Sklep o preoblikovanju javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v javni raziskovalni zavod

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in prvega odstavka 67. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) je Vlada Republike Slovenije sprejela

SKLEP

o preoblikovanju javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v javni raziskovalni zavod

I. STATUS INŠTITUTA

1. člen

(1) S tem sklepom se Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, ustanovljen s statutarno odločbo Univerze v Ljubljani, št. 01-851/8-60 z dne 28. 4. 1960 in z dne 14. 7. 1960, in v sodni register s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg št. 2003/0098 z dne 5. 3. 2003 vpisan kot javni zavod z Republiko Slovenijo kot ustanoviteljem od 6. 6. 1998 dalje, preoblikuje v javni raziskovalni zavod Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (v nadaljnjem besedilu: inštitut).

(2) Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

2. člen

Inštitut je pri svojem delu avtonomen, kar mu zagotavlja predvsem:

1.      svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;

2.      samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID);

3.      samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom;

4.      sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS);

5.      izvolitve v raziskovalne nazive;

6.      izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;

7.      oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;

8.      volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu z ZZrID, statutom in drugimi akti;

9.      odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.

II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA

3. člen

(1) Ime javnega raziskovalnega zavoda: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko.

(2) Ime v angleškem jeziku: Institute of Mathematics, Physics and Mechanics.

(3) Skrajšano ime: IMFM.

(4) Sedež inštituta: Ljubljana.

(5) Poslovni naslov inštituta: Jadranska ulica 19, Ljubljana.

III. DEJAVNOST INŠTITUTA

4. člen

(1) Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:

J 58.110     Izdajanje knjig,

J 58.140     Izdajanje revij in druge periodike,

J 62.010     Računalniško programiranje,

J 62.020     Svetovanje o računalniških napravah in programih,

J 62.030     Upravljanje računalniških naprav in sistemov,

J 62.090     Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,

J 63.110     Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,

J 63.120     Obratovanje spletnih portalov,

M 72.190    Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije,

M 73.200    Raziskovanje trga in javnega mnenja,

N 82.300    Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,

P 85.422     Visokošolsko izobraževanje,

P 85.590     Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

R 91.011    Dejavnost knjižnic,

R 91.012    Dejavnost arhivov.

(2) Inštitut je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3) Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(4) Inštitut je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

(5) Inštitut izvaja javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno poslanstvo.

(6) Inštitut v okviru registrirane dejavnosti opravlja predvsem:

-        znanstvenoraziskovalno dejavnost na področjih matematičnih in fizikalnih znanosti ter teoretičnega računalništva,

-        vzdrževanje in financiranje Matematične knjižnice (skupaj z Oddelkom za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani),

-        informacijsko in dokumentacijsko podporo znanstvenoraziskovalnemu delu.

(7) Inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti.

(8) Inštitut se vključuje v domačo in mednarodno znanstvenoraziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v svetu.

(9) Za zagotavljanje enakih možnosti spolov inštitut sprejme in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.

5. člen

(1) Inštitut lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar inštitut opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter stroške dela.

(2) Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom inštituta.

(3) Inštitut prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

6. člen

(1) Inštitut lahko ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodeluje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.

(2) Inštitut lahko na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja postane pridružena članica univerze.

(3) Podrobnejše določbe o postopku povezovanja ter o sodelovanju inštituta z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se opredelijo v statutu.

7. člen

(1) Inštitut in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti inštituta ali uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz delovnega razmerja.

(2) Inštitut lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod s soglasjem ustanovitelja.

(3) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko inštitut v skladu s 77. členom ZZrID zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo ustanovi gospodarsko družbo.

(4) Gospodarsko družbo inštitut ustanovi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino, pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe, skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega kapitalskega vložka.

(5) Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja, gospodarske družbe ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem aktu inštituta, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada. Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so opredeljena v družbeni pogodbi.

(6) Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na družbeni pogodbi, inštitut potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na predlog upravnega odbora inštituta. Pripravljena mora biti vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.

IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI INŠTITUTA

8. člen

Podrobnejša organiziranost inštituta se določi s statutom.

9. člen

Organi inštituta so:

-        upravni odbor,

-        direktor in

-        znanstveni svet.

1. Upravni odbor

10. člen

(1) Organ upravljanja inštituta je upravni odbor, ki ga sestavlja pet članov, od katerih:

-        dva člana imenuje ustanovitelj na način, da je med predstavniki ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov, skladno z zakonom, ki ureja enake možnosti spolov, in sicer enega na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in enega na predlog ministrstva oziroma službe vlade, pristojne za digitalizacijo,

-        dva člana imenuje znanstveni svet inštituta iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti. Imenovana člana iz vrst uporabnikov ne smeta prihajati iz iste institucije,

-        enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.

(2) Predsednika in podpredsednika upravnega odbora inštituta izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.

(3) Predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje vlada, se izbereta na podlagi skupnega javnega poziva ministrstva, pristojnega za znanost, in ministrstva oziroma službe vlade, pristojne za digitalizacijo. Če se na javni poziv ne prijavi zadostno število kandidatov oziroma če prijavljeni kandidati ne izpolnjujejo pogojev, določenih v javnem pozivu in je treba zagotoviti nemoteno delovanje upravnega odbora, ministrstvi iz prve alineje prvega odstavka tega člena vladi v imenovanje predlagata kandidata, ki izpolnjujeta pogoje iz tega javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.

(4) Predstavnika uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti znanstveni svet imenuje na podlagi javnega poziva.

(5) Način imenovanja članov iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu se podrobneje določi v statutu.

11. člen

(1) Upravni odbor je organ upravljanja inštituta.

(2) Upravni odbor inštituta ima naslednje pristojnosti:

1.      sprejema splošne akte inštituta ter akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;

2.      sprejema strategijo razvoja inštituta in spremlja njeno uresničevanje;

3.      sprejema letni program dela in finančni načrt inštituta;

4.      sprejema letno poročilo inštituta;

5.      na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejema razporeditev sredstev S-ZRD-O;

6.      na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejme akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID;

7.      sprejme poročilo o evalvaciji iz 31. člena ZZrID;

8.      odloča o zadevah gospodarske in materialne narave;

9.      odloča o predlogu direktorja o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;

10.   na predlog direktorja ustanovitelju predlaga način pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki;

11.   daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;

12.   izvaja nadzor nad vodenjem poslov ter nad finančnim in premoženjskim stanjem inštituta;

13.   sprejema statut, h kateremu, ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;

14.   imenuje zunanje revizorje za pregled finančnega poslovanja inštituta;

15.   potrjuje program notranje revizije in program notranjega nadzora;

16.   daje soglasje za posle, ki se v statutu določijo kot posli, za katere je potrebno soglasje upravnega odbora;

17.   od direktorja lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve v zvezi s poslovanjem inštituta;

18.   imenuje in razrešuje direktorja inštituta, k čemur ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;

19.   imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

20.   določa cenike za opravljanje prodaje in storitev na trgu ter sprejme akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu;

21.   obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;

22.   sprejema poslovnik upravnega odbora;

23.   izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom in statutom inštituta.

(3) Upravni odbor ministrstvo, pristojno za znanost:

-        obvešča o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja v 7 dneh od njegovega imenovanja oziroma razrešitve,

-        seznanja z besedilom statuta in njegovih sprememb v 7 dneh po njihovem sprejetju,

-        na podlagi njegovih usmeritev ali na njegovo zahtevo obvešča o sprejetih odločitvah upravnega odbora,

-        vsako leto v letnem poročilu inštituta poroča ustanovitelju o delu upravnega odbora.

12. člen

(1) Mandat članov upravnega odbora inštituta je štiri leta. Upravni odbor je konstituiran, ko je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica članov. Konstitutivno sejo skliče in do imenovanja predsednika upravnega odbora vodi direktor.

(2) Način dela upravnega odbora se določi s statutom oziroma poslovnikom upravnega odbora.

(3) Člani upravnega odbora inštituta morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti in za kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava.

2. Direktor

13. člen

(1) Direktor je poslovodni organ inštituta.

(2) Direktor vodi, zastopa in predstavlja inštitut ter je odgovoren za zakonitost poslovanja inštituta. Opravlja naslednje naloge:

1.      skrbi in odgovarja za zakonitost dela inštituta in za izvajanje njegovih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom ter splošnimi akti inštituta;

2.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte inštituta;

3.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje statut in akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;

4.      upravnemu odboru predlaga sprejetje letnega programa dela in finančni načrt inštituta;

5.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje letno poročilo o delu inštituta;

6.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje strategijo razvoja inštituta;

7.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje razporeditev sredstev S-ZRD-O;

8.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID;

9.      sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti inštituta, če s predpisi ni določeno drugače;

10.   pripravi predlog odločitve o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki za upravni odbor;

11.   obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;

12.   imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

13.   opravlja druge naloge skladno z zakonom, tem sklepom oziroma statutom.

(3) Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v statutu.

(4) Direktor je odgovoren, da inštitut posluje v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom in splošnimi akti inštituta.

(5) Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in ustanovitelju.

(6) Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti inštituta. Direktor odgovarja inštitutu za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.

14. člen

(1) Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor inštituta.

(2) Mandat direktorja je pet let in je lahko po poteku mandatne dobe ponovno imenovan.

(3) Za direktorja inštituta je lahko imenovan raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, s področja dejavnosti inštituta, ter izpolnjuje naslednje pogoje:

-        aktivno obvlada slovenski in en svetovni jezik s prednostjo znanja angleškega jezika,

-        ima izkušnje pri opravljanju zahtevnejših vodstvenih nalog,

-        ima sposobnosti za organiziranje in vodenje znanstvenoraziskovalnega dela,

-        izpolnjuje kriterije za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta,

-        pripravi vizijo razvoja inštituta za pet let,

-        ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

-        izpolnjuje druge pogoje, ki jih določajo veljavni predpisi.

15. člen

Direktor inštituta lahko opravlja znanstvenoraziskovalno obveznost kot dopolnilno zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu v obsegu, ki ne presega 20 % polnega delovnega časa na teden. Dopolnilna zaposlitev se lahko financira iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ali iz drugih sredstev.

16. člen

(1) Inštitut ima lahko enega namestnika direktorja. Število pomočnikov direktorja se določi s statutom.

(2) S statutom se določi tudi način določanja zaposlenih, ki opravljajo naloge vodenja notranje organizacijske enote.

3. Znanstveni svet

17. člen

(1) Za obravnavanje in odločanje o vprašanjih s področja strokovnega dela inštituta se oblikuje znanstveni svet.

(2) Znanstveni svet je strokovni organ inštituta.

(3) Pristojnosti znanstvenega sveta so:

1.      odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih inštituta;

2.      daje mnenje k strategiji razvoja inštituta;

3.      obravnava letni program dela in finančni načrt inštituta;

4.      daje mnenje na predlog direktorja o razporeditvi sredstev S-ZRD-O;

5.      daje mnenje k aktu prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID, ki ga predlaga direktor;

6.      oblikuje strokovne podlage za pripravo raziskovalnih programov;

7.      obravnava poročilo o evalvaciji iz 31. člena ZZrID;

8.      podaja mnenje v postopku imenovanja oziroma razrešitve direktorja inštituta;

9.      imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

10.   daje mnenja in pobude glede organizacije in pogojev za razvoj dejavnosti;

11.   opravlja izvolitve raziskovalcev v raziskovalne nazive;

12.   izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom oziroma statutom ter drugimi akti inštituta.

(4) Direktor je član znanstvenega sveta po funkciji in ne more biti izvoljen za predsednika.

(5) Za člana znanstvenega sveta je lahko imenovan znanstveni svetnik, strokovno raziskovalni svetnik, višji znanstveni sodelavec, višji strokovno raziskovalni sodelavec, vodja notranje organizacijske enote in vodja programa.

(6) Član znanstvenega sveta ne more biti hkrati član upravnega odbora inštituta.

(7) Sestava, dolžina mandata, način oblikovanja in podrobnejše naloge znanstvenega sveta se v skladu s tem sklepom določijo v statutu, na način, da je upoštevana uravnotežena zastopanost spolov članov.

V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE INŠTITUTA

18. člen

(1) Inštitut je lastnik stvarnega premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov.

(2) Inštitut ravna s stvarnim premoženjem, ki ga ima v lasti, v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), ZZrID, tem sklepom in statutom.

(3) Inštitut je pred sklenitvijo pravnega posla, s katerim odtuji ali obremeni stvarno premoženje, katerega pogodbena vrednost presega 50.000 eurov, in pred brezplačno odtujitvijo ali obremenitvijo stvarnega premoženja dolžan pridobiti pisno soglasje vlade. Pravni posli, sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja, so nični.

(4) Sredstva, pridobljena iz ravnanja s stvarnim premoženjem, se uporabijo za amortizacijo, investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

19. člen

(1) Sredstva, potrebna za izvajanje svojih dejavnosti, inštitut pridobiva:

-        iz proračuna Republike Slovenije,

-        iz proračuna Evropske unije in drugih evropskih institucij,

-        iz proračunov lokalnih skupnosti,

-        s plačili za storitve,

-        s prodajo blaga in storitev na trgu,

-        z donacijami in darili,

-        iz drugih virov.

(2) Inštitut posluje prek podračuna, odprtega pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

20. člen

(1) Javna služba se financira oziroma sofinancira iz javnih virov.

(2) Sredstva za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zagotavljajo kot sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih inštitut pridobiva na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARRS.

(3) Prihodki znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. ter 5. do 9. točke drugega odstavka 12. člena ZZrID se pri inštitutu kot prejemniku stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo enako kot prihodki javne službe.

(4) Prihodki znanstvenoraziskovalne in z njo povezane dejavnosti iz proračuna Evropske unije za izvajanje centraliziranih in drugih programov Evropske unije ter od drugih evropskih institucij se pri inštitutu obravnavajo enako kot prihodki javne službe.

21. člen

(1) Pri inštitutu se lahko ustanovi raziskovalni sklad, ki se lahko financira iz donacij, presežkov prihodkov nad odhodki inštituta, ob upoštevanju 23. člena tega sklepa in skladno z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, in drugih virov ter je namenjen za:

-        odpiranje novih raziskovalnih področij in podporo obetavnih projektov,

-        posebno podporo za strokovno napredovanje perspektivnih raziskovalcev in

-        vključevanje tujih raziskovalcev v delo inštituta.

(2) Oblikovanje, upravljanje in podrobnejši namen uporabe raziskovalnega sklada se določijo s statutom.

(3) S sredstvi raziskovalnega sklada inštituta upravlja direktor inštituta.

VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN KRITJE PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO

22. člen

Inštitut prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.

23. člen

(1) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz tretjega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 20. člena tega sklepa, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, sme inštitut nameniti le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(2) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, inštitut lahko nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(3) Inštitut za pokritje presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz javne službe in z dejavnostmi iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega sklepa, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega odstavka 6. člena tega sklepa. O načinu poravnave primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora inštituta.

(4) Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa, inštitut ne sme pokriti iz sredstev javne službe ali dejavnosti iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega sklepa. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora inštituta.

(5) V primeru presežka odhodkov nad prihodki po obračunskem načelu na javni službi, drugi dejavnosti ali na ravni inštituta mora inštitut naročiti revizijo računovodskih izkazov na način, kot ga določa zakon, ki ureja zunanjo revizijo.

VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI INŠTITUTA V PRAVNEM PROMETU

24. člen

Inštitut je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev, ob upoštevanju tretjega odstavka 18. člena tega sklepa.

VIII. ODGOVORNOSTI ZA OBVEZNOSTI INŠTITUTA

25. člen

(1) Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti inštituta iz naslova opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do vrednosti premoženja, pridobljenega iz državnega proračuna, s katerim inštitut razpolaga.

(2) Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti inštituta iz naslova izvajanja tržne dejavnosti.

(3) Inštitut odgovarja za svoje obveznosti do višine finančnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga, ne glede na njihov vir.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

Inštitut se v javni raziskovalni zavod preoblikuje z dnem uveljavitve tega sklepa.

27. člen

(1) Svet javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko nadaljuje z delom in izvaja naloge iz 11. člena tega sklepa do konstituiranja upravnega odbora inštituta.

(2) Mandat direktorja javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, imenovanega pred dnem uveljavitve tega sklepa, preneha z dnem imenovanja vršilca dolžnosti direktorja inštituta.

28. člen

Za čas do imenovanja direktorja inštituta v skladu s tem sklepom, vendar največ za obdobje enega leta, svet javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko s sklepom imenuje vršilca dolžnosti direktorja inštituta v enem mesecu od uveljavitve tega sklepa.

29. člen

(1) Upravni odbor se oblikuje v skladu s tem sklepom v dveh mesecih od uveljavitve tega sklepa. Konstitutivno sejo upravnega odbora skliče vršilec dolžnosti direktorja.

(2) Ne glede na tretji odstavek 10. člena tega sklepa za prvo imenovanje upravnega odbora na podlagi tega sklepa imenuje predstavnika ustanovitelja v upravnem odboru vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in službe vlade, pristojne za digitalizacijo, brez izvedbe javnega poziva in pri tem upošteva uravnoteženo zastopanost spolov, skladno z zakonom, ki ureja enake možnosti spolov.

(3) Ne glede na četrti in peti odstavek 10. člena tega sklepa za prvo imenovanje upravnega odbora na podlagi tega sklepa vršilec dolžnosti direktorja sprejme sklep o načinu imenovanja članov upravnega odbora iz vrst predstavnikov uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu. Mandat tako imenovanih članov upravnega odbora preneha po sprejemu novega statuta in imenovanju teh članov v skladu z novim statutom.

(4) Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka 10. člena tega sklepa dva člana iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti, ki ne smeta prihajati iz iste institucije, imenuje v skladu s sklepom iz prejšnjega odstavka vršilec dolžnosti direktorja.

30. člen

(1) Znanstveni svet inštituta se oblikuje v dveh mesecih od uveljavitve tega sklepa.

(2) Ne glede na določbo sedmega odstavka 17. člena tega sklepa vršilec dolžnosti direktorja za prvo imenovanje članov znanstvenega sveta sprejme sklep o načinu imenovanja članov, na način, da je upoštevana uravnotežena zastopanost spolov članov. Vršilec dolžnosti direktorja v skladu s sklepom iz prejšnjega stavka imenuje člane znanstvenega sveta. Mandat tako imenovanih članov znanstvenega sveta preneha po sprejemu novega statuta in imenovanju članov znanstvenega sveta v skladu z novim statutom.

31. člen

(1) Inštitut sprejme nov statut in uskladi druge splošne akte javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko s tem sklepom in ZZrID najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega sklepa.

(2) Inštitut mora akt iz 29. člena ZZrID sprejeti v dveh mesecih od začetka veljavnosti splošnega akta ARRS iz tretjega odstavka 17. člena ZZrID.

(3) Postopek za imenovanje direktorja se mora začeti takoj po sprejemu novega statuta in imenovanju članov upravnega odbora iz vrst predstavnikov uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu v skladu z novim statutom.

32. člen

Za izvrševanje prehodnih določb tega sklepa in za vpis statusnopravnih zadev v sodni register in druge javne evidence v rokih, določenih s predpisi in tem sklepom, je pooblaščen vršilec direktorja inštituta.

33. člen

(1) Sredstva za programski steber financiranja (PSF-O) in sredstva za institucionalni steber financiranja (ISF-O) inštituta kot prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti se izračunajo skladno s splošnim aktom ARRS iz sedmega odstavka 25. člena ZZrID.

(2) Prva pogodba o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena ZZrID mora biti z inštitutom sklenjena najpozneje do 30. 6. 2022, pri čemer se pogajanja ne izvedejo.

(3) V šestem letu prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena ZZrID pred začetkom pogajanj ARRS prvič preveri izpolnjevanje pogojev inštituta po 80. členu ZZrID.

34. člen

Javni raziskovalni zavod Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko z dnem uveljavitve tega sklepa nadaljuje kot univerzalni pravni naslednik javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, in sicer z vsemi raziskovalnimi programi, infrastrukturnim programom, raziskovalnimi in drugimi projekti (vključno s programi in projekti, ki so v postopku evalvacije), usposabljanjem mladih raziskovalcev ter drugo dejavnostjo, ki je organizirana v javnem zavodu Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, ter premoženjem, zaposlenimi, pravicami in obveznostmi, osnovnimi sredstvi in dokumentacijo javnega zavoda Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, ter nadaljuje vsa pravna razmerja javnega zavoda Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.

35. člen

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-178/2022

Ljubljana, dne 10. maja 2022

EVA 2022-3330-0013

Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik