Številka: U-I-272/07-12
Datum: 8. 5. 2008
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus
pobude Elene Pečarič, Škofije, na seji 8. maja 2008
s k l e n i l o:
Pobuda za začetek postopka za oceno
ustavnosti 20. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS,
št. 39/92) v zvezi s petim odstavkom 82. člena Zakona o volitvah v Državni zbor
(Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b) se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnica kot predsedniška kandidatka na
zadnjih volitvah izpodbija peti odstavek 82. člena Zakona o volitvah v Državni
zbor (v nadaljevanju ZVDZ) v zvezi s 73. členom istega zakona in v zvezi z 21.
ter z 22. členom Zakona o volitvah Predsednika Republike (v nadaljevanju ZVPR).
Meni, da ureditev, po kateri lahko Državna volilna komisija (v nadaljevanju
DVK) pošlje v tujino uradne prazne glasovnice, vsebuje neustavno pravno
praznino, ker ne določa, da pošiljanje praznih glasovnic pride v poštev le v
primerih, ko volivci, ki živijo v tujini, zaradi krajevne oddaljenosti ne bi mogli
pravočasno izvrševati svoje aktivne volilne pravice. Z izpodbijano ureditvijo
naj bi bila kršena tudi enakost pasivne volilne pravice kandidatov, saj naj bi
imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost. Zato naj bi bila izpodbijana
ureditev tudi v neskladju s 14. členom Ustave.
2. Ustavno sodišče je pobudo poslalo
Državnemu zboru in Ministrstvu za javno upravo, ki nanjo nista odgovorila.
Vlada v mnenju navaja, da se prazna glasovnica pošlje v tujino v primeru, ko se
oceni, da glasovnica, ki bi vsebovala kandidatne liste, ne bo pravočasno
prispela do državljana Republike Slovenije. Zanika trditve pobudnice, da je DVK
v postopku predsedniških volitev leta 2007 pošiljala v tujino uradne prazne
glasovnice tudi takrat, ko so bile kandidatne liste že znane.
B.
3. Člen 9 ZVPR določa, da se glede
vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe
ZVDZ. V 20. členu ZVPR pa je določeno, da glede organizacije in dela na
voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja veljajo določbe ZVDZ,
kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZVPR posebej ureja le vsebino
glasovnice in način glasovanja (21. člen ZVPR), se glede drugih vprašanj
glasovanja po pošti iz tujine smiselno uporablja ZVDZ. Glede na navedeno je
Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija 20. člen ZVPR v zvezi s petim
odstavkom 82. člena ZVDZ. Pobudnica glede na navedbe v pobudi za oceno
ustavnosti izpodbijane ureditve izkazuje pravni interes.
4. V skladu s prvim in z drugim odstavkom
82. člena ZVDZ lahko državljani Republike Slovenije v tujini (ne glede na to,
ali tam prebivajo stalno ali začasno) glasujejo na diplomatsko-konzularnem
predstavništvu ali po pošti, če to sporočijo DVK najkasneje 30 dni pred dnem
glasovanja, in če država, v kateri prebivajo, tako glasovanje dopušča, oziroma
če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivcem se pošlje glasovnica s
priloženo volilno karto (tretji odstavek 82. člena ZVDZ). Če volivec glasuje po
pošti, se glasovnica upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno
podpisana volilna karta (četrti odstavek 82. člena ZVDZ). Sestavine glasovnice
za volitve v Državni zbor določata 73. in 74. člen ZVDZ, sestavine glasovnice
za volitve predsednika republike pa določa 21. člen ZVPR, po katerem glasovnica
vsebuje imena in priimke kandidatov po vrstnem redu na seznamu kandidatur in
navodilo o načinu glasovanja.
5. Peti odstavek 82. člena ZVDZ določa, da
se ne glede na določbe 73. in 74. člena tega zakona glasovanje lahko opravi z
uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote ter navodilo o načinu
glasovanja. Volivec pri predsedniških volitvah izrazi svojo voljo tako, da v
prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug način vpiše ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. Izpodbijana določba torej ne glede na zgoraj
navedeno ureditev omogoča, da se glasovanje lahko opravi tudi z uradno prazno
glasovnico, ki vsebuje le oznako volilne enote ter navodilo o načinu
glasovanja. Pobudnica zatrjuje, da je takšna ureditev v neskladju s 14. členom
Ustave in da krši enakost pasivne volilne pravice kandidatov (prvi odstavek 43.
člena Ustave), saj naj bi imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost.
Načelo enakosti pasivne volilne pravice prepoveduje državi diskriminirati ali
privilegirati določene kandidate, politične stranke ali druge politične skupine
v konkurenčnem boju za glasove volivcev. Različna medijska prepoznavnost
(izpostavljenost) kandidatov bi bila lahko podana ne glede na to, ali se volitve
posameznih kandidatov izvršujejo z glasovnico, na kateri so označena imena
kandidatov, ali z glasovnico, na katero mora volivec vpisati osebno ime
kandidata. Zato samo s tem očitkom ni mogoče utemeljiti zatrjevane neskladnosti
z drugim odstavkom 14. člena Ustave, prav tako pa tudi ne neskladja z drugim
odstavkom 43. člena Ustave.
6. Pobudnica očita izpodbijani ureditvi
tudi neskladje z 2. členom Ustave (neustavna pravna praznina), ker naj ne bi
bilo mogoče ugotoviti, v katerih primerih se uporablja. Izpodbijana ureditev
omogoča uresničevanje aktivne volilne pravice vsem slovenskim državljanom, ki
prebivajo v tujini. Glede na roke za vložitev kandidature in dokončnost
seznamov kandidatov bi bilo sicer (brez izpodbijane določbe) mogoče poslati
(natiskano) glasovnico volivcu v tujino najprej šele 20 dni pred dnevom
glasovanja, kar bi lahko povzročilo, da bi volivec prejel volilno gradivo po
pošti v času, ko ne bi bilo več mogoče pravočasno zagotoviti prispetja
glasovnice do volilnih organov. S tem bi bilo lahko onemogočeno izvrševanje
aktivne volilne pravice tistim slovenskim državljanom, ki prebivajo v zelo
oddaljenih krajih.1 V skladu z navedenim namenom izpodbijana določba
daje možnost pošiljanja praznih glasovnic v tujino v primerih, ko bi čakanje na
dokončnost seznamov kandidatov in na tiskanje glasovnic z imeni kandidatov
povzročilo, da bi bilo volivcem v tujini zaradi oddaljenosti onemogočeno
izvrševanje aktivne volilne pravice; v vseh drugih primerih tudi za
predsedniške volitve velja ureditev iz prvega do četrtega odstavka 82. člena
ZVDZ. Glede na navedeno izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati, da je tako
nejasna, da pristojni organi ne bi mogli oceniti, kdaj jo je treba uporabiti.
Zato so navedbe pobudnice o neskladju izpodbijane določbe z 2. členom Ustave
očitno neutemeljene. Če pa bi bila zaradi uporabe izpodbijane določbe v
posameznih primerih ogrožena poštenost volitev, so te kršitve lahko predmet
presoje v konkretnih sodnih postopkih.
7. Glede na navedeno je Ustavno sodišče
pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 20. člena ZVPR v zvezi s petim
odstavkom 82. člena ZVDZ zavrnilo kot očitno neutemeljeno.
C.
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na
podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS,
št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena
Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik
Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer,
mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril
Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je
glasovala sodnica Krisper Kramberger.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik
_______________
1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-48/98
z dne 1. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 64/2000 in OdlUS IX, 144).