Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci

Številka:   U-I-182/21-8

U-I-184/21-8

Datum:     16. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Vukajča, Radenci, in drugih, vsi Radenci, ter skupne občinskih svetnikov s prvopodpisanim Dragom Kocbekom, Radenci, na seji 16. septembra 2021

sklenilo:

Izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/21) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

Obrazložitev

A.

1. Pobudniki Franc Vukajč, Marta Vukajč, Stanislav Toplak, Leon Klemenčič in Primož Mauko zatrjujejo, da so stanovalci Titove ulice v Občini Radenci (v nadaljevanju sporna ulica). Izpodbijanemu odloku očitajo, da je bil sprejet v neskladju z 70., 77. in 78. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16, 11/20 in 62/20 – v nadaljevanju Poslovnik), tretjim odstavkom 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – nadaljevanju ZLS), 22. in 90. členom ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21 z dne 20. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21, in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/21). Pobudniki navajajo, da župan ni zadržal objave izpodbijanega odloka, kljub temu da so vložili pobudo za razpis lokalnega referenduma. Župan naj bi Odlok objavil, kasneje pa izdal Sklep o zadržanju izvrševanja Odloka št. 031-0001/2021-18 z dne 14. 7. 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/21 – v nadaljevanju Sklep). Za njegovo sprejetje naj ne bi imel pristojnosti, zato pobudniki menijo, da je župan zavestno kršil tretji odstavek 46. člena ZLS in omenjeno odločbo Ustavnega sodišča. Zatrjujejo še, da se v postopku sprejemanja Odloka občinski svetniki niso imeli možnosti opredeliti do vseh pripomb, danih v predhodnem postopku. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka, saj naj bi z njegovo uveljavitvijo nastali nepotrebni stroški tako za prebivalce ulice kot za občino (strošek menjave osebnih in ostalih dokumentov, zamenjave hišnih številk in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno). Pri tem opozarjajo na predhodna sklepa Ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja občinskih predpisov Občine Radenci z enako vsebino, kot jo ima izpodbijani predpis (sklepa št. U-I-228/20 z dne 1. 7. 2020, Uradni list RS, št. 107/20, in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/21, ter št. U-I-2/21, U-I-3/21 z dne 21. 1. 2021, Uradni list RS, št. 10/21, in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/21), in menijo, da gre za enak pravni položaj.

2. Pobudniki Drago Kocbek, Štefanija Lesjak in Toni Žitek opravljajo funkcijo občinskih svetnikov. Izpodbijanemu odloku očitajo, da je bil sprejet v neskladju s prvim odstavkom 17. člena in tretjim odstavkom 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08 – ZDOIONUS), saj jim kot članom občinskega sveta ni bilo omogočeno, da bi se seznanili z vsemi pripombami, podanimi v predhodnem posvetovalnem postopku. Navajajo, da je bil Odlok sprejet tudi v nasprotju s 70. in 77. členom Poslovnika, ker je bil sprejet po skrajšanem postopku in ne po rednem postopku za sprejemanje splošnih aktov občine. Odloku očitajo še, da je bil sprejet v nasprotju z 78. členom Poslovnika, 84. členom Statuta Občine Radenci (Uradni glasilo slovenskih občin št. 2/21 in 67/15), tretjim odstavkom 46. člena ZLS, 22., 90. in 153. členom Ustave ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21. Pobudniki pojasnjujejo, da je župan zavestno kršil zakonodajo, saj naj bi kljub jasni napotitvi Ustavnega sodišča, da je treba z objavo sprejetega predpisa počakati petnajst dni, Odlok objavil že tretji dan po njegovem sprejetju. Menijo, da s sprejetjem Sklepa te nepravilnosti ni odpravil, saj naj bi bilo njegovo sprejetje protipravno. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka, pri čemer še opozarjajo na stroške in druge nevšečnosti, povezane z menjavo imena ulice, ter se sklicujejo na že predhodno navedene sklepe Ustavnega sodišča o zadržanju občinskih predpisov Občine Radenci z enako vsebino.

3. Občina Radenci v odgovoru na predlog za zadržanje izvrševanja Odloka zavrača navedbe pobudnikov, da je bil Odlok sprejet po nezakonitem postopku. Poudarja, da je župan takoj po prejemu pobude za vložitev zahteve za razpis lokalnega referenduma sprejel Sklep, s katerim je zadržal njegovo izvrševanje v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZLS. Občina meni, da zaradi sprejetja tega sklepa ne more nastati nikakršna škoda, saj naj se Odlok ne bi izvrševal, vse dokler ne bo znana »končna usoda pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma« oziroma do izida referenduma. Iz previdnosti Občina dodatno navaja, da pobudniki težko popravljivih posledic sploh »ne izkažejo, še manj pa dokažejo«. Zatrjuje, da se pobudniki pri tem v večjem delu sklicujejo na pravne koristi tretjih oseb, ki niso udeleženci postopka (npr. podjetje Erinox). Občina pojasnjuje še, da ni opravila nobenih novih menjav uličnih tabel od izdaje sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21. Meni, da menjava uličnih tabel sama po sebi tudi ne pomeni nastanek težko popravljive škode.

B.

4. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.

5. Občina Radenci navaja, da se zaradi sprejetja Sklepa Odlok ni začel izvrševati in se tudi ne bo do dokončne odločitve o ustreznosti vložene pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis lokalnega referenduma. Meni, da zato v obravnavani zadevi ne more nastati nikakršna škoda. S tem skuša Občina utemeljiti, da ne obstaja pravni interes za odločanje Ustavnega sodišča o predlogu za začasno zadržanje Odloka. Vendar so njeni razlogi neutemeljeni. Ustavno sodišče je že v sklepih št. U-I-228/20 in št. U-2/21, U-I-3/21 odločalo o zadržanju izvrševanja občinskih predpisov,¹ s katerima je Občina želela spremeniti ime Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije, in je pri obeh predpisih zadržalo njuno izvrševanje. Župan je tudi v postopku sprejemanja Odloka 28/20 sprejel sklep, s katerim je zadržal njegovo izvrševanje, vendar to ni pomenilo procesne ovire za odločanje Ustavnega sodišča in sprejetje sklepa št. U-I-228/20. Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je bil županov sklep sprejet v drugačnih vsebinskih in časovnih okvirih, kot je opredeljeno odločanje o zadržanju izvrševanja predpisa v postopku pred Ustavnim sodiščem, ter poudarilo, da sklep tudi ni bil na ustrezen način objavljen.

6. V obravnavni zadevi je bil Sklep sicer objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 38/21, dne 16. 7. 2021 in je stopil v veljavo 17. 7. 2021, vendar to ne spreminja vsebinskega in časovnega okvirja, v katerem je bil sprejet. Sklep je sprejela lokalna oblast, ki je tudi vodila postopek sprejemanja izpodbijanega odloka. Župan s Sklepom prosto razpolaga in ga lahko v skladu z lastnimi interesi kadarkoli prekliče ter sproži začetek izvrševanja Odloka in nastanek potencialnih škodljivih posledic, ki jih želijo pobudniki s predlogom za zadržanje preprečiti. To lahko stori tudi pred sprejetjem odločitve Ustavnega sodišča. Zadržanje izvrševanja Odloka, ki ga je s Sklepom sprejel župan, zato ne nosi enake pravne kvalitete, kot zadržanje, ki ga odredi Ustavno sodišče, saj pobudnikom ne daje enake pravne varnosti. Zato zadržanje izvajanja predpisa, ki ga sprejme župan, ne more pomeniti ovire za odločanje Ustavnega sodišča. Slednje mora o predlogu za zadržanje izvrševanja občinskega predpisa odločati kot v primeru, če Sklep ne bi bil sprejet. Pri tem se Ustavno sodišče ne opredeljuje do vprašanja, ali ima župan sploh pristojnost za sprejetje Sklepa, saj bo na to vprašanje moralo odgovoriti v okviru kasnejše vsebinske presoje vloženih pobud.

7. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-228/20 (5. točka obrazložitve) ugotovilo, da ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega predpisa lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da za zadevno ulico poimenovanje Titova cesta velja že vsaj od leta 1979.² Z njegovo izvršitvijo pa bi lahko nastale vsaj upoštevne, nezanemarljive posledice, če bi bila naknadno ugotovljena njegova protiustavnost oziroma nezakonitost. V primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave tega predpisa bi namreč z njegovo izvršitvijo nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za Občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno).³ V sklepu št. U-2/21, U-I-3/21 je Ustavno sodišče ugotovilo, da Občina Radenci ni izkazala, zakaj naj bi razveljavitev že izpeljanih postopkov pomenila nastanek vsaj občutnejših škodljivih posledic, ter da bo menjava cestnih oznak povzročila določene stroške, ki pa ne pomenijo občutnejših škodljivih posledic (6. točka obrazložitve). Ugotovilo je še, da ponovno obstajajo enake upoštevne, nezanemarljive posledice, pri katerih je izpostavilo strošek menjave osebne izkaznice, potnega lista (ki je višji od povračila, ki ga je zagotavljal izpodbijani občinski predpis) in ostalih dokumentov, ki bi bremenil občane, ter čas, ki bi ga morali temu nameniti. Poudarilo je tudi pomen stroškov, ki bi zaradi izvrševanja Odloka nastali Občini Radenci (7. točka obrazložitve).

8. Ustavno sodišče ugotavlja, da Občina Radenci tudi v tem postopku ni izkazala obstoja občutnejših škodljivih posledic, ki bi bile večje od upoštevnih, nezanemarljivih posledic, ki bi nastale ob izvajanju Odloka. Pri tem je potrebno poudariti, da Občina ne navaja škodljivih posledic, ki naj bi nastale s kasnejšim začetkom izvajanja Odloka. Navedbe Občine, da Odloka ne izvršuje oziroma ga ne bo izvrševala do dokončne odločitve o ustreznosti pobude za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o splošnem aktu občine oziroma do izvedbe referenduma, pa je mogoče razumeti tudi v smeri, da kasnejši začetek uporabe novega imena ulice ne bo povzročil nobenih občutnejših škodljivih posledic.

9. Ustavno sodišče pa ugotavlja, da ponovno obstajajo enake upoštevne, nezanemarljive posledice, ki so zahtevale zadržanje že v sklepih št. U-I-228/20 in št. U-I-2/21, U-I-3/21. Pobudniki ponovno opozarjajo na stroške, povezane z obveznostjo menjave osebnih in drugih dokumentov, ter druge nevšečnosti, povezane s spremembo imena ulice. Pri tem je potrebno poudariti, da sta predhodna občinska predpisa predvidela povračilo vsaj določenega deleža stroškov za zamenjavo osebne izkaznice in potnega lista,⁴ medtem ko Odlok tega ne predvideva. Tako bi uporaba Odloka in obveznost menjave dokumentov pri prebivalcih sporne ulice povzročila celo večje škodljive posledice, kot pri predhodnih občinskih predpisih oziroma pri predhodnem odločanju Ustavnega sodišča. Kot pri sklepih št. U-I-228/20 in št. U-I-2/21, U-I-3/21 pa je treba pri odločanju upoštevati tudi stroške, ki bi zaradi izvajanja Odloka bremenili proračun Občine (stroški izdelave in montaže uličnih tabel, zamenjave hišnih številk, ponovno povračilo stroškov v primeru neugodne končne odločitve Ustavnega sodišča).

10. Ustavno sodišče zato ponovno ugotavlja, da so posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči njegovo zadržanje izvrševanja. Zato je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje Odloka do končne odločitve.

11. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo o pobudah odločalo absolutno prednostno.

C.

12. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS ter petega odstavka v zvezi s tretjo alinejo tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje.

Dr. Rajko Knez
predsednik

_____________

¹    Sklep št. U-I-228/20 o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/20 – v nadaljevanju Odlok 28/20) in sklep št. U-2/21, U-I-3/21 o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 71/20 – v nadaljevanju Odlok 71/20).

²    Pri tem je Ustavno sodišče opozorilo na pomembno razliko med obravnavno zadevo in zadevo, o kateri je Ustavno sodišče odločilo z odločbo št. U-I-109/10 z dne 26. 9. 2011 (Uradni list RS, št. 78/11, in OdlUS XIX, 26). Drugače kot poimenovanje ulice »Titova cesta«, uvedeno z Odlokom o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 44/09), za katerega 2. člen je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-109/10 ugotovilo, da je v neskladju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave, je bilo namreč poimenovanje Titova cesta v Radencih uvedeno (vsaj) že z Odlokom o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 28/79), torej še pred osamosvojitvijo Slovenije. Kot izhaja iz 18. točke obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča, je Ustavno sodišče pri presoji navedenega Odloka Mestne občine Ljubljana, ki je poimenovanje Titova cesta ponovno uvedel v letu 2009, poseben pomen pripisalo tudi okoliščini, da v tistem primeru ni šlo za obstoječe poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve. Glede na to razlogi iz odločbe št. U-I-109/10 ne vplivajo na to zadevo. Predvsem pa v obravnavani zadevi osrednje vprašanje ni vprašanje ohranitve dosedanjega imena ulice, ampak pravna ustreznost postopka za preimenovanje ulice, ne glede na izbrano novo ime ulice.

³    Ustavno sodišče se je sklicevalo na sklep št. U-I-66/06 z dne 23. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 36/06).

⁴    Drugi odstavek 4. člena Odloka 28/20 in Odloka 71/20 je vseboval zavezo, da Občina krije stroške zamenjave osebnih dokumentov prebivalcem sporne ulice, ki imajo na njej prijavljeno stalno prebivališče, do zneska 50,00 EUR.