Sklep o začetku postopka za oceno ustavnosti zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in zakona o urejanju prostora

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 59/00) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje (Uradni list RS, št. 59/00), začetem na pobudo Petra Zavodnika in drugih iz Ljubljane, na seji dne 12. julija 2001

s k e n i l o:

Začne se postopek za oceno ustavnosti zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01) in zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89).

O b r a z l o ž i t e v

1. Ustavno sodišče je na seji dne 19. 10. 2000 sprejelo pobudo, s katero pobudniki izpodbijajo 3. člen odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje, in s sklepom zadržalo izvrševanje izpodbijanih aktov do končne odločitve.

2. Ustavno sodišče je v postopku presoje izpodbijanih aktov ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), zato je sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN) in zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP).

3. Urbanistično načrtovanje temelji na planskih aktih, ki jih ureja ZUreP in se uresničuje s prostorskimi izvedbenimi akti, ki jih ureja ZUN. Oba zakona sta bila sprejeta v drugačnih družbenih razmerah, v času družbenega planiranja in družbene lastnine. Zato se zastavlja vprašanje, ali obstoječa ureditev ustreza novi ustavni ureditvi, zlasti glede na nova lastninska razmerja in na novo ureditev lokalne samouprave. V dosedanji praksi ustavnega sodišča so se pokazale številne pomanjkljivosti obstoječe zakonske ureditve, zlasti nedorečenost in medsebojna neusklajenost posameznih rešitev, nezadostna jasnost posameznih pojmov, nejasna delitev pristojnosti za urejanje prostora med državo in lokalnimi skupnostmi, nejasnost zaradi prepletanja usmeritvenih vsebin in konkretnih zahtev v planskih aktih, prevelika determiniranost in togost državnih planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov, preohlapnost ureditve prostorskih ureditvenih pogojev in v nezadostno razlikovanje med posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov. Zaradi tega občine v praksi vse bolj opuščajo sprejemanje teh načrtov in namesto njih raje sprejemajo prostorske ureditvene pogoje, kar povzroča nejasnosti predvsem pri izvajanju večjih posegov v prostor (npr. gradnja novih naselij, gradnja poslovnih oziroma industrijskih objektov). Ker zakonske določbe o prostorskih ureditvenih pogojih za tako gradnjo niso prirejene, občine tovrstno pravno praznino zapolnjujejo z “urbanističnimi rešitvami” in na druge načine, s katerimi konkretizirajo merila in pogoje iz prostorskih ureditvenih pogojev. Vendar so te rešitve, ki so po naravi stvari lahko samo predmet prostorskih izvedbenih aktov, izvzete iz javne razgrnitve in javne obravnave (37. in 38. člen ZUN). To pa je lahko v škodo varovanja posameznih dobrin (varstvo okolja) in javnih koristi. V teh primerih vlada pogosto vlaga zahteve za oceno njihove ustavnosti in zakonitosti, ob tem pa ne poskrbi za ustrezno zakonsko ureditev teh vprašanj.

4. V postopku ocene ustavnosti obeh zakonov bo ustavno sodišče ocenjevalo zlasti, ali sta zakona iz leta 1984 glede na izhodišča, na katerih temeljita, v skladu z ustavo, zlasti z načelom o pravni državi (2. člen), z načeli o lastninski pravici in uresničevanju njene funkcije (33. in 67. člen) in z načeli o lokalni samoupravi (9., 138. in 140. člen).

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 30. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Št. U-I-227/00-30

Ljubljana, dne 12. julija 2001.

Predsednik
Franc Testen l. r.