Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o višini zneskov letnih
nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po
Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in
plačilnih sistemih obsega:
-
Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s
postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah
izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št.
11/18 z dne 23. 2. 2018),
-
Sklep o
spremembah in dopolnitvah Sklepa o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor
in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih
storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih
(Uradni list RS, št. 155/22 z dne 9. 12. 2022).
SKLEP
o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v
zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah,
storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
Ta sklep ureja:
1.
višino zneskov letnih nadomestil za opravljanje nadzora, ki so jih
dolžne plačevati osebe, nad katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor po
ZPlaSSIED,
2.
takse za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj, za razširitev
dovoljenj, za vpis v register in o ugovorih, o katerih odloča Banka Slovenije v
skladu z ZPlaSSIED.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot isti
izrazi v ZPlaSSIED.
2. LETNA NADOMESTILA
2.a člen
(izračun letnega nadomestila)
(1) Višina skupnega
letnega nadomestila vseh zavezancev iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa za posamezno leto se
izračuna na podlagi dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije nad temi
zavezanci v letu, za katero se zaračunava nadomestilo, zmanjšanih za prihodke
iz taks, ki jih ureja ta sklep. Pri izračunu nadomestila za zavezance iz prvega
odstavka 4. člena tega sklepa se ne
upoštevajo stroški nadzora, ki se nanašajo na primere iz 4. točke prvega odstavka 3. člena tega
sklepa.
(2) Dejanski stroški
nadzora Banke Slovenije za posamezno koledarsko leto vključujejo:
1.
stroške organizacijskih enot Banke Slovenije, ki so neposredno povezani
z izvajanjem nadzora zavezancev iz prvega odstavka prejšnjega člena (neposredni
stroški);
2.
del stroškov ostalih organizacijskih enot Banke Slovenije, ki izvajajo
administrativne storitve in podporo organizacijskim enotam iz prejšnje točke
(posredni stroški).
(3) Višina letnega
nadomestila zavezancev iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena
tega sklepa za posamezno leto se izračuna kot vsota fiksnega deleža in
variabilnega deleža.
(4) Če oseba postane
zavezanec za plačilo letnega nadomestila v skladu s tem sklepom znotraj
posameznega koledarskega leta, se za plačilo letnega nadomestila upošteva
njegov sorazmerni del glede na število polnih mesecev opravljanja nadzora Banke
Slovenije nad zavezancem. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba
zavezanec za plačilo letnega nadomestila v skladu s tem sklepom, znotraj
posameznega koledarskega leta, se pri izračunu letnega nadomestila temu
zavezancu upošteva sorazmerni del glede na število polnih mesecev opravljanja
nadzora Banke Slovenije nad tem zavezancem. Če je zavezanec prenehal znotraj
koledarskega leta in nima pravnega naslednika ali pravni naslednik ni sam
zavezanec iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa, se sorazmerni
del letnega nadomestila porazdeli med vse preostale zavezance za plačilo
letnega nadomestila, določene v prvem odstavku tega člena, v skladu z
metodologijo iz tega člena.
3. člen
(letno nadomestilo za nadzor nad plačilnimi institucijami in
družbami za izdajo elektronskega denarja v zvezi z opravljanjem plačilnih
storitev)
(1) Zavezanci za plačilo letnega nadomestila za nadzor
nad plačilnimi institucijami in družbami za izdajo elektronskega denarja v
zvezi z opravljanjem plačilnih storitev so:
1.
plačilna institucija,
2.
hibridna plačilna institucija,
3.
plačilna institucija z opustitvijo,
4.
družba za izdajo elektronskega denarja, hibridna družba in družba za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, za del dejavnosti, ki predstavlja
opravljanje plačilnih storitev.
(2) Fiksni delež iz tretjega odstavka prejšnjega člena
se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % skupnega letnega nadomestila iz
drugega odstavka tega člena deli s številom vseh zavezancev iz 1. do
3. točke prvega odstavka tega člena. Fiksni delež zavezancev iz 4. točke
prvega odstavka tega člena je enak nič.
(3) Variabilni delež iz tretjega odstavka prejšnjega
člena se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % skupnega letnega nadomestila
iz drugega odstavka tega člena pomnoži z deležem plačilnih transakcij, ki jih
izvrši posamezni zavezanec kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ali
prejemnika plačila, glede na vse plačilne transakcije, ki se izvršijo prek vseh
zavezancev iz prvega odstavka tega člena kot ponudnikov plačilnih storitev
plačnikov ali prejemnikov plačil. Variabilni delež zavezancev iz 1. in
2. točke prvega odstavka tega člena, ki opravljajo le plačilno storitev
odreditve plačil ali zagotavljanja informacij o računih ali le obe ti dve
plačilni storitvi, je enak nič.
(4) Delež plačilnih transakcij iz tretjega odstavka tega
člena se za zavezanca izračuna tako, da se upošteva 50 % deleža plačilnih
transakcij, ki se izvršijo preko tega zavezanca kot ponudnika plačilnih
storitev plačnika ali prejemnika plačila, v vrednosti vseh plačilnih
transakcij, ki se izvršijo preko vseh zavezancev iz prvega odstavka tega člena
kot ponudnikov plačilnih storitev plačnikov ali prejemnikov plačil, in 50 %
deleža plačilnih transakcij, ki se izvršijo preko tega zavezanca kot ponudnika
plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, v številu vseh plačilnih
transakcij, ki se izvršijo preko vseh zavezancev iz prvega odstavka tega člena
kot ponudnikov plačilnih storitev plačnikov ali prejemnikov plačil.
(5) Za namen izračuna deleža plačilnih transakcij iz tretjega
odstavka tega člena zavezanci po tem členu poročajo Banki Slovenije polletne
podatke o skupnem številu in skupni vrednosti plačilnih transakcij, ki se
izvršijo preko njih, tako v vlogi ponudnikov plačilnih storitev plačnikov kot
tudi v vlogi ponudnikov plačilnih storitev prejemnikov plačil. Te podatke so
dolžni poslati v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na
spletnih straneh Banke Slovenije, in sicer za prvo polletje koledarskega leta
do 31. avgusta v tekočem letu, za drugo polletje koledarskega leta pa do
28. februarja naslednjega leta. Določba tega odstavka se ne uporablja v
primeru, če zavezanec po tem členu pošilja podatke iz tega odstavka Banki
Slovenije na polletni ravni ali pogosteje na drugi pravni podlagi.
(6) Zavezanci iz 4. točke prvega odstavka tega člena
poročajo podatke iz petega odstavka tega člena skupaj s podatki iz petega
odstavka 4. člena tega sklepa.
4. člen
(letno nadomestilo za nadzor nad družbami za izdajo
elektronskega denarja)
(1) Zavezanci za plačilo letnega nadomestila za nadzor
nad družbami za izdajo elektronskega denarja so:
1.
družba za izdajo elektronskega denarja,
2.
hibridna družba za izdajo elektronskega denarja in
3.
družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo.
(2) Fiksni delež iz tretjega odstavka 2.a člena
tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % skupnega letnega
nadomestila iz drugega odstavka tega člena deli s številom vseh zavezancev.
(3) Variabilni delež iz tretjega odstavka 2.a člena
tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % skupnega letnega nadomestila
iz drugega odstavka tega člena pomnoži s kvocientom med povprečnim zneskom
elektronskega denarja v obtoku, ki ga je izdal posamezni zavezanec, in vsoto
povprečnih zneskov elektronskega denarja v obtoku, ki so ga izdali vsi
zavezanci iz prvega odstavka tega člena.
(4) Povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku iz tretjega
odstavka tega člena je povprečni celotni znesek finančnih obveznosti v zvezi z
izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v koledarskem
letu, na katero se nanaša letno nadomestilo.
(5) Za namen izračuna deleža elektronskega denarja v
obtoku iz tretjega odstavka tega člena zavezanci po tem členu poročajo Banki
Slovenije polletne podatke o povprečnem znesku elektronskega denarja v obtoku.
Te podatke so dolžni poslati v elektronski obliki v skladu z navodili,
objavljenimi na spletnih straneh Banke Slovenije, in sicer za prvo polletje
koledarskega leta do 31. avgusta v tekočem letu, za drugo polletje
koledarskega leta pa do 28. februarja naslednjega leta. Določba tega
odstavka se ne uporablja v primeru, če zavezanec po tem členu pošilja podatke
iz tega odstavka Banki Slovenije na polletni ravni ali pogosteje na drugi
pravni podlagi.
5. člen
(letno nadomestilo za nadzor nad upravljavci plačilnih
sistemov)
(1) Zavezanec za plačilo letnega nadomestila za nadzor
nad upravljavci plačilnega sistema je vsak upravljavec plačilnega sistema iz
drugega odstavka 210. člena ZPlaSSIED, razen Banke Slovenije.
(2) Fiksni delež iz tretjega odstavka 2.a člena
tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % osnove za izračun
letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena deli s številom vseh
upravljavcev plačilnih sistemov, katerih delovanje nadzira Banka Slovenije.
Osebe, ki so upravljavci več plačilnih sistemov, se pri številu upravljavcev
plačilnih sistemov upoštevajo tolikokrat, kolikor plačilnih sistemov
upravljajo, prav tako pa so zavezane plačati ustrezen večkratnik fiksnega
deleža po tem odstavku.
(3) Variabilni delež iz tretjega odstavka 2.a člena
tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % osnove za izračun
letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena pomnoži z deležem plačilnih
transakcij, ki se obdelujejo v plačilnih sistemih, ki jih upravlja ta zavezanec
(plačilne transakcije v plačilnih sistemih zavezanca), glede na vse plačilne
transakcije, ki se obdelujejo v plačilnih sistemih pod nadzorom Banke
Slovenije.
(4) Delež plačilnih transakcij iz tretjega odstavka tega
člena se za zavezanca po tem členu izračuna tako, da se upošteva 50 % deleža
plačilnih transakcij v plačilnih sistemih zavezanca v vrednosti vseh plačilnih
transakcij, ki se obdelujejo v plačilnih sistemih pod nadzorom Banke Slovenije,
in 50 % deleža plačilnih transakcij v plačilnih sistemih zavezanca v številu
vseh plačilnih transakcij, ki se obdelujejo v plačilnih sistemih pod nadzorom
Banke Slovenije.
(5) Za namen izračuna deleža plačilnih transakcij iz tretjega
odstavka tega člena zavezanci po tem členu poročajo Banki Slovenije polletne
podatke o skupnem številu in skupni vrednosti plačilnih transakcij, ki se
obdelujejo v plačilnih sistemih pod nadzorom Banke Slovenije. Te podatke so
dolžni poslati v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na
spletnih straneh Banke Slovenije, in sicer za prvo polletje koledarskega leta
do 31. avgusta v tekočem letu, za drugo polletje koledarskega leta pa do
28. februarja naslednjega leta. Določba tega odstavka se ne uporablja v
primeru, če zavezanec po tem členu pošilja podatke iz tega odstavka Banki
Slovenije na polletni ravni ali pogosteje na drugi pravni podlagi.
6. člen
(število in vrednost plačilnih transakcij)
Za namene izračuna zneskov letnih nadomestil po 3. in 5. členu
tega sklepa se upoštevajo podatki o številu in vrednosti plačilnih transakcij v
koledarskem letu (v nadaljevanju: leto), na katero se nanaša letno nadomestilo.
7. člen
(plačilo letnega nadomestila za nadzor)
Banka Slovenije ob izdaji računa posameznemu zavezancu navede
višino načrtovanih oziroma dejanskih stroškov nadzora, višino skupnega letnega
nadomestila ali višino osnove za izračun letnega nadomestila in znesek, ki ga
mora plačati zavezanec.
3. TAKSE ZA ODLOČANJE
8. člen
(zavezanec za plačilo takse)
(1) Zavezanec za plačilo takse je vložnik zahteve ali
ugovora v postopku odločanja Banke Slovenije.
(2) Obveznost za plačilo takse za odločanje o zahtevi
ali ugovoru nastane z dnem vložitve zahteve ali ugovora.
9. člen
(takse v zvezi s plačilnimi institucijami)
(1) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, hibridna plačilna institucija
oziroma plačilna institucija z opustitvijo ter o zahtevi za vpis v register kot
ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih znaša 4.500 eurov.
(2) Taksa za odločanje o zahtevi za razširitev
dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija oziroma
hibridna plačilna institucija znaša 3.000 eurov.
(3) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za
znižanje kapitalske zahteve za plačilno institucijo, hibridno institucijo oziroma
plačilno institucijo z opustitvijo znaša 750 eurov.
(4) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja
hibridni instituciji za uporabo metode za določitev deleža denarnih sredstev
znaša 750 eurov.
(5) Taksa za odločanje o zahtevi za vpis podružnice ali
zastopnika v register plačilnih institucij znaša 750 eurov.
(6) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za
združitev oziroma delitev znaša 3.375 eurov.
(7) Taksa za odločanje
o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v plačilni
instituciji, hibridni plačilni instituciji oziroma plačilni instituciji z
opustitvijo oziroma za povečanje kvalificiranega deleža, na podlagi katerega bi
kvalificirani imetnik presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje
za pridobitev kvalificiranega deleža, znaša 3.500 eurov:
-
za neposrednega kvalificiranega imetnika. Če zahteva neposrednega
kvalificiranega imetnika za izdajo dovoljenja za pridobitev oziroma povečanje
kvalificiranega deleža vključuje tudi posredne kvalificirane imetnike, se za
vsakega posrednega kvalificiranega imetnika taksa poveča za 600 eurov, do skupno (neposredni in posredni
kvalificirani imetniki) največ 7.100 eurov;
-
za posrednega kvalificiranega imetnika, če je zahtevo vložil zgolj
posredni kvalificirani imetnik. Če zahteva posrednega kvalificiranega imetnika
za izdajo dovoljenja za pridobitev oziroma povečanje kvalificiranega deleža
vključuje še dodatne posredne kvalificirane imetnike, se za vsakega takega
posrednega kvalificiranega imetnika taksa poveča za 600 eurov,
do skupno največ 7.100 eurov.
(8) Taksa za odločanje o ugovoru v postopkih odločanja
Banke Slovenije v zvezi s plačilnimi institucijami znaša 1.200 eurov.
10. člen
(takse v zvezi z družbami za izdajo elektronskega denarja)
Za takse v zvezi z družbami za izdajo elektronskega denarja,
hibridnimi družbami za izdajo elektronskega denarja oziroma družbami za izdajo
elektronskega denarja z opustitvijo se smiselno uporablja 9. člen tega sklepa.
11. člen
(takse v zvezi z upravljavci plačilnih sistemov)
(1) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za
upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba, klirinška družba države
članice ali klirinška družba tretje države znaša 6.900 eurov.
(2) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za
spremembo pravil plačilnega sistema znaša 1.350 eurov.
(3) Taksa za odločanje o ugovoru v postopkih odločanja
Banke Slovenije v zvezi z upravljavci plačilnih sistemov znaša 1.200 eurov.
Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za
nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o
plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih
sistemih (Uradni list RS, št. 11/18) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»4. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(prehodna določba)
Ta sklep se ne uporablja za postopke izdaje dovoljenja, ki so
se začeli pred uveljavitvijo tega sklepa. V teh primerih je vložnik zahteve
zavezan plačati takso za odločanje v skladu s predpisi, veljavnimi na dan
vložitve zahteve.
13. člen
(končna določba)
Ta sklep začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Sklep
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor
in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih
storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 155/22)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(začetek uporabe)
(1) Za namen izračuna
letnega nadomestila po določbah 2. poglavja
Sklepa se ta sklep prvič uporabi v letu 2023
za koledarsko leto 2023.
(2) Ta sklep se ne
uporablja za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega sklepa. V teh
primerih je vložnik zahteve zavezan plačati takso za odločanje v skladu s
predpisi, veljavnimi na dan vložitve zahteve.
7. člen
(začetek veljavnosti)
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.