Sklep o sprejemu pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo in o zadrževanju izvrševanja navedene določbe

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Bank Austria Creditanstalt, d.d., Ljubljana, in drugih na seji dne 6. aprila 2000

s k l e n i l o:

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99) se sprejme.

2. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje 7. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1. Pobudnice izpodbijajo 7. člen zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju: ZPPLPS), ki določa, da je za vknjižbo primerna listina pogodba med investitorjem gradnje stavbe in prvim kupcem, čeprav ni predložena v izvirniku ali v listini, ki nadomešča izvirnik, oziroma podpis prodajalca na njej ni overjen. Taka ureditev naj bi omogočala zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na nepremičnini brez vknjižbe obremenitve, tj. zastavne pravice, ki naj bi jo pobudnice v sporazumu z dolžnikom pridobile na podlagi 254. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 – v nadaljevanju: ZIZ) oziroma na podlagi 251. člena (v povezavi z 250. in s 186. členom) prej veljavnega zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. – v nadaljevanju: ZIP). Nadaljnji pravni promet naj bi tako potekal mimo originalnih pogodb, ki vsebujejo zaznambo zastavne pravice. Zato naj bi izpodbijana ureditev povzročila nasprotja znotraj pravnega reda in s tem kršila načela pravne države (2. člen ustave). Na podlagi take ureditve naj bi obstajala možnost, da bi pobudnice izgubile prvenstvo vrstnega reda pri zavarovanju svojih terjatev in s tem možnost za poplačilo terjatev v primerih, ko dolžniki svoje obveznosti ne bi izpolnili. Posledica tega naj bi bilo zmanjšanje premoženja pobudnic. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju tudi s 33. členom ustave.

2. Pobudnice predlagajo razveljavitev 7. člena ZPPLPS in določitev roka zakonodajalcu za dopolnitev izpodbijane ureditve na način, ki naj bi omogočal varstvo vrstnega reda pridobljenih zastavnih pravic. Glede na to, da naj bi z izvrševanjem izpodbijane določbe ZPPLPS pobudnicam nastale težko popravljive škodljive posledice, predlagajo, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.

B)

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ocenilo bo, ali je izpodbijana določba v skladu z 2. in s 33. členom ustave.

4. Po 39. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadržati izvršitev zakona, drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe ne bi izvrševale.

5. Pobudnice v utemeljitvi predloga za začasno zadržanje navajajo možnost nastanka škodljivih posledic s tem, da izpodbijana določba omogoča izgubo prvenstva vrstnega reda pri zavarovanju njihovih terjatev in s tem možnost, da teh terjatev kljub zavarovanju ne bi dobile ali ne bi dobile poplačanih v celoti, če dolžnik svoje obveznosti ne bi izpolnil. Če bi se to zgodilo, pa po mnenju pobudnic vrnitev v prejšnje stanje ne bo mogoča.

6. V obravnavanem primeru bodo trditve o zmanjšanju premoženja pobudnic kot ena od možnih posledic izpodbijane ureditve predmet presoje skladnosti 7. člena ZPPLPS s 33. členom ustave. Glede na to, da izpodbijana ureditev v primerih, na katere se nanaša, določa kot podlago za vknjižbo listine, ki po določbah zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 – v nadaljevanju: ZZK) niso listine, primerne za vknjižbo, in ker zato to niso listine, na katerih je zaznamba zavarovanja (drugi odstavek 254. člen ZIZ), do končne odločitve ustavnega sodišča ni mogoče izključiti možnosti nastanka zatrjevanih težko popravljivih škodljivih posledic v premoženjski sferi pobudnic.

7. Na drugi strani bi zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe pomenilo oviro za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo v vseh tistih primerih, v katerih osebe, ki predlagajo vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb, ne razpolagajo z izvirniki pogodb (oziroma listinami, ki nadomeščajo izvirnik) med investitorjem gradnje in prvim kupcem, ta listina pa je za vknjižbo potrebna. Izpodbijana določba se namreč nanaša le na primere vpisov lastninske pravice na delih stavb, za katere je investitor gradnje dokončno uporabno dovoljenje pridobil že pred uveljavitvijo ZZK (ker se obveznost vložitve zemljiškoknjižnega predloga iz drugega odstavka 74. člena ZZK nanj ne nanaša), in ki obenem niso bili kupljeni po določbah stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. – SZ) oziroma uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS, št. 61/92).

8. Po oceni ustavnega sodišča pa bo, ob morebitni ugotovitvi, da izpodbijana določba ni v neskladju z ustavo, škoda zaradi začasne nemožnosti vpisa lastninske pravice v navedenih primerih manjša od škode, ki bi utegnila nastati pobudnicam zaradi njenega izvrševanja, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je izpodbijana določba protiustavna. Iz obrazložitve predloga ZPPLPS je razvidno, da je bilo še julija 1999 najmanj 650.000 stanovanj, ki še niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato tudi začasna nemožnost vknjižb lastninske pravice v relativno omejenem številu primerov ne more ogroziti procesa vzpostavljanja javne evidence zemljiškoknjižnega stanja. V primeru ugotovitve skladnosti izpodbijane določbe z ustavo bo vpis lastninske pravice v navedenih primerih mogoč pod enakimi pogoji, kot pred zadržanjem izvrševanja. Glede na to in glede na možnosti pravnega prometa z nepremičninami tudi v času, ko te niso vknjižene v zemljiško knjigo, pa z zadržanjem te določbe tudi osebam, ki se že pred uveljavitvijo ZPPLPS niso mogle vknjižiti na podlagi določb ZZK, ne bodo nastale nepopravljive škodljive posledice.

9. Ustavno sodišče se je zato odločilo, da do končne odločitve o skladnosti 7. člena ZPPLPS z ustavo zadrži njegovo izvrševanje.

C)

10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Št. U I 8/00

Ljubljana, dne 6. aprila 2000.

Predsednik
Franc Testen l. r.