Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS,
št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in prvega odstavka 67. člena
Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št.
186/21) je Vlada Republike Slovenije sprejela
SKLEP
o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski
inštitut
I. STATUS INŠTITUTA
1. člen
(1) S tem sklepom se delovanje javnega raziskovalnega zavoda
Kemijski inštitut (v nadaljnjem besedilu: inštitut) uskladi z Zakonom o
znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v
nadaljnjem besedilu: ZZrID) in drugimi predpisi.
(2) Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti v imenu Republike Slovenije izvršuje
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3) Soustanovitelj Kemijskega inštituta kot javnega
raziskovalnega zavoda je Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
(4) Medsebojne pravice in obveznosti med Republiko Slovenijo
kot ustanoviteljem javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut in
soustanoviteljem Kemijskega inštituta se uredijo s pogodbo, ki jo v imenu
Republike Slovenije sklene vlada.
(5) Kemijski inštitut je bil preoblikovan v javni
raziskovalni zavod z Odlokom o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda
Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 20/92, 65/99, 33/02, 11/06, 47/11 in
4/17) in v skladu s tem sklepom nadaljuje svoje delo.
2. člen
Inštitut je pri svojem delu avtonomen, kar mu zagotavlja
predvsem:
1.
svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;
2.
samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu z
ZZrID;
3.
samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s
predpisi, tem sklepom in statutom;
4.
sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju
minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS);
5.
izvolitve v raziskovalne nazive;
6.
izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;
7.
oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;
8.
volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu z ZZrID, statutom in
drugimi akti;
9.
odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.
II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA
3. člen
(1) Ime javnega raziskovalnega zavoda: Kemijski inštitut.
(2) Skrajšano ime: KI.
(3) Ime v angleškem jeziku: National Institute of Chemistry.
(4) Skrajšano ime: NIC.
(5) Sedež inštituta: Ljubljana.
(6) Poslovni naslov inštituta: Hajdrihova ulica 19,
Ljubljana.
III. DEJAVNOST INŠTITUTA
4. člen
(1) Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:
C
20.1 Proizvodnja osnovnih kemikalij, gnojil in dušikovih spojin,
plastičnih mas in sintetičnega kavčuka v primerni obliki,
C 20.130 Proizvodnja drugih anorganskih
osnovnih kemikalij,
C 20.140 Proizvodnja drugih organskih
osnovnih kemikalij,
C 21.100 Proizvodnja farmacevtskih
surovin,
C 21.200 Proizvodnja farmacevtskih
preparatov,
E 38.220 Ravnanje z nevarnimi odpadki,
J 58.110 Izdajanje knjig,
J 58.140 Izdajanje revij in druge
periodike,
J 62.020 Svetovanje o računalniških
napravah in programih,
J 62.030 Upravljanje računalniških naprav
in sistemov,
J
62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami
povezane dejavnosti,
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem
povezane dejavnosti,
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih
ali najetih nepremičnin,
M 70.220 Drugo podjetniško in poslovno
svetovanje,
M 71.129 Druge inženirske dejavnosti in
tehnično svetovanje,
M 71.200 Tehnično preizkušanje in
analiziranje,
M 72.110 Raziskovalna in razvojna
dejavnost na področju biotehnologije,
M
72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja
in tehnologije,
M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in
tehnične dejavnosti,
N
77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko
zaščitenih del,
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov,
srečanj,
P 85.422 Visokošolsko izobraževanje,
P 85.590 Drugje nerazvrščeno
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
R 91.011 Dejavnost knjižnic.
(2) Inštitut je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja
znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(3) Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne
dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter
neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki
se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so
javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski
razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter
infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno
infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne
dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne
dejavnosti.
(4) Inštitut je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega
glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba
raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek
izobraževanja, objav ali prenosa znanja.
(5) Inštitut izvaja javno službo na področju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno
poslanstvo.
(6) Inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo
znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso,
popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti.
(7) Inštitut v okviru svoje dejavnosti daje poseben poudarek
spodbujanju tehnološkega razvoja in pospeševanju tehnološko zahtevnejšega
podjetništva, ki potrebuje povezavo z raziskovalnim okoljem.
(8) Inštitut se vključuje v domačo in mednarodno
znanstvenoraziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi
organizacijami v Republiki Sloveniji in v svetu.
(9) Inštitut v okviru svoje dejavnosti lahko opravlja naloge
s področja meroslovja.
(10) Za zagotavljanje enakih možnosti spolov inštitut sprejme
in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in
o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.
5. člen
(1) Inštitut lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja
tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne
smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar inštitut
opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva
polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in
posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo
biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter
se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko
vzdrževanje ter stroške dela.
(2) Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v
obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom
inštituta.
(3) Inštitut prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja
le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to
dejavnostjo povezanih odhodkov.
6. člen
(1) Inštitut lahko ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki
urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti sodeluje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri
oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.
(2) Inštitut lahko na podlagi predhodnega soglasja
ustanovitelja postane pridružena članica univerze.
(3) Podrobnejše določbe o postopku povezovanja ter o
sodelovanju inštituta z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se
opredelijo v statutu.
7. člen
(1) Inštitut in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in
prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih
virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa
znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti inštituta ali
uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz
delovnega razmerja.
(2) Inštitut lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug
zavod s soglasjem ustanovitelja.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko inštitut
v skladu s 77. členom ZZrID zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo
ustanovi gospodarsko družbo.
(4) Gospodarsko družbo inštitut ustanovi skladno z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino,
pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna
lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe,
skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj
odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega
kapitalskega vložka.
(5) Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire
zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja gospodarske družbe
ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem
aktu inštituta, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada.
Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so
opredeljena v družbeni pogodbi.
(6) Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na
družbeni pogodbi, inštitut potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na
predlog upravnega odbora inštituta. Pripravljena mora biti vsa potrebna
dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.
IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI INŠTITUTA
8. člen
Podrobnejša organiziranost inštituta se določi s statutom.
9. člen
Organi inštituta so:
-
upravni odbor,
-
direktor in
-
znanstveni svet.
1. Upravni odbor
10. člen
(1) Organ upravljanja inštituta je upravni odbor, ki ga
sestavlja pet članov, od katerih:
-
dva člana imenuje ustanovitelj na način, da je med predstavniki
ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov, skladno z zakonom, ki
ureja enake možnosti spolov, in sicer enega na predlog ministrstva, pristojnega
za znanost, in enega na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,
-
dva člana imenuje znanstveni svet inštituta iz vrst uporabnikov
inštituta oziroma zainteresirane javnosti. Imenovana člana iz vrst uporabnikov
ne smeta prihajati iz iste institucije,
-
enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.
(2) Predsednika in podpredsednika upravnega odbora inštituta
izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
(3) Predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje vlada, se
izbereta na podlagi skupnega javnega poziva ministrstva, pristojnega za
znanost, in ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Če se na javni poziv ne
prijavi zadostno število kandidatov oziroma če prijavljeni kandidati ne
izpolnjujejo pogojev, določenih v javnem pozivu, in je treba zagotoviti
nemoteno delovanje upravnega odbora, ministrstvi iz prve alineje prvega
odstavka tega člena vladi v imenovanje predlagata kandidata, ki izpolnjujeta
pogoje iz tega javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.
(4) Predstavnika uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane
javnosti znanstveni svet imenuje na podlagi javnega poziva.
(5) Način imenovanja članov iz vrst uporabnikov inštituta
oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu se
podrobneje določi v statutu.
11. člen
(1) Upravni odbor je organ upravljanja inštituta.
(2) Upravni odbor inštituta ima naslednje pristojnosti:
1.
sprejema splošne akte inštituta ter akt o notranji organizaciji in
sistematizaciji delovnih mest;
2.
sprejema strategijo razvoja inštituta in spremlja njeno uresničevanje;
3.
sprejema letni program dela in finančni načrt inštituta;
4.
sprejema letno poročilo inštituta;
5.
na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta
sprejema razporeditev sredstev S-ZRD-O;
6.
na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejme
akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID;
7.
sprejme poročilo o evalvaciji iz 31. člena ZZrID;
8.
odloča o zadevah gospodarske in materialne narave;
9.
odloča o predlogu direktorja o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;
10.
na predlog direktorja ustanovitelju predlaga način pokrivanja presežka
odhodkov nad prihodki;
11.
daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih
vprašanjih;
12.
izvaja nadzor nad vodenjem poslov ter nad finančnim in premoženjskim
stanjem inštituta;
13.
sprejema statut, h kateremu, ne glede na določbe zakona, ki ureja
zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;
14.
imenuje zunanje revizorje za pregled finančnega poslovanja inštituta;
15.
potrjuje program notranje revizije in program notranjega nadzora;
16.
daje soglasje za posle, ki se v statutu določijo kot posli, za katere je
potrebno soglasje upravnega odbora;
17.
od direktorja lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali
zadeve v zvezi s poslovanjem inštituta;
18.
imenuje in razrešuje direktorja inštituta, k čemur ne glede na določbe
zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;
19.
imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje
pristojnosti;
20.
določa cenike za opravljanje prodaje in storitev na trgu ter sprejme
akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu;
21.
obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;
22.
sprejema poslovnik upravnega odbora;
23.
izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom in statutom.
(3) Upravni odbor ministrstvo, pristojno za znanost:
-
obvešča o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja v sedmih dneh od
njegovega imenovanja oziroma razrešitve,
-
seznanja z besedilom statuta in njegovih sprememb v sedmih dneh po
njihovem sprejetju,
-
na podlagi njegovih usmeritev ali na njegovo zahtevo obvešča o sprejetih
odločitvah upravnega odbora,
-
vsako leto v letnem poročilu inštituta obvešča o svojem delu.
12. člen
(1) Mandat članov upravnega odbora inštituta je štiri leta.
Upravni odbor je konstituiran, ko je imenovana oziroma izvoljena več kot
polovica članov. Konstitutivno sejo skliče in do imenovanja predsednika
upravnega odbora vodi direktor.
(2) Način dela upravnega odbora se določi s statutom oziroma
poslovnikom upravnega odbora.
(3) Člani upravnega odbora inštituta morajo svoje naloge
opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti
in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po
splošnih načelih obligacijskega prava.
2. Direktor
13. člen
(1) Direktor je poslovodni organ inštituta.
(2) Direktor vodi, zastopa in predstavlja inštitut ter je
odgovoren za zakonitost poslovanja inštituta. Opravlja naslednje naloge:
1.
skrbi in odgovarja za zakonitost dela inštituta in za izvajanje njegovih
obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom ter splošnimi
akti inštituta;
2.
upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte inštituta;
3.
upravnemu odboru predlaga v sprejetje statut in akte o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
4.
upravnemu odboru predlaga sprejetje letnega programa dela in finančni
načrt inštituta;
5.
upravnemu odboru predlaga v sprejetje letno poročilo o delu inštituta;
6.
upravnemu odboru predlaga v sprejetje strategijo razvoja inštituta;
7.
upravnemu odboru predlaga v sprejetje razporeditev sredstev S-ZRD-O;
8.
upravnemu odboru predlaga v sprejetje akt prejemnika stabilnega
financiranja iz 29. člena ZZrID;
9.
sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti inštituta, če s
predpisi ni določeno drugače;
10.
pripravi predlog odločitve o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in
pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki za upravni odbor;
11.
obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;
12.
imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz
svoje pristojnosti;
13.
opravlja druge naloge skladno z zakonom, tem sklepom oziroma statutom.
(3) Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v statutu.
(4) Direktor je odgovoren, da inštitut posluje v skladu z
zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom in splošnimi akti inštituta.
(5) Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in
ustanovitelju.
(6) Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s
skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti inštituta.
Direktor odgovarja inštitutu za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim
oziroma protipravnim ravnanjem.
14. člen
(1) Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor inštituta.
(2) Mandat direktorja je pet let in je lahko po poteku
mandatne dobe ponovno imenovan.
(3) Za direktorja inštituta je lahko imenovan raziskovalec,
ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
tretje stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, s področja dejavnosti inštituta, ter
izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
aktivno obvlada slovenski in en svetovni jezik s prednostjo znanja
angleškega jezika;
2.
ima izkušnje pri opravljanju zahtevnejših vodstvenih nalog;
3.
ima sposobnosti za organiziranje in vodenje znanstvenoraziskovalnega
dela;
4.
izpolnjuje kriterije za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta;
5.
pripravi vizijo razvoja inštituta za pet let;
6.
izpolnjuje druge pogoje, ki jih določajo veljavni predpisi.
15. člen
Direktor inštituta lahko opravlja znanstvenoraziskovalno
obveznost kot dopolnilno zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu v obsegu,
ki ne presega 20 % polnega delovnega časa na teden. Dopolnilna zaposlitev se
lahko financira iz sredstev ARRS ali iz drugih sredstev.
16. člen
(1) Inštitut ima lahko enega namestnika direktorja. Število
pomočnikov direktorja se določi s statutom.
(2) S statutom se določi tudi način določanja zaposlenih, ki
opravljajo naloge vodenja notranje organizacijske enote.
3. Znanstveni svet
17. člen
(1) Za obravnavanje in odločanje o vprašanjih s področja
strokovnega dela inštituta se oblikuje znanstveni svet.
(2) Znanstveni svet je strokovni organ inštituta.
(3) Pristojnosti znanstvenega sveta so:
1.
odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu
ali drugih splošnih aktih inštituta;
2.
daje mnenje k strategiji razvoja inštituta;
3.
obravnava letni program dela in finančni načrt inštituta;
4.
daje mnenje na predlog direktorja o razporeditvi sredstev S-ZRD-O;
5.
daje mnenje k aktu prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena
ZZrID, ki ga predlaga direktor;
6.
oblikuje strokovne podlage za pripravo raziskovalnih programov;
7.
obravnava poročilo o evalvaciji iz 31. člena ZZrID;
8.
podaja mnenje v postopku imenovanja oziroma razrešitve direktorja
inštituta;
9.
imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje
pristojnosti;
10.
daje mnenja in pobude glede organizacije in pogojev za razvoj
dejavnosti;
11.
opravlja izvolitve raziskovalcev v raziskovalne nazive;
12.
izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom oziroma statutom.
(4) Direktor je član znanstvenega sveta po funkciji in ne
more biti izvoljen za predsednika.
(5) Za člana znanstvenega sveta je lahko imenovan znanstveni
svetnik, strokovno raziskovalni svetnik, višji znanstveni sodelavec, višji
strokovno raziskovalni sodelavec, vodja notranje organizacijske enote in vodja
programa.
(6) Član znanstvenega sveta ne more biti hkrati član
upravnega odbora inštituta.
(7) Sestava, dolžina mandata, način oblikovanja in
podrobnejše naloge znanstvenega sveta se v skladu s tem sklepom določijo v
statutu, na način, da je upoštevana uravnotežena zastopanost spolov članov.
V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE INŠTITUTA
18. člen
(1) Inštitut je lastnik stvarnega premoženja, pridobljenega
iz javnih in drugih virov.
(2) Inštitut ravna s stvarnim premoženjem, ki ga ima v lasti,
v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), ZZrID,
tem sklepom in statutom.
(3) Inštitut je pred sklenitvijo pravnega posla, s katerim
odtuji ali obremeni stvarno premoženje, katerega pogodbena vrednost presega
50.000 eurov, in pred brezplačno odtujitvijo ali obremenitvijo stvarnega
premoženja dolžan pridobiti pisno soglasje vlade. Pravni posli, sklenjeni brez
predhodnega pisnega soglasja, so nični.
(4) Sredstva, pridobljena iz ravnanja s stvarnim premoženjem,
se uporabijo za amortizacijo, investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.
19. člen
(1) Sredstva, potrebna za izvajanje svojih dejavnosti,
inštitut pridobiva:
1.
iz proračuna Republike Slovenije;
2.
iz proračuna Evropske unije in drugih evropskih institucij;
3.
iz proračunov lokalnih skupnosti;
4.
s plačili za storitve;
5.
s prodajo blaga in storitev na trgu;
6.
z donacijami in darili;
7.
iz drugih virov.
(2) Inštitut posluje prek podračuna, odprtega pri Upravi
Republike Slovenije za javna plačila.
20. člen
(1) Javna služba se financira oziroma sofinancira iz javnih
virov.
(2) Sredstva za izvajanje javne službe na področju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zagotavljajo kot sredstva za stabilno
financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih inštitut pridobiva na
podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne
dejavnosti, sklenjene z ARRS.
(3) Prihodki znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. ter 5.
do 9. točke drugega odstavka 12. člena ZZrID se pri inštitutu kot prejemniku
stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo enako kot
prihodki javne službe.
(4) Prihodki znanstvenoraziskovalne in z njo povezane
dejavnosti iz proračuna Evropske unije za izvajanje centraliziranih in drugih
programov Evropske unije ter od drugih evropskih institucij se pri inštitutu
obravnavajo enako kot prihodki javne službe.
21. člen
(1) Pri inštitutu se lahko ustanovi raziskovalni sklad, ki se
lahko financira iz donacij, presežkov prihodkov nad odhodki inštituta, ob
upoštevanju 23. člena tega sklepa in skladno z zakonom, ki ureja fiskalno
pravilo, in drugih virov ter je namenjen za:
-
odpiranje novih raziskovalnih področij in podporo obetavnih projektov,
-
posebno podporo za strokovno napredovanje perspektivnih raziskovalcev in
-
vključevanje tujih raziskovalcev v delo inštituta.
(2) Oblikovanje, upravljanje in podrobnejši namen uporabe
raziskovalnega sklada se določijo s statutom.
(3) S sredstvi raziskovalnega sklada inštituta upravlja
direktor inštituta.
VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN KRITJE
PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO
22. člen
Inštitut prihodke in odhodke javne službe ter tržne
dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.
23. člen
(1) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi
iz tretjega odstavka 4. člena ter tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega
sklepa, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, sme inštitut nameniti
le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na
predlog direktorja.
(2) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi
iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa, ob upoštevanju zakona, ki ureja
fiskalno pravilo, inštitut lahko nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti. O
razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
(3) Inštitut za pokritje presežka odhodkov nad prihodki,
ustvarjenega iz javne službe in z dejavnostmi iz tretjega in četrtega odstavka
20. člena tega sklepa, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z
dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa. O načinu poravnave
primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora inštituta.
(4) Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z
dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa, inštitut ne sme pokriti iz
sredstev javne službe ali dejavnosti iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena
tega sklepa. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog
upravnega odbora inštituta.
(5) V primeru presežka odhodkov nad prihodki po obračunskem
načelu na javni službi, drugi dejavnosti ali na ravni inštituta mora inštitut
naročiti revizijo računovodskih izkazov na način, kot ga določa zakon, ki ureja
zunanjo revizijo.
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI INŠTITUTA V PRAVNEM
PROMETU
24. člen
Inštitut je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem
prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev, ob
upoštevanju tretjega odstavka 18. člena tega sklepa.
VIII. ODGOVORNOSTI ZA OBVEZNOSTI INŠTITUTA
25. člen
(1) Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti inštituta
iz naslova opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do vrednosti premoženja,
pridobljenega iz državnega proračuna, s katerim inštitut razpolaga.
(2) Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti inštituta iz
naslova izvajanja tržne dejavnosti.
(3) Inštitut odgovarja za svoje obveznosti do višine
finančnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga, ne glede na njihov vir.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Mandat direktorja inštituta ter mandati upravnega odbora in
znanstvenega sveta inštituta se nadaljujejo do njihovega izteka.
27. člen
Inštitut uskladi statut in druge splošne akte s tem sklepom
in ZZrID najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega sklepa.
28. člen
Prenos lastninske pravice za nepremično premoženje, ki ga na
dan uveljavitve ZZrID inštitut upravlja, druga premoženjsko pravna razmerja v
zvezi s tem in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo ter prenos
lastninske pravice za premično premoženje, ki ga na dan uveljavitve ZZrID
inštitut upravlja, in druga premoženjsko pravna razmerja v zvezi s tem direktor
uredi v roku, ki ga določa ZZrID. O pravnomočno izvedenih prenosih lastninske
pravice direktor sproti obvešča ministrstvo, pristojno za znanost.
29. člen
Pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz
četrtega odstavka 1. člena tega sklepa vlada in Slovenska akademija znanosti in
umetnosti skleneta v šestih mesecih od uveljavitve tega sklepa.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Odlok o
ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS,
št. 20/92, 65/99, 33/02, 11/06, 47/11 in 4/17).
31. člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00704-210/2022
Ljubljana, dne 25. avgusta 2022
EVA 2022-3330-0018
Vlada Republike Slovenije
dr. Robert Golob
predsednik