Sklep o plačilnih sistemih in upravljavcih plačilnih sistemov

Na podlagi 1., 2. in 3. točke 239. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr., v nadaljevanju: ZPlaSSIED) ter v skladu z 31. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) izdaja Svet Banke Slovenije

SKLEP

o plačilnih sistemih in upravljavcih plačilnih sistemov

1. člen

(vsebina in področje uporabe)

(1) Ta sklep določa podrobnejša pravila glede:

1.      kriterijev za opredelitev pomembnega plačilnega sistema v skladu z 200. členom ZPlaSSIED,

2.      zahtev za upravljavce plačilnih sistemov v skladu z 214.–224. členom ZPlaSSIED,

3.      vsebine, oblike, načina in rokov za obveščanje in poročanje o delovanju plačilnih sistemov v skladu s petim odstavkom 225. člena ZPlaSSIED.

(2) Zahteve iz 5. do 15. člena tega sklepa veljajo za upravljavce vseh plačilnih sistemov, razen če je izrecno navedeno, da veljajo le za upravljavce pomembnih plačilnih sistemov iz 4. člena tega sklepa.

2. člen

(prenos predpisov EU)

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str.1).

3. člen

(opredelitve izrazov)

(1) Izrazi

1.      infrastruktura finančnega trga,

2.      pravno tveganje,

3.      kreditno tveganje,

4.      likvidnostno tveganje,

5.      zadevni organ,

6.      poravnalna banka,

7.      zadevni deležniki,

8.      načrt za sanacijo, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot isti izrazi, opredeljeni v 2. členu Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne sisteme (UL L št. 217 z dne 23. 7. 2014, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 2017/2094 z dne 3. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 795/2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne sisteme (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2017, str. 11) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 795/2014/EU).

(2) Načrt za redno likvidacijo pomeni načrt za urejeno prenehanje delovanja plačilnega sistema, ki ga pripravi upravljavec plačilnega sistema.

(3) Izpad v delovanju plačilnega sistema pomeni enkraten dogodek ali niz povezanih dogodkov, ki jih upravljavec plačilnega sistema ne načrtuje in ki imajo ali bodo verjetno imeli negativen učinek na varnost, razpoložljivost, zmogljivost in/ali neprekinjenost delovanja plačilnega sistema, vključno z neizpolnitvijo finančnih obveznosti udeležencev plačilnega sistema.

(4) Izrazi, ki niso navedeni v tem členu in so uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v ZPlaSSIED.

4. člen

(kriteriji za opredelitev pomembnega plačilnega sistema)

Pomemben plačilni sistem iz 200. člena ZPlaSSIED je plačilni sistem, ki izpolnjuje najmanj enega izmed naslednjih pogojev:

1.      izpolnjuje kriterije za sistemsko pomemben plačilni sistem iz tretjega odstavka 1. člena Uredbe 795/2014/EU;

2.      obdeluje vsaj 25 % delež skupnega števila in/ali skupne vrednosti plačilnih transakcij v vseh plačilnih sistemih, za katere se uporablja slovensko pravo;

3.      morebitne motnje v delovanju plačilnega sistema lahko pomembno vplivajo na tekoče izvajanje plačilnih transakcij v državi ali na zmanjšanje zaupanja uporabnikov plačilnih storitev v varnost in učinkovitost izvajanja plačilnih transakcij.

5. člen

(pravna zanesljivost)

(1) Pravna podlaga plačilnega sistema mora zagotavljati visoko stopnjo pravne varnosti in gotovosti za vse pomembne vidike upravljanja tega plačilnega sistema v vseh relevantnih pravnih redih.

(2) Upravljavec plačilnega sistema mora imeti vzpostavljena pravila, postopke in sklenjene pogodbe, ki so jasni, razumljivi in skladni z ZPlaSSIED ter drugimi relevantnimi zakoni in predpisi.

(3) Upravljavec plačilnega sistema mora Banki Slovenije in udeležencem ter po potrebi strankam udeležencev na jasen in razumljiv način predstaviti pravno podlago dejavnosti tega plačilnega sistema.

(4) Upravljavec plačilnega sistema mora imeti pravila, postopke in pogodbe, ki so izvršljive v vseh pravnih redih, v katerih deluje. Poleg tega mora biti zagotovljena visoka stopnja gotovosti, da dejanja upravljavca plačilnega sistema, izvršena v skladu s pravili, postopki in pogodbami, ne bodo izpodbita, razveljavljena ali zadržana.

(5) Upravljavec plačilnega sistema, ki opravlja dejavnost v več kot enem pravnem redu, mora identificirati in obvladovati tveganja, ki izhajajo iz morebitne kolizije zakonov.

6. člen

(upravljanje)

(1) Ureditev upravljanja, v skladu s katero delujeta poslovodstvo in nadzorni svet, če slednji obstaja, upravljavca plačilnega sistema, mora vključevati zlasti:

1.      transparentnost lastniške strukture upravljavca plačilnega sistema;

2.      organizacijsko strukturo upravljavca plačilnega sistema;

3.      postopke odločanja na vseh organizacijskih ravneh;

4.      pretok informacij med vsemi organizacijskimi ravnmi;

5.      upravljanje s tveganji in sistem notranjih kontrol.

(2) Upravljavec plačilnega sistema mora imeti vzpostavljene mehanizme za:

1.      prepoznavanje in upoštevanje interesov udeležencev ter drugih zadevnih deležnikov,

2.      pravično zastopanost udeležencev pri uveljavljanju njihovih interesov;

3.      obravnavo in reševanje sporov med zadevnimi deležniki.

7. člen

(okvir za celovito upravljanje s tveganji)

(1) V skladu z okvirom za upravljanje s tveganji mora upravljavec celovito ugotavljati, meriti, spremljati in upravljati pravna, kreditna, likvidnostna, operativna in druga tveganja, ki nastajajo v plačilnem sistemu ali jih ta nosi. Okvir za upravljanje s tveganji mora opredeljevati zlasti:

1.      politike, postopke, sisteme in kontrole za ugotavljanje, spremljanje, zmanjševanje in upravljanje navedenih tveganj;

2.      pristojnosti in odgovornosti za odločanje o upravljanju s tveganji.

(2) Upravljavec plačilnega sistema okvir za upravljanje tveganj pregleda najmanj enkrat letno.

8. člen

(denarne poravnave)

(1) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema mora izvajati poravnavo v centralnobančnem denarju, kadar je to smiselno in na voljo, da se izogne kreditnemu in likvidnostnemu tveganju.

(2) Če se ne uporabi centralnobančnega denarja, mora upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotoviti, da se denarne poravnave izvršijo z uporabo sredstva za poravnavo, ki ima nizko kreditno in likvidnostno tveganje.

(3) Če se poravnava izvrši v denarju poslovne banke, mora upravljavec pomembnega plačilnega sistema spremljati, upravljati in omejevati kreditno in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz naslova poslovne banke, ki deluje kot poravnalna banka. Upravljavec pomembnega plačilnega sistema mora zlasti vzpostaviti in spremljati skladnost svojih poravnalnih bank s strogimi merili, ki med drugim upoštevajo skladnost z zakonodajo in nadzorniškimi zahtevami, kreditno sposobnost, kapital, dostop do likvidnosti in operativno zanesljivost teh poravnalnih bank. Upravljavec pomembnega plačilnega sistema mora tudi spremljati in upravljati koncentracijo kreditnih in likvidnostnih izpostavljenosti do poslovnih bank, ki delujejo kot poravnalne banke upravljavca pomembnega plačilnega sistema.

(4) Če upravljavec pomembnega plačilnega sistema opravlja denarne poravnave v svojih poslovnih knjigah, mora sprejemati in nadzorovati ukrepe za obvladovanje in zniževanje svojih kreditnih in likvidnostnih tveganj.

(5) Če se poravnava izvršuje v denarju poslovne banke, mora upravljavec pomembnega plačilnega sistema s poravnalno banko jasno pogodbeno urediti trenutek odreditve prenosa denarnih sredstev med udeleženci plačilnega sistema v poslovnih knjigah poravnalne banke.

9. člen

(pravila in postopki v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca)

(1) Upravljavec plačilnega sistema mora opredeliti pravila in postopke za primere neizpolnitve finančnih obveznosti udeleženca, med drugim zaradi operativnih razlogov, nelikvidnosti ali začetka postopka zaradi insolventnosti tega udeleženca.

(2) Pravila in postopki morajo v primeru neizpolnitve finančne obveznosti udeleženca omogočiti zaključek poravnave obveznosti in terjatev med udeleženci plačilnega sistema, ter urejati zagotavljanje sredstev za pokrivanje neizpolnjene finančne obveznosti. Zlasti morajo določati:

1.      ukrepe, ki jih lahko izvede upravljavec plačilnega sistema, če pride do neizpolnitve obveznosti;

2.      ali so ti ukrepi samodejni ali je treba o njih odločati in način odločanja o njih;

3.      možne spremembe običajnih postopkov poravnave upravljavca plačilnega sistema, da se zagotovi pravočasna poravnava;

4.      ravnanje s plačili na različnih stopnjah obdelave;

5.      verjetni vrstni red ukrepov;

6.      vloge, obveznosti in odgovornosti zadevnih deležnikov, vključno z udeleženci, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti;

7.      druge mehanizme, ki se sprožijo, da se omeji vpliv neizpolnitve obveznosti.

(3) Upravljavec plačilnega sistema mora biti pripravljen na izvedbo svojih pravil in postopkov za primer neizpolnitve obveznosti udeleženca, vključno z vsemi ustreznimi postopki, o katerih je treba odločati in ki so določeni v njegovih pravilih.

(4) Upravljavec plačilnega sistema mora preizkusiti in pregledati pravila in postopke plačilnega sistema, navedene v drugem odstavku tega člena, najmanj enkrat letno oziroma po vsaki pomembni spremembi v plačilnem sistemu. Upravljavec plačilnega sistema v te preizkuse in preglede vključi udeležence plačilnega sistema in zadevne deležnike.

(5) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema mora javno razkriti ključne vidike pravil in postopkov, navedenih v drugem odstavku tega člena, zlasti pa:

1.      okoliščine, ko se izvedejo ukrepi iz tega člena;

2.      kdo izvede te ukrepe;

3.      obseg ukrepov, ki se izvedejo;

4.      mehanizme za ureditev obveznosti upravljavca pomembnega plačilnega sistema do udeležencev, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti.

10. člen

(splošno poslovno tveganje)

(1) Načrt za sanacijo in redno likvidacijo, ki ga pripravi in redno posodablja upravljavec pomembnega plačilnega sistema, mora opredeljevati zlasti:

1.      scenarije dogodkov iz naslova splošnih poslovnih tveganj;

2.      ukrepe za obvladovanje splošnih poslovnih tveganj, vključno s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi kriteriji za njihovo izvedbo;

3.      načine oziroma postopke za zbiranje dodatnega lastniškega kapitala v primeru znižanja ravni tega blizu ali pod zahtevano raven.

(2) Likvidna neto sredstva, ki jih mora imeti upravljavec pomembnega plačilnega sistema:

1.      morajo zadostovati za izvedbo načrta iz prejšnjega odstavka;

2.      so dodatna k sredstvom, ki se vodijo za kritje neizpolnitve obveznosti udeležencev ali drugih kreditnih in likvidnostnih tveganj;

3.      morajo biti dovolj likvidna in visoko kakovostna, da jih je mogoče zlahka in takoj zamenjati za gotovino oziroma sredstva, ki se jih lahko pretvori v gotovino, z malo ali brez izgube vrednosti, da upravljavec pomembnega plačilnega sistema lahko pokrije svoje tekoče in načrtovane poslovne odhodke po različnih scenarijih, tudi v neugodnih tržnih razmerah za poslovanje.

11. člen

(operativno tveganje)

(1) Upravljavec plačilnega sistema mora sisteme, politike, postopke in kontrole v okviru upravljanja operativnega tveganja najmanj vsaki dve leti in ob večjih spremembah pregledati, posodobiti in preizkusiti.

(2) Upravljavec plačilnega sistema mora določiti cilje glede ravni storitev, operativne zanesljivosti ter politike za doseganje teh ciljev. Zadevne politike morajo vključevati tudi pravila in postopke glede upravljanja tveganj iz naslova zunanjih ponudnikov storitev, ki upravljavcu plačilnega sistema omogočajo zagotoviti izpolnjevanje vseh pogojev, ki veljajo za pridobitev in ohranitev dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema.

(3) Upravljavec plačilnega sistema mora določiti celovite politike fizične in informacijske varnosti, s katerimi se ustrezno ugotavljajo, ocenjujejo in upravljajo vse morebitne ranljivosti in grožnje. Zadevne politike morajo vključevati tudi ukrepe za zagotavljanje kibernetske odpornosti plačilnega sistema.

(4) Upravljavec plačilnega sistema mora vzpostaviti načrt neprekinjenega poslovanja, ki obravnava dogodke, za katere upravljavec oceni, da obstaja znatno tveganje, da bi povzročili motnje v delovanju plačilnega sistema.

12. člen

(zahteve glede udeležbe v plačilnem sistemu)

Upravljavec plačilnega sistema mora redno spremljati, ali udeleženci izpolnjujejo zahteve plačilnega sistema za udeležbo.

13. člen

(vsebina kriterijev učinkovitosti in uspešnosti)

Kriteriji učinkovitosti in uspešnosti plačilnega sistema ter postopki za zagotovitev doseganja opredeljenih kriterijev morajo obsegati zlasti naslednja področja:

1.      zasnovo plačilnega sistema, vključno z ureditvijo kliringa in poravnave;

2.      obseg storitev in produktov, za katere se opravlja kliring ali poravnavo;

3.      uporabo tehnologije in postopkov.

14. člen

(redno in izredno poročanje o delovanju in upravljanju plačilnih sistemov)

(1) Upravljavec plačilnega sistema mora poročati Banki Slovenije o delovanju in upravljanju plačilnega sistema. Poročila upravljavca plačilnega sistema so redna periodična in izredna, ko nastopijo okoliščine, določene v tem sklepu.

(2) Redna poročila upravljavca plačilnega sistema so:

1.      poročila o delovanju plačilnega sistema;

2.      poročila o aktivnostih notranje revizije na področju upravljanja plačilnega sistema;

3.      poročila o obvladovanju tveganj v plačilnem sistemu.

(3) Upravljavec plačilnega sistema mora letno poslati Banki Slovenije tudi načrt aktivnosti na področju opravljanja testiranj rednih in nadomestnih rešitev in postopkov ter ocenjevanja tveganj v plačilnem sistemu.

(4) Izredna poročila upravljavca plačilnega sistema so:

1.      poročila o statusnih in drugih spremembah v zvezi z udeleženci plačilnega sistema;

2.      poročila o izpadih v delovanju plačilnega sistema;

3.      poročila o načrtovanih spremembah v delovanju plačilnega sistema.

(5) Obveznost upravljavca plačilnega sistema po 3. točki četrtega odstavka tega člena ne posega v obveznosti udeležencev plačilnega sistema v primeru sprememb pravil plačilnega sistema, kot je določeno v 213. členu ZPlaSSIED.

(6) Guverner Banke Slovenije izda navodilo, s katerim predpiše podrobnejšo vsebino, obliko ter način in roke za posredovanje poročil in informacij iz drugega do petega odstavka tega člena.

15. člen

(obveščanje o dogodkih)

Upravljavec plačilnega sistema mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:

1.      če je ogrožena likvidnost ali solventnost upravljavca plačilnega sistema;

2.      če je upravljavec plačilnega sistema začel z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je začel z razvojem nove ponudbe storitev, povezanih z upravljanjem plačilnega sistema, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo;

3.      o drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na upravljanje plačilnega sistema.

16. člen

(razveljavitev Navodila za poročanje upravljavcev plačilnih sistemov)

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Navodilo za poročanje upravljavcev plačilnih sistemov (Uradni list RS, št. 86/09 in 74/11).

17. člen

(končna določba)

Ta sklep začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 22. februarja 2018

Boštjan Jazbec l.r.

Predsednik

Sveta Banke Slovenije