Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti 3. člena odloka o spremembah in dopolnitvah
dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list
RS, št. 59/00) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje (Uradni list RS,
št. 59/00), začetem na pobudo Petra Zavodnika in drugih iz Ljubljane, na seji
dne 12. julija 2001
s k e n i l o:
Začne se postopek za oceno ustavnosti zakona o urejanju naselij
in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni
list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01) in zakona o
urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89).
O b r a z l o ž i t e v
1. Ustavno sodišče je na seji dne 19. 10.
2000 sprejelo pobudo, s katero pobudniki izpodbijajo 3. člen odloka o
spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za
obdobje 1986–2000 in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje, in s sklepom
zadržalo izvrševanje izpodbijanih aktov do končne odločitve.
2. Ustavno sodišče je v postopku presoje
izpodbijanih aktov ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 30. člena zakona o
ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), zato je
sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN) in zakona o urejanju prostora (v
nadaljevanju: ZUreP).
3. Urbanistično načrtovanje temelji na
planskih aktih, ki jih ureja ZUreP in se uresničuje s prostorskimi izvedbenimi
akti, ki jih ureja ZUN. Oba zakona sta bila sprejeta v drugačnih družbenih
razmerah, v času družbenega planiranja in družbene lastnine. Zato se zastavlja
vprašanje, ali obstoječa ureditev ustreza novi ustavni ureditvi, zlasti glede
na nova lastninska razmerja in na novo ureditev lokalne samouprave. V dosedanji
praksi ustavnega sodišča so se pokazale številne pomanjkljivosti obstoječe
zakonske ureditve, zlasti nedorečenost in medsebojna neusklajenost posameznih
rešitev, nezadostna jasnost posameznih pojmov, nejasna delitev pristojnosti za
urejanje prostora med državo in lokalnimi skupnostmi, nejasnost zaradi
prepletanja usmeritvenih vsebin in konkretnih zahtev v planskih aktih,
prevelika determiniranost in togost državnih planskih aktov in prostorskih
izvedbenih načrtov, preohlapnost ureditve prostorskih ureditvenih pogojev in v
nezadostno razlikovanje med posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov.
Zaradi tega občine v praksi vse bolj opuščajo sprejemanje teh načrtov in
namesto njih raje sprejemajo prostorske ureditvene pogoje, kar povzroča
nejasnosti predvsem pri izvajanju večjih posegov v prostor (npr. gradnja novih
naselij, gradnja poslovnih oziroma industrijskih objektov). Ker zakonske
določbe o prostorskih ureditvenih pogojih za tako gradnjo niso prirejene,
občine tovrstno pravno praznino zapolnjujejo z “urbanističnimi rešitvami” in na
druge načine, s katerimi konkretizirajo merila in pogoje iz prostorskih
ureditvenih pogojev. Vendar so te rešitve, ki so po naravi stvari lahko samo
predmet prostorskih izvedbenih aktov, izvzete iz javne razgrnitve in javne
obravnave (37. in 38. člen ZUN). To pa je lahko v škodo varovanja posameznih
dobrin (varstvo okolja) in javnih koristi. V teh primerih vlada pogosto vlaga
zahteve za oceno njihove ustavnosti in zakonitosti, ob tem pa ne poskrbi za
ustrezno zakonsko ureditev teh vprašanj.
4. V postopku ocene ustavnosti obeh zakonov
bo ustavno sodišče ocenjevalo zlasti, ali sta zakona iz leta 1984 glede na
izhodišča, na katerih temeljita, v skladu z ustavo, zlasti z načelom o pravni
državi (2. člen), z načeli o lastninski pravici in uresničevanju njene funkcije
(33. in 67. člen) in z načeli o lokalni samoupravi (9., 138. in 140. člen).
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na
podlagi 30. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in
sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr.
Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep
je sprejelo soglasno.
Št. U-I-227/00-30
Ljubljana, dne 12. julija 2001.
Predsednik
Franc Testen l. r.