanstveno-raziskovalno in razvojno delo v skladu z nacionalnim
raziskovalnim in razvojnim programom in skladno z usmeritvami
znanstveno-raziskovalnega dela, ki ga sprejme Senat FIŠ.
(2) FIŠ izvaja tudi drugo znanstveno-raziskovalno, razvojno
in svetovalno delo po naročilu tretjih oseb z namenom pridobivanja lastnih
sredstev na trgu.
(3) Kot naročnik raziskovalnega in razvojnega dela lahko
nastopa tudi FIŠ.
90. člen
(1) Visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci, znanstveni
delavci ter raziskovalni sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje
izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo
znanstveno-raziskovalno in svetovalno delo za zunanje naročnike v okviru in za
račun FIŠ.
(2) Visokošolski učitelj, znanstveni delavec, visokošolski in
raziskovalni sodelavec, ki je redno zaposlen na FIŠ, je dolžan zaprositi dekana
FIŠ za soglasje k delu za zunanje naročnike.
(3) Sodelavci, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalno in
razvojno delo na FIŠ, morajo pristojnim strokovnim službam posredovati podatke
o svojem znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno
vodenje raziskovalnih in drugih evidenc.
91. člen
(1) FIŠ lahko, skladno s sprejetim letnim programom in
finančnim načrtom nameni, določen znesek lastnih sredstev za financiranje
znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena so namenjena
za sofinanciranje:
-
udeležbe lastnih sredstev FIŠ pri projektih, ki so samo delno
(so)financirani,
-
priprave prijav projektov na nacionalne in mednarodne razpise,
-
znanstveno-raziskovalnih in razvojnih projektov FIŠ,
-
domačih in mednarodnih projektov in programov,
-
individualnega raziskovalnega dela.
6. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski
in raziskovalni sodelavci ter drugi zaposleni
92. člen
(1) Zaposleni na FIŠ so:
-
visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci,
-
znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci,
-
nepedagoški delavci v dekanatu, tajništvu in strokovnih službah.
(2) Pogoj za opravljanje dela iz prve in druge alineje prvega
odstavka tega člena je ustrezna habilitacija oziroma izvolitev v naziv.
(3) Pogoje, merila in postopek izvolitve določajo Merila za
izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev FIŠ.
(4) Pogoje za delo delavcev iz tretje alineje prvega odstavka
tega člena se določi v Aktu o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest
FIŠ in ostalih relevantnih notranjih aktih FIŠ.
93. člen
(1) Zaposleni, ki ni obnovil izvolitve v naziv, ne more več
opravljati del na delovnem mestu, na katerega je razporejen in za katerega se
zahteva kot poseben pogoj ustrezna izvolitev.
(2) Dekan FIŠ je dolžan v primerih zaradi razloga
nesposobnosti sprožiti ustrezne postopke v skladu z zakonom o delovnih
razmerjih, zakonom o visokem šolstvu, tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.
94. člen
Zaposleni na FIŠ, katerim je FIŠ glavni delodajalec, morajo
za delo nad polnim delovnim časom zunaj FIŠ pridobiti predhodno dovoljenje
dekana FIŠ, taka dejavnost pa ne sme motiti njihovih rednih obveznosti na FIŠ.
95. člen
(1) Visokošolski učitelji in znanstveni delavci FIŠ so dolžni
delovati v skladu s poslanstvom, vizijo in vrednotami FIŠ, navedenimi v
veljavnem Strateškem načrtu, z namenom doseganja akademske odličnosti.
(2) V vsakdanji praksi se visokošolski učitelji in znanstveni
delavci FIŠ zavedajo svoje vloge v trajnostnem razvoju lokalnega dolenjskega,
slovenskega in evropskega okolja.
(3) Visokošolski učitelji in sodelavci FIŠ gojijo akademsko
organizacijsko kulturo, katere temeljne norme in vrednote so: intelektualna
poštenost, akademska svoboda, resnicoljubnost, avtonomnost, odgovornost,
odličnost, kolegialnost, transparentnost, trajnostni razvoj in dostojanstvo.
(4) Visokošolski učitelji in sodelavci FIŠ so dolžni:
-
trajno, dosledno in vestno izpopolnjevati svoje pedagoške kompetence na
področju disciplin, ki jih pokrivajo,
-
pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete in jih
posodabljati,
-
kazati skrb za pedagoški proces tako pri lastnem predmetu kot na FIŠ kot
celoti,
-
načrtovati in nadzorovati izvedbo predmeta in izdelati poročilo o
izvedbi predmeta,
-
pripravljati in izvajati predavanja, seminarje, vaje in druge oblike
izobraževalnega dela, kot sta predvsem tutorstvo in mentorstvo,
-
biti dostopni študentom kot tutorji, mentorji, na govorilnih urah, po
e-pošti ipd.,
-
izvajati preverjanje in ocenjevanje znanja študentov v skladu s
študijskim programom, pravilniki in Statutom FIŠ,
-
pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete,
-
opravljati mentorstvo pri diplomskih delih in pri raziskovalnem delu
študentov,
-
zagotoviti nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih,
-
opravljati znanstveno-raziskovalno delo, povezano z razvojem
izobraževalnih vsebin,
-
objavljati rezultate raziskovalnega dela v domači in mednarodni
javnosti.
(5) Znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci FIŠ so
dolžni:
-
opravljati znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,
-
objavljati rezultate znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela v
domači in mednarodni javnosti,
-
opravljati mentorstvo pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih
ter pri raziskovalnem delu študentov,
-
vključevati študente in sodelavce v svoje znanstveno-raziskovalno in
razvojno delo,
-
skrbeti za mlad raziskovalni naraščaj.
(6) Vsi zaposleni na FIŠ so dolžni:
-
spoštovati načela stroke, sprejete akte in sklepe organov FIŠ,
-
sodelovati v organih in telesih FIŠ,
-
vestno, pošteno, profesionalno in odgovorno opravljati zaupane jim
naloge,
-
utrjevati dobro ime in ugled FIŠ v javnosti,
-
delovati v dobri veri skladno z načeli poslovne in intelektualne etike.
96. člen
(1) Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela
pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v
skupnem trajanju največ dvanajst mesecev (pravica do sobotnega leta).
(2) Taka odsotnost učitelja ne sme ovirati poteka
izobraževalnega procesa ali poteka raziskovalnega projekta, v katerem zaposleni
sodeluje.
(3) V času odsotnosti pripada učitelju oziroma znanstvenemu
delavcu bruto plača, določena za njegovo delovno mesto, le, če je to
zagotovljeno v okviru proračunskih sredstev ali s finančnim načrtom FIŠ oziroma
tako, da se njegova delovna obveznost prerazporedi.
(4) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora
pisno vlogo predložiti dekanu FIŠ najkasneje do konca marca za naslednje
študijsko leto. Pisna vloga mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in
predvideno obliko nadomeščanja.
(5) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora v 30
dneh po vrnitvi oddati dekanu FIŠ poročilo o izpopolnjevanju.
97. člen
FIŠ lahko za določen čas kot goste povabi k sodelovanju za
izvajanje posameznih delov predmeta priznane raziskovalce ali strokovnjake iz
gospodarskih in drugih organizacij ne glede na pogoje, ki so določeni za
izvolitev v naziv.
98. člen
Za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev
in drugih sodelavcev FIŠ se uporablja veljavna delovnopravna in druga
relevantna zakonodaja, sektorske kolektivne pogodbe in notranji akti FIŠ ter
individualne delovnopravne in civilnopravne pogodbe med FIŠ in delavci oziroma
sodelujočimi.
7. Študenti
99. člen
(1) Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na
podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem
študijskem programu.
(2) Status študenta se izkazuje s potrdilom o vpisu in/ali
študentsko izkaznico. Vsebino in obliko potrdila o vpisu in študentske
izkaznice določa pravilnik FIŠ.
100. člen
(1) Status študenta preneha:
-
študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom
študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
-
študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
-
študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
-
če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge
stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
-
če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem
študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
-
če študent ne zaključi doktorskega študija tretje stopnje v ustreznem, s
statutom predpisanem roku,
-
če se med študijem študent ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
-
če se študent izpiše,
-
če je bil študent izključen.
(2) Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka tega člena
študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija
ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.
(3) V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega
odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov
status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Upravičene
razloge imajo študenti, ki imajo status študenta športnika, status študenta
priznanega umetnika, status študenta s posebnimi potrebami in študenti, ki
zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku
opravljati študijskih obveznosti.
(4) Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti,
ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega
statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
101. člen
(1) Oseba, ki ji preneha status študenta po določilih iz
četrte, pete, šeste ali sedme alineje prvega odstavka prejšnjega člena, obdrži
pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem
programu, po katerem se izobražuje.
(2) Senat FIŠ določi in javno objavi pogoje, pod katerimi
lahko oseba, ki ji je prenehal status študenta, uresniči to pravico, če se
študijski program ne izvaja več.
(3) Pravico do opravljanja izpitov iz prvega odstavka tega
člena lahko uveljavlja še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma
spremembe programa.
102. člen
(1) Status študenta športnika in status študenta priznanega
umetnika dobi študent, ki mu Senat FIŠ na predlog Komisije za študijske in
študentske zadeve s sklepom podeli ta status.
(2) Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob
vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne komisije za razvrščanje
otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje
invalidske komisije ali zdravniško potrdilo zdravnika specialista, s katerim
izkazuje upravičenost za dodelitev statusa študenta s posebnimi potrebami.
(3) Za študente iz tega člena FIŠ s pravilnikom opredeli
način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.
103. člen
Študentu miruje status študenta v času bolniške odsotnosti,
daljše od enega leta.
104. člen
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi,
z zakonodajo, s Statutom FIŠ in študijskim programom določenimi pogoji. Pri
tem:
-
se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji,
ki so veljali ob vpisu,
-
lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski
program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti na prejšnji smeri ali v
študijskem programu,
-
se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedni študij),
-
se lahko izobražujejo po individualnem programu (več študijskih
programov enega ali več visokošolskih zavodov), kot to omogoča študijski
program FIŠ,
-
lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno
s študijskim programom.
105. člen
Pravice in dolžnosti študentov so:
-
aktivno sodelovanje pri izobraževalnem delu,
-
sodelovanje prek študentskih predstavnikov v upravljanju FIŠ in pri delu
Akademskega zbora, organov in komisij FIŠ,
-
sodelovanje na splošnih in neposrednih volitvah pri izvolitvi dekana,
-
da volijo in so izvoljeni v Študentski svet,
-
da imajo prodekana študenta,
-
dajanje pobud, mnenj in sprejemanje odločitev v skladu s Statutom FIŠ in
drugimi notranjimi akti FIŠ.
106. člen
(1) Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko
izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih
programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani
Republike Slovenije.
(2) Državljani članic Evropske unije imajo pravico do
izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih
študijskih programih ter po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot
državljani Republike Slovenije.
(3) Državljani tretjih držav imajo pravico do izobraževanja
po javno veljavnih dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študijskih
programih ter po programih za izpopolnjevanje pod pogoji, ki jih določa
zakonodaja v Republiki Sloveniji in EU.
107. člen
(1) Študent ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih
organi FIŠ sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
(2) Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima
pravico do ugovora ali pritožbe v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen
sklep. Kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov v študijskih zadevah
Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ, kot drugostopenjski organ pa
odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah Senat FIŠ. Zoper dokončno
odločitev v zadevah v zvezi s študijem lahko študent sproži upravni spor.
108. člen
(1) Študenti so disciplinsko odgovorni za kršitve dolžnosti
in neizpolnjevanje obveznosti po Statutu FIŠ in po študijskem programu ter za
namerno in iz malomarnosti povzročeno škodo.
(2) Kršitve so zlasti:
-
neprimerno vedenje, ki škoduje ugledu FIŠ,
-
neprimeren odnos do študentov, učiteljev in sodelavcev pri izvajanju
študijskega programa ter drugih delavcev FIŠ,
-
dajanje lažnih podatkov, da bi tako pridobil neupravičene koristi zase
ali za drugega,
-
prevara pri preverjanju znanja in plagiatorstvo pri seminarskih,
diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah,
-
ponarejanje uradnih listin,
-
hujše kršitve reda in discipline pri izobraževalnem procesu in v
prostorih FIŠ,
-
razširjanje laži, govoric, ipd., ki škodujejo ugledu in dobremu imenu
FIŠ v javnosti,
-
grožnje in neprimerno ogovarjanje ter komentiranje, povezano z
zaposlenim na FIŠ ali drugimi študenti FIŠ, neposredno ali prek spleta
(e-pošte) ali preko/na socialnih medijev (Facebooka, Twitterja, ipd.),
-
povzročanje materialne škode v prostorih FIŠ oziroma tam, kjer se izvaja
izobraževalni proces,
-
dejanja v nasprotju z zakonom, tem Statutom, notranjimi akti in etičnim
kodeksom FIŠ.
(3) Pobudo za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve lahko
podajo zaposleni FIŠ ali študenti. O disciplinski odgovornosti odloča in izreka
ukrepe dekan FIŠ.
(4) Dekan FIŠ lahko izreče naslednje ukrepe:
-
opomin, ki se vroči študentu,
-
ukor, ki se objavi na oglasni deski,
-
izključitev iz FIŠ.
V odločbi se opredeli doba trajanja ukrepa.
(5) Disciplinska odgovornost študentov na FIŠ se natančneje
opredeli s posebnim pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov.
(6) Strokovni oziroma znanstveni naslov se diplomantu FIŠ
odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi:
-
da diplomant ni imel z zakonom zahtevane izobrazbe za vpis;
-
da diplomant ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu;
-
da je diplomant pri zaključnem delu (diplomska naloga, magistrska
naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu,
avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v
pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo;
-
da zaključno delo (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska
disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, v pomembnem delu ni
rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.
(7) Odvzem strokovnega oziroma znanstvenega naslova se
podrobneje uredi s pravilnikom.
8. Financiranje in premoženje FIŠ
109. člen
(1) FIŠ pridobiva sredstva od ustanovitelja, iz proračuna
Republike Slovenije, iz proračuna Evropske unije, šolnin in drugih prispevkov
za študij, plačil za storitve na trgu, donacij, dotacij, dediščin, daril,
sponzorstev ter drugih virov v skladu z zakonodajo.
(2) Iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Republike
Slovenije, se financirajo:
-
študijska dejavnost rednega študija za prvo, drugo in tretjo stopnjo,
-
s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem
programu Študentskega sveta FIŠ kot javnega visokošolskega zavoda,
-
investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema, v skladu z veljavno
zakonodajo.
(3) Iz proračuna Republike Slovenije se lahko sofinancirajo
tudi:
-
razvojne naloge, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe,
-
druge naloge oziroma nameni, določeni v zakonodaji.
(4) Iz sredstev pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije
se lahko skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi sofinancira tudi
študij tretje stopnje na FIŠ, in sicer s sredstvi za sofinanciranje, ki se
določijo z letnim sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ob
upoštevanju števila diplomantov tretje stopnje FIŠ kot javnega visokošolskega
zavoda v zadnjih petih letih.
(5) FIŠ razporeja sredstva študijske dejavnosti v skladu s
pravili, ki jih na predlog dekana sprejme Upravni odbor kot pristojni organ
FIŠ.
(6) Upravni odbor FIŠ s sprejetimi pravili iz prejšnjega
odstavka tega člena pisno seznani ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v
osmih dneh po njihovem sprejetju ter jih objavi na spletni strani FIŠ.
(7) Ostale dejavnosti FIŠ se financira iz drugih virov, in
sicer:
-
iz proračuna EU,
-
iz šolnin in drugih prispevkov za študij,
-
iz lastnih sredstev pridobljenih s plačili za opravljene storitve na
trgu,
-
iz donacij, dotacij, dediščin in daril,
-
iz sponzorskih sredstev,
-
iz drugih virov v skladu z zakonodajo.
110. člen
(1) FIŠ odloča o višini prispevkov za študij in ceniku drugih
storitvah FIŠ, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega
programa, zlasti za:
-
stroške izvedbe pedagoškega procesa na izrednem študiju,
-
stroške izbirnega in vpisnega postopka,
-
storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški strokovnih
ekskurzij ipd.),
-
izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na FIŠ,
-
izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije FIŠ,
-
stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita,
-
stroške sprejemnih, diferencialnih, komisijskih in drugih izpitov,
-
druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme Upravni odbor FIŠ.
(2) Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa v
skladu z veljavnim pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem
šolstvu in s sklepom Upravnega odbora FIŠ.
111. člen
(1) Šolnine in prispevki za študij ter druga sredstva,
pridobljena na način iz 8. člena in sedmega odstavka 109. člena tega Statuta,
so prihodek FIŠ, ki ga FIŠ pridobiva na svoj podračun kot lastna sredstva.
(2) Upravni odbor FIŠ sprejme finančni načrt na podlagi
programa dela FIŠ, ki obsega vse dejavnosti FIŠ.
112. člen
FIŠ je lastnica premoženja, ki ga je pridobila iz javnih
virov.
113. člen
(1) FIŠ upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja
za opravljanje svoje dejavnosti, skladno z zakonodajo, Odlokom o ustanovitvi
FIŠ, tem Statutom ter v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.
(2) FIŠ lahko odtuji ali obremeni nepremičnino oziroma opremo
večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z
ustanoviteljem. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v
skladu z zakonom o javnih naročilih potrebna objava pri Uradu za uradne objave
Evropskih skupnosti in na portalu javnih naročil.
(3) Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega
odstavka tega člena, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko
vzdrževanje in opremo.
(4) FIŠ samostojno razpolaga s premoženjem pridobljenim iz
nejavnih in zasebnih virov (donacije, darila, dotacije, sponzorstva ipd.). S
tem premoženjem upravlja Upravni odbor FIŠ s skrbnostjo dobrega gospodarja.
9. Splošni akti
114. člen
(1) Splošne akte sprejemajo posamezni organi FIŠ v skladu z
zakonom in s tem Statutom.
(2) Sistem obvladovanja splošnih aktov, ki mora opredeljevati
izdelavo, pregled in odobritev, izdajanje, spreminjanje in hranjenje
dokumentacije, se podrobno opredeli v Poslovniku o kakovosti FIŠ.
(3) FIŠ vodi in hrani evidence z osebnimi podatki študentov
in evidence izvajalcev visokošolske dejavnosti, v skladu z veljavno zakonodajo.
10. Prehodne in končne določbe
115. člen
V Statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
116. člen
Za tolmačenje Statuta je pristojen Senat FIŠ.
117. člen
Statut in njegove spremembe ter dopolnitve sprejemata v
enakem besedilu Senat FIŠ in Upravni odbor FIŠ z večino glasov vseh članov
Senata FIŠ oziroma Upravnega odbora FIŠ. Pred glasovanjem o Statutu, njegovih spremembah
in dopolnitvah je dekan FIŠ dolžan pozvati Študentski svet FIŠ, da oblikuje
mnenje o predlogih. Statut, njegove spremembe in dopolnitve začnejo veljati, ko
se za njih pridobi soglasje ustanovitelja in se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije.
118. člen
Z uveljavitvijo tega Statuta FIŠ prenehajo veljati vse
prehodne in končne določbe sprejete v:
-
Statutu Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list
RS, št. 117/08 z dne 12. 12. 2008),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu (Uradni list RS, št. 56/12 z dne 23. 7. 2012),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu (Uradni list RS, št. 75/13 z dne 9. 9. 2013),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu (Uradni list RS, št. 25/14 z dne 11. 4. 2014),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu (Uradni list RS, št. 72/14 z dne 10. 10. 2014),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu (Uradni list RS, št. 17/16 z dne 29. 2. 2016),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu (Uradni list RS, št. 46/17 z dne 29. 8. 2017).
Novo mesto, dne 23. decembra 2020
Predsednik Senata FIŠ
prof. dr. Matej Makarovič
dekan FIŠ