Številka: U-I-144/19-16
Datum: 4. 7. 2019
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslancev Državnega zbora, na seji 4.
julija 2019
sklenilo:
1. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje
150.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19).
2. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje
tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter 149.b, 149.c in 156. člena Zakona o
kazenskem postopku, se zavrne.
3. O predlogu za zadržanje izvrševanja druge povedi prvega
odstavka 216. člena Zakona o kazenskem postopku bo Ustavno sodišče odločilo
posebej.
Obrazložitev
A.
1. Skupina poslancev Državnega zbora (v
nadaljevanju predlagatelj) izpodbija tretji in sedmi odstavek 148. člena,
149.b, 149.c, 149.č, 150.a in 156. člen ter drugo poved prvega odstavka 216.
člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Izpodbijani ureditvi
očita kršitev 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člena Ustave, 8.
člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni
list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 12. člena Splošne
deklaracije človekovih pravic.
2. Predlaga, naj Ustavno sodišče zadevo
obravnava absolutno prednostno in naj do končne odločitve zadrži izvrševanje
tretjega in sedmega odstavka 148. člena, 149.b, 149.c in 156. člena ter druge
povedi prvega odstavka 216. člena ZKP. Zatrjuje, da bi z njihovim izvrševanjem
nastale težko popravljive škodljive posledice in da zadržanje njihovega
izvrševanja ne bi povzročilo nobenih škodljivih posledic, saj bi se prikriti
preiskovalni ukrepi in hišne preiskave izvajali na podlagi prej veljavnih
določb ZKP.
3. Državni zbor je odgovoril na predlog za
začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb. Predlaga zavrnitev predloga.
Med drugim navaja, da so navedbe predlagatelja o možnosti nastanka škodljivih
posledic posplošene, da je mogoče varstvo pravic prizadetih oseb, zlasti pri
izvrševanju 148., 149.b, 149.c in 156. člena ZKP, zagotoviti s pravnimi
sredstvi znotraj samega kazenskega postopka in da bi z zadržanjem izvrševanja
izpodbijane ureditve lahko nastala pravna praznina.
4. Mnenje o predlogu je dala Vlada. Meni,
da je predlog za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb neutemeljen.
Pojasnjuje, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev,
da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi
odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami,
izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove
pravice in Sodišča Evropske unije, predvsem pa temeljijo na načelu
sorazmernosti.
5. Odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade
je Ustavno sodišče poslalo predlagatelju zahteve, ki nanju ni odgovoril.
B.
6. Na podlagi prvega odstavka 39. člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno
besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne
odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega
izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno
sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med
škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti
protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se
morebiti ustavnoskladne izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale.
7. Po ustaljeni ustavnosodni presoji pomeni
vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov poseg v pravico do varstva
osebnih podatkov.1 To samo po
sebi še ne utemelji nastanka težko popravljivih škodljivih posledic. So pa te
posledice izkazane v primeru, če bi se policija lahko seznanila s številnimi
podatki iz zasebnega življenja posameznikov, če so ti podatki lahko podlaga za
nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine in
če gre za obdelavo osebnih podatkov širokega kroga posameznikov.2
8. Spremenjeni 149.b člen (pridobivanje
prometnih podatkov), deloma spremenjeni 156. člen (pridobivanje bančnih in
podobnih podatkov) ter novi 149.c člen ZKP (zavarovanje prometnih podatkov)
urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in
obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Ti podatki so
lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in
temeljne svoboščine, nanašajo pa se lahko na širši krog posameznikov. Zato
Ustavno sodišče ob predpostavki, da bi se v ustavnosodni presoji izkazala
neskladnost izpodbijanih določb z Ustavo, ocenjuje, da bi izvrševanje teh
določb lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice.
9. Težko popravljive škodljive posledice bi
po drugi strani lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih
določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo. Nemožnost uporabe
pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito
negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega
interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo
pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34.
člena Ustave.3
10. Ustavno sodišče ugotavlja, da tako v
primeru izvrševanja morebiti protiustavnih izpodbijanih določb kot v primeru
zadržanja njihovega izvajanja lahko nastanejo primerljive težko popravljive
posledice. Zato je Ustavno sodišče zavrnilo predlog za zadržanje izvrševanja
izpodbijanih določb (2. točka izreka).
11. Predlagatelji izpodbijajo 150.a člen
ZKP (uporaba tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije), ne da bi
predlagali zadržanje njegovega izvrševanja. Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje
invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim
omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi
bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča
izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz
zasebnega življenja širokega kroga posameznikov.4 Prav v
teh lastnostih, katerih posledica
je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje
od ostalih predhodno navedenih ukrepov. Zato Ustavno sodišče ocenjuje, da bi
izvrševanje 150.a člena ZKP lahko povzročilo težko popravljive škodljive
posledice, ki bi bile iz opisanih razlogov znatno hujše od posledic, vezanih na
zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe (opisanih v 9. točki obrazložitve
tega sklepa). Zato je izvrševanje izpodbijane določbe zadržalo po uradni
dolžnosti (1. točka izreka).
12. O predlogu za zadržanje izvrševanja
druge povedi prvega odstavka 216. člena ZKP bo Ustavno sodišče odločilo posebej
(3. točka izreka).
13. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo
zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
C.
14. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na
podlagi prvega in drugega odstavka 39. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega
odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07,
54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki
dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič
- Horvat, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je
sprejelo soglasno.
Dr. Rajko Knez
Predsednik
_______________
1 Odločba Ustavnega
sodišča št. U-I-238/99 z dne 9. 11. 2000 (Uradni list RS, št. 113/2000, in
OdlUS IX, 257) in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-152/17 z dne 6. 12. 2017.
2 Sklep Ustavnega
sodišča št. U-I-152/17.
3 Primerjaj sklep
Ustavnega sodišča št. U-I-462/18 z dne 13. 12. 2018 (Uradni list RS, št. 1/19).
4 P. Gorkič, Sodobni
prikriti preiskovalni ukrepi, prvič: lovilec IMSI. Revija Odvetnik, št. 65
(2014), str. 47 in 48.